DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabevo. Uhaja »večer vtak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan pratnik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je ta celo leto. — Spiti in dopiti naj te poMjajo: uredništvu .DOMOLJUBALjubljana, v eemeniških ulicah št. 2. Nt in interati pa opravmitvu ,DOMOLJUBA• Vodnikove ulice it.». — Natnanila te tsprejemajo m plačujejo po dogov 80 kr. faročnina plačujejo po dogovoru. 6to. V Ljubljani, 5. maja 1898. Letnik XI. knez in škof ljubljanski. Bela Ljubljana in cela dežela Kranjska se z žalostjo poslavlja od prevzvišenega gospoda kneza in nadškofa Jakoba, katerega glas božji kliče v Gorico kot nadškofa in metropolita. Hvaležna srca vseh vernih mu Kranjcev ga bodo spremljala na tej poti in mu trajno hvaležnost in zvestobo ohranila za vse neštevilne dobrote, katere je tekom trinajstih let, odkar je pastiroval med nami, izkazoval in delil na vse strani v najobilnejši meri. Hvaležnost do prevzvišenega kneza in nadškofa veže pa naša srca tem bolj, ker smo po njegovem blagodejnem vplivu dobili vred- 8 nega mu naslednika. A nto u Iionaven-tura no bo glusiio imn fovotnu Ijub-Ijm,- .hi knezu in Akofu. Porodil ho je novi nuA viAji pastir v Begunjah na Gorenjskem, dnč 29. velikega travna 1850, torej ravno [v god sv. Maksima, prvega emonskega škofa in mučenca, patrona ljubljanske stolne cerkve, v god onega svetega škofa, čegar staroslavno stolico v kratkem zasede! Zibelka mu je tekla v priprosti kmetski hiši, in prva leta je preživel srečno v domači rodovini, ki se je vselej odlikovala po vzorni poštenosti in bogoljubnosti in je bila kot taka sploh znana. Ljudsko šolo in gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Kot dijak jo bil sedem let gojenec v knezo-škofijskem deškem semenišču Aloysianui», kjer se je odlikoval po izrednem talentu, vzorni pridnosti in odkritosrčni pobožnosti. Leta 1801». je z odliko dovršil gimnazijo in stopil v bogoslovnico ljubljansko. Dnč 27. julija 1873. leta je bil posvečen v mašnika; torej bo letos obhajal s sošolci srebrno svojo sv. mašo! Kot novomašnik je bil poslan na Dunaj v Avguštinej, da nadaljuje svoje bogoslovske študije. Leta 1877. je postal doktor bogoslovja. Vrnivši se v domovino je bil nekaj mesecev kurat ali dušni pastir v novoustanovljeni ženski kaznilnici v svojem rojstnem kraju. Kmalu potom pa je nastopil daljše potovanje po Nemškem in Lnškem. Obiskoval je nekaj časa šole, kjer so poučevali svetovnoznani bogoslovski Učenjaki. S tem je razširil in utrdil svoje veliko znanje. Ko se je iz Rima povrnil domov, poistal je spomladi 1. 1878. pod vodja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, kjer je izvanreduo poučeval tudi bogoslovce. Ko se je leta 1881. ustanovila nadškofija v Serajevu v Bosni, poklical je nadškof dr. Stadler dr. Jegliča kot stolnega kanonika v svoj prvostolni kapitelj leta 1882. Tukaj je bil mladi, neumorno delavni, goreči in učeni duhovnik vsa leta desna roka nadškofu, kateremu je lajšal premnoga težavna in truda-polna dela. Mislimo si lahko, kako silno je bila zapuščena tužna Bosna, ko je bila še v turški oblasti in koliko je bilo hudih tfudov, prediio se je na boljše obrnilo, ko se je Avstrija polastila te pokrajine. Čeprav vedno slabotnega zdravja, hodil je kanonik Jeglič od fare do fare, da je v imenu svojega škofa izvrševal, kar je bilo potreba. Da bi si Bosna v verskem oziru tem preje opomogla, šel je Jeglič po naročila svojega nad-škola na razne kraje prosit pomoči in podpore. Hodil je po Nemškem, Francoskem, LaMrem, po Belgiji kot misijonar, proseč za osirotelo, siromašno Bosno. S tom svojim neninoi niai trudom in s toliko požrtvovalnostjo se je pokazal pravogt apostolskega m oži, kikoršuih zlasti potrebujo sv. cerkev v sedanjih časih. A poleg vseh teh telesnih trudov delal je knez in škof dr. Jeglič že od svojih dijaških let dalje tudi s peresom. Slovenske spise je objavljal v „Danici", »Glasih katoliške družbe", „Letopisih Matice Slovenske" itd. Preselivši se v Bosno je pisal v hrvatskem jezika zlasti v novoustanovljeni bogoslovski list nVrhbosna". Rizven tega pa je dopisoval tudi v časnik „Srce Jezusovo" in drugam. Zadnjih par let je bil jeden najbolj delavnih sotrudnikov novega časnika „Balkan", ki je ustanovljen nsfvlašč v to svrho, dk £o navodilih papeževih zbliža razkolnike s katoličani. Vsi spiši Jegličevi pričajo o njegovi globoki in obsežni učenosti, o njegevi plamteči ljubezni do sv. katoliške cerkve in nje poglavarja rhiiskfega papeža ter sploh o navdušenosti iti otllOČfto&ti za zmago resnice in pravico nad lažjo in krivico. In takega višjega pastirja prčjrtiGftio sedaj Kranjci! Hvala Bogu za ta dar! Hvala tudi pre-vzvišenemu gospodu knezu in nadškofa, da so si izvolili tako vzornega in vrednega n&sfednika! Leta 1890. je imenoval nadškof dr. Sthdler Jegliča svojim generalnim vikarjem. L. 1893. jc postal arhidijakon, 1. 1896. apostolski protohotar in lani Malega Šmarna dan je bil posteČen v pomožnega škofa sarajevskega. Sedaj v lepem mesecu majniku pa so potrne goreči mož zopet v svojo domovino slovensko. Ves narod slovenski ga z veseljem in hvaležnostjo pozdravlja. Mili Bog blagoslovi obilno njegov prihod med .nas in vodi in blagoslavljaj vsa dela njegova, katera bo izvrševal med nami v čast božjo in zveličanje duš! Razgled po svetu. Dne 20. aprilu so se državni poslanci zopet zbrali na Dunaju. Ako me vpralate Čemu, bi vam najraje odgovoril tako, kakor je neki poslanec sam v zbor-n'ci odgovoril na to vprašanje. Obrnil se je namreč do drugega poslanca in ga vpmlal, če vč zakaj ao tisti konji na vrhu zbornične paTače. (Na strehi državne zbornice so namreč v več skupinah vpreženi dirjajoči bronasti kotyi — za olepiavo.) I a odgovoril Je sam: »Zato, da jed6 tisto prazna Mamo, ki jo knlatijo poslanci 1» lu skoro je v rezaici lako. Mad počitnicami «0 ni spremeftflo ničesar; razmer« med strankamifo vlado »o se p&v ttftto tjartffle, v zbornici ostane, ka- kor je bil, kočljiv ia zamotan. Dnevi državnemu zboru so menda že tleti; govori se, da bode grof Thun že v prvi polovici maj nit a poslal domov državne poBlancein jih povabil Me ko poeta novembra za dva ali tri dni zopet na slavnostno zborovanje v proslavo cesarjeve pet-dMatlfttaice. — Dne 26- aprila je zbornica glasovala o obtoAbi prejinjega mifiisterskflga predsednika, grela Ua-deava. Pfi t«p je levipa zmagala z 8 glasovi večine in obtožba se je odstopila posebnemu odseku. To glasovanje pomeni precejšnjo zmago združene levice t. j. aeaUkib kričačev in pretepače r, katerim je žalibog tudi namaka kat- ljudska strank« prišla na pomoč s tem, da S« je vzd<4ala glasovanja I Vojska med Španijo in Ameriko se je začel*! Ker se ves svet silno zanipis aa to yojsko, hočemo tudi bralcem »Domoljuba« o njq kaj več poročati. A najprej hočemo nekaj splošnega reči o obeh vojakujooih ae 4ržawh- — Amerika obstoji iz dveh glavnih delov, iz severne in južne Amerike. Skoro polovico »Sev^ue Amerike« zavzemajo 'Zvezne države«, ki so pa jedna (Ježeva, blizu tako ve|>ka, kakor vsa Evropa; prebivalcev šteje 68 milijonov. — Med Severno in Južno Ameriko nahaja sa mnogo vetjih in manjSih, jako lepih in rodpsitn h otokov, ki 90 razun jfdnega, lastnina Spanjcev in Angležev ; največji in najlepši ao Spnnjs^i. Med njjmi sta sopet največja ip najimenitnejša Keha io Portoriko, znana vsaj PP imenu tudi bralcem »Domoljubovim« vsled smodk jednacpga imena. Otok uRuba« jp Usti, vsled katerega je nastala vpjt-k*. Meri 12 krpt toliko, kakor J£rapj*ka in i m 1 700 tis«č prehivaltsev; nfhpj nad polovico je fcflbko^ev, Mtali «0 »nmrej, vseljeni iz Afriko, 4« sIm^jp kot dp-lavoi. S»et je rodpvjt^n in pbaajep večji del s cu-kfo?Q trstikp. in tpbaktjm. Zato se tam tudi skpro vse p^a f p^elpvafljftp sladkorja, rump, ki se pripravka S s^^ogcip vjrpd, s prid^ovapj,ep> tobaka in proizvajanjem ojtpk P^rt i« |}*. - Sjp^nyo sta ime-iWvaP» toljkega RP^epa, da bi v jedcih raz-IM«ah bf«? njp ^žkp P^tal*. Sp^ija JP P?MaJ l ^ el*» * l9 i« ¥° Prč* bmm- Ko io Pr»s!o v NMN kl fe ju Wf»«tf» m Myp odbita A^rjjta (I. 1492) ao atffK in Im )* ipp^pviiRpat w is«* IP i* 9d d9 fofl slabela, izgubila nekdanja ameriška posestva in obuboža. I]a ^tfatp pr^j^pje Sea^fke JUpCi in V^ave so Ji> Ie M*m te M°J*° pršijo pa j^epp-W»a .9p/pska pM^> zjapti ip fcupp. Ali dpW^ Aflie-r fcw»ci tpga ptpk* m>P fiMfH z 9citP° y°jpko 8 ftmpjpi, mnvp« »0 je skrjlvaj Sevali Klance, w se WP *vr,Qp«kim gp poda^m. Ko bi se r^ili teb, pp- \m jih 1pWcq p,PdjwU<> iP »«)*» Ia res že IS4.2 ao so ijtptM ?awrci ?pw»j«ki ntfffllkHll n v tej ii« P^10 z^orcev. ^e dpjgp po^em sp ae uptU balokožpi; ,pd tfga ^sa p« ni skAro pohpnp leto, d« PP M bi P,Pj^vil u?or na ^f f1 onem delu kubanskega otpka. Med tem se je na Kubp priseljovalo vedno več Američanov, ki so s svetom in dejanjem podp'rali ustaSe. Zadnji veliki upor je trajal 1868—78 in je stal Španijo 70.000 mož in 150 milijonov goldinarjev. Tudi sedanji upor, po katerem je prišlo do vojske, že traja Četrto leto. Američani pravijo, da ne morejo pieoažati, kako brezsrčno ravnajo Spanjci s prebivalci Kube. četudi je oftjbmje opravičeno, je vender v novejšem času se to obrnilo na bolje. Vsled teh razmer zahtevale so »Zvezne težave«, naj se Španija odreče Kubi in naj jo proglaoiza samostojno. Španjci seveda tega počejo in ne njorejp storiti — in tako so Amerikanci napovedali vojsko. Kdo bo zmagal? boste \praSali. Na to je težko pdgpvoriti. — G avno vlogo bode v tej vojski igrala mornarica. Z ozi-rom na Število ladij sta obe državi Se precej jednako močni, vender osobje mornariško je pii Spanjcih vel.ko boljSe izurjeno, kakor pri Amerikanoih. Nadalje ima Španija okolu pol mil jona dobro iztirjenih vojakov, mej tem ko Zvezne države vojaštva sploh nimajo ; sedaj nabirajo prostovoljce. Sto petdeset tisoč mož ima Španija že sei^aj na Kub'; ti so tam že več let in so se že privadili podnebja. — Ali nekaj pa imajo Amerikanci, kar Spanci nimajo, in to je — denar. Tega utegne ubogi S^apjski k,mala zmanjkati — in zato, če se vojska hitro pp konča, ni težko ugapiti, kdo bo zmagal. — Ta voj-i-ka bo imela na Evropo velik vpliv. — Zvezne države imajo 23 tisoC trgovskih ladij, Španija le 1370. Ker bodete obe vojni napadali tudi trgovske ladije, bode promet jako težaven. Ameriške ladije ne bodo mogle v Eyropo dpvažati plenice in korusce in cena žitu bo pri pas poskočila. Ce tudi pa se je ta vojaka že prjčela, vender do večje bitke še ni prišlo, Glavno delovanje obeh strank obstoji v tem, lovita druga (Jrugi trgovske l^dijfe. -/Vojer.kanci oblegajo tudi nekatera pristanišča na Kubi, jged pjipii tudi ^lavno popor^ko mesjto ^avaho. Ppslali sp tudi Qdd$lek svojih bpjnih la^J na Filipine, to so Ipanjs^i otoki v Aziji, da bi jih tudi tam prijeli in jim kolikor mogoče nagajali. Bombardovali so tudi Že dve PfiBtMiSči na I^bi, a znatne Škode niso napravili. Tudi Spanjsko brodovje je odjplulo proti Ameriki; kje je se- se $0 ne Ve. Mogoče, da bode i?apadlo nekatera večja pomorska mesta, kakor Novi Jork itd. Mn^eji poročila z bojišča se pa glasijo že ve-likp bolj resno: V nedeljo zjutraj je zadelo y zalivu pri M|n|li (na Filipinih) amert- rikanskobrodovjenašpanjskevojnela-dije; bitka je trajala od ranega jutra do devete ure'dopoludne. N? obeh straneh Bp izgube vplike. Spanjaki ladiji »Kristina« in »Kastila« pta popolnoma pogoreli, jedna se je razpršila, »Don Juan d' Austria«jp zelo poškodovana. Izguba Španjcev je velika. - Po drugi bitki postali so Amerikanci gospodarji zaliva pred Manilo, špansko brodovje pa je skorp pP-polnoma uničeno. Govori se, da se je tudi Manila že adula. Vsled tega je buknila na Španjskem po več krajih vstaja. 0 I »J Ul.l Listek. Brezverčevo življenje. (Resnična povest. - Pripoveduj« katoliiki duhovnik ii London«.) (Dalje.) Dvajset let je, odkar aem bil v Kton u na visoki ftoli. Močno sem se sprijaznil z mladim KaveiCem, ki je bil ponos cele »ole. Sedel je tri klopi pred menoj in je bil 4 leta starti od mene. Lepe postave je bil, kegljati je znal najbolj in pri vesljanju je dobil on prav vselej stavo. Vedno sva bila vkup. Čeravno le mlad, bil je vendar oCiten prostomislec, in ni se bal ne truda ne Časa, da je tudi tovariie pridobil sa svoje nazore. Dolgo (asa sem se trdno držal svoje vire in vrlo kljuboval njegovim nazorom. Kot strog protestant sem dcbro vedel, koliko lalost bi naprav|jal svoji materi, če bi ta vedela, da je njrn sin brezverec. Ko je prijatelj Kavčič videl, da z besedo oe premore ničesar, se je poslutil druzega sredstva, ob — in posrečilo se mu je popolnoma! Le z bolestjo se M spominjam nedoltnib fc l.k h !čt, ko sem bil pokoren vsakemu materinemu opom nu Neizrečeno srečo mi je dajala tedaj vera. Pa vse obla-lovanje zdaj nič no pomags- Kmalu sem p»del globoko. Pijančevanje in igranje po cele noči, spanje pri bolem dnevu, — vso to moja narava ni mogla naposled več prenaftati Cel teden oom letal kakor otrok, ki si ne moro sam nič pomagati Nikdar se pozabim duloega strahu, ki som ga pretrpel v svoji bolesni. Strah prod amnjo me je mučil noč in dan. Spoznal sem, kako sem neapa-mttno ravnal, ia sklenit sem, da so poboljlam. Ozdravel som. Tcda vsi moji dobri sklopi oo tU po vodi. Prejlnji verski čut je vedno bolj izginjal Is mojo dule. Misel na večnost se je meni pristudila. Za-peljivcc moje dule je bil res lahko popolnoma zadovoljen. Bil je predsednik pri nekem bresvernem društvu, in jas sem bil tudi saveznik. Postal sem bo|j miren. Niti bal se nisem, niti upal, da bi ne vznemiril svoje dule. Sedanjost je bilo moje edino življenje in sklenil sem, da ga uživam v v največji meri. Zapustil sem tudi pijančevanje in iskal si boljših zabav. Takrat sem se udal is vsega srca glasbi, ka >ri sem bil 2e od nekdaj naklonjen. Potem se napotim za tri leta v spremstvu prijatelja Kavčiča po svetu. Kmalu fo svojem povratku sem se oženil. V začetku sem bil vsled sreče kar iz sebe. 2ena moja je bila resnično lepa, in neizmerno sva ljubila drug druzega. Potem sem pa zablodil v največjo zmoto svojega življenja. Soproga moja je bila katoličanka. Sprva sem ji popolnoma dovolil, da sme spolnovati svoje verske dolžnosti, in najmanjšega dvoma si nisem upal vpričo nje izreči, kaj še-Ie, da sem brezverec; ko sva bila že jedno leto poročena, se me je polastila srčna želja, da bi omajal njeno vero in zaupanje v Boga. V tem hudičevem početju me je prijatelj rad podpiral. — Zvršila sva peklenski načrt. Kakor stanovitnemu kapljanju vodenih kapljic na skalo — se je sicer počasi udajala, — TeQ. dar sva jo pregovorila. Začela je verske dolžnosti zanemarja«. Do tu je Ho, dalje pa ne. Spoznala sva, da sva naletela na težavno stvar. Nisva je mogla pripraviti do brezverske, nemirno in nesrečno sva jo pa vendsr storila. Časi sem celo mislil, da je svojo naklonjenost do mene predrngačila. Prijatelj Kavčič je bil vedno pri meni. V svoji slepoti sem ga imel vedno sa svestsga prijatelja. — Nt koga dne dobim pismo o nenadni bolezni in o bMžnji smrti svojega etriča. Bil je star častnik in mejo prav rad imel. Piaal mi je njegov zdravnik in ai nssnsnil, naj se nemudoma odpravim, če hočem strca videti le živega Ravno aem brni pismo ea glas svoji soprogi, ko vstopi prijatelj Kavčič. Povem mo, kaj so jo zgodilo. •Pojdi, dragi prijatelj*, mi reče, .»gubiti no sat« trenotka, ie upom, da bodo do tvojega povratka ledi soproga tvoja bolj vesela pootala« Pozvonim, velim e'ugi, da pripravi moje stvari ia opravi koeje, ker v jodei un oom le ekleeil odpotovati. V sobi, kjer som oe preoblačil, sem oe nagovarjal s prijateljem Kavčičem. Njegovo sroe je bilo poleo Ije-bozei hi prijasaoeti do mene ie soproga. .Skrbi me«, mi je pravil; .tvoje soproga je bia pred kratkim preveč ototaa; kakor da M v« prejlnji duh izgubila. Prosim, pili ji pogosto, pM ji pnjeseo. Ce U morem asorde v tvoji odootaoeti — telim arčeo, da ee kmalu vrne« — tu doma kaj pootrači, is srca rad.. Slovo od soprogo je bilo Žalostno. Doslej so nisva le nikoli ločila Jokala je. de nikdar je niaom tako gorko ljubil, kakor ta trenutek in pripravljen aem bil n mre ti, Ce bi jI s tem storil le najmaajlo usluge. Celo noč sem potoval tako hitro, kakor so me mogli nesti brzi konji. Ko sem drugi dan popoldne prišel na stričevo posestvo, sem nalel v svoje veliko veselje strica precej bodlega. Lice njegovo je bilo bledo in razorlno od hude bolezni, svetil pa se je od sreče in udanosti; njegove Umne, duhovite oči so bUičale od radosti, ko mi je roko stiska! s svojimi včlimi, koščenimi priti; neizrečeno je bil veeel, da me je po dolgem času zopet videL •8em le mislil, da je po meni«, je dejal stric, »in da te ne vidim nikoli več. Toda, hvala Bogu, in neskončni dobroti njegovi, da mi je dal le nekaj da se bolje pripravim za nebesa. Ti pn lahko pri meni ostaneš, dokler se ne ločim od sveta. Kmalu, prav kmalu se bode to zgodilo, kajti, čeprav se veliko boljše počutim, vendar mi pravi srce, da bodem prav kmalu umrl « Obljubil sem, da mu ne bo druga roka natisnila očij kakor moja. — čeprav smo vsak dan pričakovali smrti, vendar je živel Se sedem tednov. Med tem tem prav dostikrat pisal svoji soprogi in dobival srčne odgovore. - Zadnja ura dobrega strica se je priblii«!«- Zavidal sem ga sa smrt njegovo; saj je bila *mrt resnično dobrega mola, in čutil sem, da ima vera, ako-ravno sem jo imel tedaj kot slepilo, vendar čudovito noč, da umirajočega tolati. Soprogi sem nasndnil smrt ia da sem prevsel stričeva posestva. Tisti odgovor je bil nekako hladen, pa imel nisem tedsj časa, veliko na drugo misliti. — Potem pa nisem dobil nobenega odgovora več. Strahovita bojasen se me je polastila. Predstavljal sem si v duhu, da leti na smrt bolna vsa bleda, — mrzli pot ji stopa na čelo.--Zvečer tistega dne, ko smo pokopaH strica, povem oskrbniku, kako in kaj, sedem na vos in odhitim v največjem diru proti Londona. Prilel sem o polnoči, in videl nisem nobene luči v MM. .Emilja je lla k počitku', sem si mislil; ,upam, da ni bolna; kak6 bode isnenadena, ko me uglrda. Pisma moja so se gotovo posgubila. Slutabnik je šaman Irkal oa vrata; naposlsd so odprli. Hitim aotri, sprejme me stara bilins in dva slu-*abn>ka; vsi so bili bledi, tresoči se in ns pol oblečeni, kakor bi ravno vstali. •Gospa I« savpijem, ia aeka slutnja se me polasti; •kaj dela moja lesa? sli je bolna? mrtva T. Skoro vptl sem, grabil sluge ia sahteval odgovora. »Povejte ml precej, kar rioer morim !• •O gospod!« odgovori hitina ihteča, — »ne pra-•ajte ase, rajši prej umrjem, kot Vara to povem U Strah me spreleti po vseh udih. Nekaj hipov stojim molče la gUdam očmo s odprtimi očmi jokajočo žensko. Naposled dobim vsa dar glas ia rečem: •Pojdite s menoj v knjitaico.« Ta ponovim svoje vprašanje. Ona pade na kolena, solse ji bjd po licih, vije roke v obupni bolesti. •Ženska 1« ponovim, »kje je moja soproga?« >0 moj dragi gospod«, pravi, »prenesite, kar vam povem. Upala se nisem pred valim odhodom izraziti kako sumnjo. Zdaj smo pa prepričani. Vala nesrečna gospa je uila z valim prijateljem Kavčičem ...« »Ullal« sakričim od nepopisne bolečine; kakor bi se sabliskalo pred mojimi očmi, — kakor grom je udarilo na moje uho, — in prpolnoma uničen se sgrudim. j * * * Ksj se je dalje zgodilo, — ne vem. Pričele"so se dolge saqje s neizrečenimi strahovi. Naposled se vendar nekoliko savem — v norišnici! Moje temno oko je strmelo bresčutno na pobeljeni steni in skromno svetilko na oknu. Nazadnje se vrata odpro in dva mola vstopita. Jeden, boljle vnanjosti, pristopi k meni, mi potipa žilo, pololi mi svojo roko na čelo ter pogleda začudeno in veselo svojega spremljevalca. »Gospod, kje pa sem?« ga vprašam. »Le tiho, dragi moj l« reče »nikar preveč ne govorite ; hudo ste bolni, pa bode kmalu bolje. Med prijatelji ste. — Ivan, razveli ga t« Hipoma mi odstranijo skrbno in ntžno vezi na rokah. Potem mi dado neke pijače, in kmalu trdno sa- splm; spal sem oelih 80 ur. Zbudil sem se okrepčan ; razum je bil nSkoliko jasnejli kakor prej. Dan na dan, ko si sopet nekoliko opomorem, spo-snavam vedno bolj strašno resnico. Težko sem se boril proti novemu blodenju, proti obupu in samomoru, Koprnel sem vsled tol ke krivice in strastno hrepenel po sovraltvu. Sreča moja je bila strta in potopljens, jedino le za malčevanje je Se gorela moja dula; želel sem ne-sramneža, ki mi je ženo odpeljal, preganjati do konoa sveta in ga pokončali, strčti, zdrobili, kakor se zdrobi prah pod nogo. Ces meseo dnij me izpust 6, bil sem zdrav. Tskoj sem jel na vse strani popralevati. Nekaj mesecev je bilo vse zastonj; prišli so jima na sled do Pariza, potem pa je bila sled sopet zgubljena. H tel asm v Pariš s sklspom, ds preilčem celo mesto, če ju naj-dtm. Poklical sem policijo na pomoč, naj čl posebne ogleduhe, toda — brez vspeha. Preklinjal sem svojo n< previdnost, da sem se tako slepo zanesel na nezvestega prijatelja 1 Kako bridko sem oblaloval, da sem kdaj skuSal odvrniti ženo svojo od njene vere! Njena vera bi bilo najboljše varstvo, da jo nisem v nji zatrl. Čutil sem, da sem sam povzročitelj njene pogube, toda gorje njemu, ki je osktunil mojo čast, >a'ri mojo srečo in mir moj z nogami poteptal! In to je bil moj prijatelj, katerega sem smatral sa najboljšega človeka ter sem mislil, da Bem si ga vsndar s svojo dobrotljivostjo nase navezal Kajti, ko je zgubil vae avoje pri igralni mizi, sem ga preskrbel s več tisoči, in vrgel dolžno pismo v ogenj! Moj denar, moja h;Sa, srce moje — je bilo njegovo — in vendar kako peklensko me je ogoljufal I Nekega jutra pride k meni vratar hotela, kjer sem tedaj stanoval, in mi naznani, da leli policijski agent koj z menoj govoriti. Prinesel mi je ugodnih poročil, in bil je bogato obdarovan. Preteklo noč je namreč izvedel, da se nahaja Kavčič pod izmišljenim imenom v Flori nci. Takoj hitim na perotih maščevanja v Florenco. Ne bodem vam pripovedal posameznosti skoro dvansjstmesečnega lova za tem ubogim parom skoro skozi vsako državo evropsko. Kakor stekel pes sem divjal, in prav malokrat sem zgubil sled, pa usoda mi je bila neugodna. V Baden - Badenu bi ga kmalu ujel, --odpravil se je, potem ko je zgubil veliko svoto denarja pri igralni mizi. Prišel sem zvečer; ko sem zvedel zanj, bi bil do smrti gonil svojo divjačino, da se mi ni prevrnil voz; ostati sem moral v ubožni nem*ki krčmi, besneč, da ne morem do njega. Zgubil sem sled in tudi nič več dobil. Se več kot dve leti sem potoval okrog ves obupan, pa pomagalo ni nič, nič več se nista prikazala. Zdaj prideva do dogodka, katerega vam doslej le nisem povedal. Oskrbnik mojega posestva je tu v mestu. Sinoči sem Sel k njemu, da mu neke listine izročim; ker se nisem čez dan Se nič sprehajal, sem se pes napotil doma. Sel sem od njega okoli 11 uri. Noč je bila strašno mrzla. Ce je bil ,Mo na »tfoi« n ie atorbn« navijal v plaftč, da se varuje Ko 11« tel ravno" po najbolj »• puičeaem mestn*m dtlu, s* pazim uboino oblečeno ionsko, katera tnudno in pote« prikoraka proti meni ter me poprosi ubogajme. Stisnem ji v roko pol krone, ker videti je bila vsa alaba in prfmrla. Toda — njen glas, če prav le Ubo Šepetanje, je zadel moje srce kot telesni udarec. Spominjal sem se tega glasu, n6, — strašna misel, ne more biti, — (oda, ko sem ji zlat stisnil v mrzlo, tresočo roko, jo ostro pogledam v obres, — njeno (ii so bile povedene, niso se srečale z mojimi. Poteze na licu so bile taiste, toda izraz na licu, lepota! — kako drugačna I — Bila je moja žena. (Dalje sl«di.) Nov samostan na Kranjskem. Znano je, da je bil nekdaj v Stičini na Dolenjskem zelo velik in imeniten samostan, v katerem so prebivali nad 650 let c-istercijami ali »beli menihi*, kakor so jih ljudje imenovali pa belih oblačilih. Ta samostan ima za Kranjsko deželo in za vse Slovence zelo velike zasluge. Menihi so skrbeli za dušni in telesni blagor ljudatvr. Ustanovili so več novih faj&, katere so sami vodili in oskrbovali. Zlasti so razširjali čeSčenje Matere Božje; in odtod prihaja, da Slovenci Se sedaj tako radi časte Marijo, da se smejo imenovati »Marijin narod.« Zaradi tega je tudi na Kranjskem tako veliko cerkvft posrečenih Matiji. Menihi so tudi obdelavali zemljo in učili ljudstvo kmetijstva in drugih gospodarskih stvarij. Imeli so tudi Se v davnih časih Solo v svojem samostanu, ko Sol na Kranjskem sploh Be ni bilo. Imeli so v samostanu tudi lekarno za celo okolico. S tem so Ijndstvu zelo veliko koristili, ker tedaj so bile lekarne Se jako rekde. T onih žalostnih časih, ko so Be Turki napadali Slovence, bil je stiski samostan kakor trdnjava, v kateri so naBli okoličani vsrno zavetje. Pod poveljstvom menihov so srčno odbijali napade nevernikov. Včasih je bil samostan premagan, »enibi »obiti »H odpeljani w sužnjoat, a vedno zopet se je 9« nov samostan kakor mogočen gcad- Ljudstvo so s« sedaj »pokoja« koliko dojbrot so užili reveži aa samostanski potti, kjer ao dobivali brano. Hud udareo je bil sa K«,n>ko deželo, slasti pa aa Dolenjsko, ko je cesar JožU II. 1. 1784. samqst»a zaiti in menihe ven pregnal. Ntka stara pesem pravi o tej krivci : »Kako more to biti, da cesar ame to storiti ? ... Koliko revnih ljudij doslej v kloStru živi; zdaj bo vse to nehalo, ker ae je Bog rasfttlil I...« Zadnji izgnani stiski menih P- Viljem Zumpe je umrl 1. 1835. v Ljubljani; bil je dobor prijatelj peamUu Vodniku. In ta ateroslavni samostan stiski je prišel zapet v roke nekdanjim lastnikom. Gistercijani iz Mebrergu »a Predarlskem so ga kupili od vlade ia so bodo v njem naselili. Dolgo se je pletlo to pogajanje, a sledsjič se je, hvala Bogu, vendarle s redno izvrSilo. Letos sv. Marka dan sta doila v Stičino prva dva patra, in sicer prijor P. Gerard Maier in P. Kolumban Hehl. Ko staro zidovje nekolike popravita in ta samostan priredita, potem pridejo v Stičino Se nekateri patri in fretri. Sčasoma pa se bodo gotovo tudi Slovenci začeli oglašati za vsprejem v samostan. Mei patre se bodo sprejemali dijaki, ki so dovtSili osem Sol na gimnaziju. Med fiatre pa se sprejemajo polteni in ksepki mladeniči, ki čutijo v sebi poklic sa men tako življenje. Samostan ima v svoji lasti tudi veliko zemljišč: polja, travnike in gozde, katere bodo obdelavali fratri in drugi. Patri se pečajo s duSnim pastiratvom, s poučevanjem mladine in z raznimi študijami. Fratri pa obdelujejo zemljišča in doma se pečajo z različnimi ročnimi deli, n. pr. z mizarstvom, vrtnarstvom, slikarstvom itd. Kdor stopi v ta samostaa ia v njem napravi slovesno obljubo, se potem v noben drug samostan ae preseli. Bog daj, da se poživJieai samostan kmalu lepo razvije ter povzdigne do tiste slave in moči, katero je imel nt kdaj I Razgled po Slovenskem. Dopolnita volitve v ljubljanski mstii zastop ao dovrAeoe. Zmagala je združana aarodaa stianka v vseh treh razredih — združeni nemikuterji in socijalni demokratje so popolnoma propadli. Da so se velike tako srečno s vršilo, se je v prvi vrsti zahvaliti katolit ko narodni stranki, ki je pri tej priliki zatajila Bana sobe in pozabila na vso bridko preteklost ter volila priporočene kandidate narodne sUaoke. Morda je opravičeno upanj*, da bo pomlajeni občinski odbor računal s tem in da bo vpoSteval besedo katolifko-aarodne stranke, kedar jo bo povzdignila v obrambo mestnega gospodarstva in javne nravnosti 1 Potres, jo bil dn4 17. aprila ob ll.wi,^ w'nutj>o noči po mnogih kraj h na Kranjskem. Ako tijdi je bil precej mofan, vendar škodo ni napravil. Srebrno poroko je praznovala dn«20. aprila pri,n-cezinja G iz e le, hči natega cesarja, porodna s princem Leopoldom, drugim sinom bavarskega princa-regenta Luitpolda. Umrl jo dno 19. aprila v Cerkljah na Gorenjskem ondetni župan in bivži nadočiteU g. And roj Vav-k e n. Koliko spoštovanje jo pikojgi užival ne le v domači občini, ampak tudi v okolici, pričal jf njegov sijajni pogreb. iavhl ljudski Shod je ptiredilb dn6 24. aprila v ljubljanskem rokodefokom doitfu slbvensko katoliško delavsko druStvo s sledečim vsporedcrtm : 1. Obrtna sodifča 2 Položaj stavbinskih delavcev. Pri tem shodu so bo-cijsdai dtemokrstje zopjt pokakAli stoje fi*o obhaŠanje, a ie bolje na popolutianbkem Bvojem shodu pri »juž neto kolodvbru«, kjer So se skfezali kot prave ujetnike v nAtetanji vrčkov, lotnljetaji stotov ita razbijanju z go-rjaCami, tako da so jih morali poslati nekaj na utfiverfcj — na rotbvfc. Pač se mbtojo vsi poštenjrtfi s stedott obrniti od tfeke stranke! PM inajltik je pfazndvAla slovenska k r -ščanSko-Socijalna zveza z izletom na Šamrno goro in Š nt Vid, ki se je nepričakovano dobro obtte-sel. Tako pobOžnost mnogoštevilnih krtfiSnsltosbcijalnih r dinarjev v prijaznim Marijinem hramu na Šmarni gori, kžttt tncft popoltidanAa ljudska veselica v Š.-nt Vidu se je zvrtila teko tep6, da goto to Ostane vsem udele-Whc6ifi dblgo časa v prijetnem spotoiftu. Ksksen razloček tnfed prtfznovabjBm prvega ma/hika pri krflčbnskih soteijallstih in pet — sodjaliHh demokratih. Te s Bogbm v čericti — t*m Urez Boga v pijanosti po goStilfaah. KaitdnKttb vtnelčeti je bi! dne 26 april* č. f. Mihael Koželj ha župnijo Podbrezje.- Z Breziji Uijudno se naznanja, da se je pričela s 1. diajdm Vsako n e d e I j b pr1** SV. trrtfa Ob pol 7. UH ii flrUga ob pol 11 Uri — dbe s pridig); ob Mu-rljitiih praznikih pa 1. sv. ntdfia ob pol 1, dfftga pa ob 10. uri. — Vsakdanje maže za rotoarje ostanejo kakor preteklo leto ob istem času, t. j. ob pol 10 uri. jfeblfcfa sta tobvamo gg. Jan. Dbltaaf, župnik na Raki in Domtaik Janez, eksposit na Gori pri Sodražici t6r Se priporočata V molitev. t Matija Dolganoč, slovenski veteran h Pianioe. — Priznano je junaštvo naših slovenskih vojakov. V mirnih časih pohlevni in miroljubni — pred sovražnikom ne poznajo strahu, ampak s Čudovito srčnostjo in hladnokrvnostjo p'anejo v boj in v polni meri storijo svojo dolžnost. Častna znamenja, ki krasijo hrabre prsi naših junakov pričajo o njih delih. Njim se sme prištevati tudi M tlija Dolganoč, ki je dne 26 suSča t. 1. v 85. letu starosti v gradu H -asberg zaspal v Gospodu. — Rojen je bil rajnik dne 18. dec. 1813 v Se nt lijaki oko lici, fara Dramlje na Bpodnjem Štajarskem kot sin prostih kmečkih starišev. Po dovršeni ljudski Boli sa je Bel učit strojarskega rokodelstva. L. 1883 so ga pifrdili k vojakom, in sicer k 4. bat. trTnjavskega topništva. Precej leto p j tem je bil p eložen k poljskemu topništvu k 5. polku, kjer je služil do konca svojega vojaštva. Ko je odslužil postavno dobo 13 let se je dal angaže/ati proti kavciji 120 gl, in premiji 200 gld. za daljnih 8 let. 1838 je avanziral za nadtopničarja, 1. 1853 za korparala in 1.1851 je postal ognjar. Udeleževal se je bojev v viharnih letih 1848 in 1849 ter bil na predlog polkovnika Mumula za svojo hrabrost v bitki pri Petrovaradinu dne 19. sušca 1849 1. na Ogeiskem oSfikovan s srebrno svetinjo I. reda. L. 1854 si je pri neki paradi vsled padca s konja zlomil nogo ter je kot invalid zapustil priljubljeno vojaško službo, katar« je svetttb In Vneto opravljal skozi 21 polnih let v najbolj bevarbih in burnih časih. Zapustili vojaštvo je prišel v službo kot pisar in nadzornik delavcev k tržaški lesno trgovski hrti Polei & Hauser v Lukanji na Štajarskem, odkoder je leto pozneje prestopil v službo sviti, kneza Hugo Wm-disch Graetza. Tudi tukaj se je odlikoval s svojo ztte-stfobo in natančnostjo v vršenju odkaztenih op-avil ter z globoko udfenjosto do plemenitega gospodarja in svojih predstojnikov. L. 1878 jfe prBel v enaki stopinji na Kranjsko k graščini Haasberg, kjer je dobival prav do svoje smrti redno svoje plačo, dasi zadnja leta zaradi starosti ni Aogei več delati službe. — Pri Vojacih se je bil Dolganoč tekom 21 let takt) izobrazil, da je govoril nemščino popolnem pravilno in isvntho ter psal kakor kaligraf celo v poznih letih Veselje je bilo Videti, kako je še kot 80 letni rtarčdk vojaško nastopal, po kotacu h)dil ter v vsem štejem vedenja kazal starega vojska^kdrenjaka. Khko lahek je sedaj vojaški stan proti prejšnjim časom. Prav je dejal šaljivo star vojsk: Nekdaj se je vrnil fant od vojako? s sivimi laSmS, da so ga dotbaCi težko spoaafcli, sdaj komaj eno sfajeoza-zsmaže, pa ga že domov pošljejo. Rajni Matiji Dolganoč je nbsil poleg hrsbtcstn* svetinje boj sto ufedelije in vojaški službeni križec. 0 praznikih si je vselej pripel Svojo Odlike na p si in mdžato korak d proti cerkvi. Zvesto je služil ne le ocMarju in pozneje evitlemu knezu, ampak tudi svojemu Bogu. Redno je obiskoval božjo Službo in imel svoj seiež v bitni cerkvi blizu altarja. Prejemal je sv. zakramente in opravljal vsak dan svojo molitev. Kedar je kaj obolel, je pravočasno poklical k sebi duhovnika in Se prav Vestno pripravil za odhod k glavnemu »taportu« v večnosti. Vse je epo* štovalo ljubeznjivega starčka, ki otenda p«č nikoli ni komu kaj žalega storil. To je pričal tudi njegov pogreb dne 28. suSca, ki se ga je udeležilo mnogo gospdde in ljudstva ter spremilo rajnika na iarno pokopališče v Pianini. škoda, da mu ni B g še za nekoliko let podaljšal življenja. Letos bi bil prejel jubilejno svetinjo in hrabrostno doklado. Toda Bog je sklenil drugače. Poklical je zvestega služabnika k Sebi, da ttn podeli zadnje ia najlepše odlikovanje: zlato krono večnega zveličanja. — CuBten spomin vrlemu slovenskemu Veteranu ! Efektna loterija mesta ljubljanskega. Kakor znano, dovolil je presvitli cesar vsled potresa tbli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev tfektno loterije, katera je založena z 2700 glavnimi In stranskimi dobitki v vrednosti 100.000 kron. Prvi g'avni cfobftek v ztoeSku 50.000 kron izplačal se bode, ako bo lastnik BotiCtte srečke to zahteval, v gotovini v zlatu. Čisti dohodek efektne loterije namenjen je zakladu u regulacijo ljub ljanskega mesta. Z ožirom na občekoristnb flvrh) te loterije in aa nizko ceno srečk nadejati se je živahne udeležbe Vbeh slbjev ttftega pfbMvalstVa. Srva tudi ni znala pisati. Kaj je bilo sedaj storiti? Po dolgem premišljevanju so sklenili jo toliko naučiti, da podpiSe svoje ime. Po štirih tednih polnih truda se je posrečilo neki učiteljici jo naučiti lastnoročni podpis. Podpisala je oporoko in v kratkem prejme dedSčino. (Kača kot domača žival.) V Braziliji živi neke vrste kača. tiibota jej pravijo, katera najraje poagane lovi in jč. Ker je v Braziliji nenavadno veliko podgan, so ljudje kačo Giboto navadili na hifio, da jim po poslopju lovi podgane. Po dnevu leti ta kača mirno in leno v kakem kotu in se za nikogar ne zmeni; a ko se tema stori, grč na lov za podganami. H Se in Človeka se tako navadi, da se ga drži kakor pes. Po mestih to koristno kačo prodajajo po trgih po 5 do 6 frankov jedno. (Pogozdovanje Krasa.) V pretočenem letu so ob-sadili 300 oralov Krasa z 1 milijonom 751 tisoč borovcev. Razun tega so zboljšavali tudi nasade prejšnjih let, in porabili za to na 177 oralih 458 tisoč borovcev in 125 tisoč jelk. Od I. 1876 so na državne in deželne stroške nasadili na Krasu 2396 oralov, za kar bo porabili 21 milijonov 22 tisoč in 380 drevesc. Upanje imamo, da bo gole kraSke planjave zopet jedenkrat pokrivalo jglato gozdovje. Tudi letos bodo menda zasadili precejšen kos Krasa. (Podoba Matere Božje ob eksploziji bombe) Iz ruskega me«ta Kurska se poroča: Dne 20. suSca se je razletela v znamenskem samostanu bomba. Neznan mož jo je bil polotil pod okvir čudežne podobe znamenske Matere Božje. Bomba je razbila telesni okvir, stopnice, svečnike, okna in vrata. V steni se je pokazala velika razpoka. Podoba Matere Božje pa je ostala nepoškodovana. (Oba o lati nri na {ednak način umrla.) V Frei-lassingu na Bavarskem se je pripetil ta-le čuden dogodek. Zena nadzornika tramvaja je sedela 20. suSca zvečer v veseli drutbi svojega moža in sorodnikov, ko jo hipoma zadene srčna kap, tako da je bila takoj mrtva. Zena jo bila stara 39 let. V ravno tisti uri se je ločil od sveta tudi v veseli družbi svojih znancev njen oče, katerega je tudi kap zadela. Telegrama, ki sta sporoč.la smrtno novioo, sta se križala. (Dve živi pridigi.) Pred nekaj tedni je na cerkvenem pragu v Buffalo v Ameriki nenadoma umrl star mož. Bil je še pri sv. maSi. Predno je izdihnil, je rekel oko-listoječim : »Vesel sem, da sem bil vedno pripravljen na Bmrt. Vedno sem imel željo, umreti na nedeljo po sveti maši.« Po teh besedah je umrl. Gotovo lepa smrt! Drugo živo pridigo je dal mladi morilec John Meid, ki je bil k smrti obsojen, ker je umoril svojo ženo. Ko so ga peljali na vislice, je rekel svojim prijateljem : »Poglejte, kam pripelje človeka prevelika pijača.« Pregovor pravi: »Kakor človek ž.vi, tako tudi umrje.« (Hud mož.) V Ntw-Yorku so zaprli nekega Bra na, ker je jako grdo postopal s svojo ženo. Zapreti gt. je dala ona. Kmalu pa ji je bilo žal, in sklenila ga je obiskati. Sla je v jetnisko pisarno, kamor so poklicali Brauna. Zakonska sta se poljubila in kake pol ure prav živahno razgovarjula. Čuvaj opomni moža, da je čas potekel in da se treba vrniti v ječo. V tem hipu izvleče Braun nož in zabode ženo v levo stran vratu. Rana je obsezala glavne žile, ia v malo minutah je žena izdihnila. Ko ga je prijel čuvaj, je tudi njemu prizadel več ran. Pri morilcu so našli dva noža; cajbrže je hotel umorili najprej ženo in potem Se samega sebe. (Socijalistična ura.) Uprava nekega obubožanega moža je priSla na dražbo. Ko so bile razprodane različne stvari, naredi kliear važen obraz in zakliče kupcem: »Sedaj pa, gospoda, nekaj izvanrednega: socialistična ura I« Pokazal je pri teh besedah stensko uro, kateri se je zob časa prav dobro poznal. »Kaj ? Socialistična ura ?« oglasi se nekdo med kupci. »Da, soci-jalistična! LJra »dela« samo osem ur na dan.« (Socijalni demokratje — brezverci.) Ze mnogokrat smo imeli priliko pokazati, da socijalni demokratje nimajo nobene vere. Tako piSe nek socijalističen list, ki izhaja na CeSkem: »Naj tudi vabijo velikonočni zvonovi vernike v cerkev, nas socijalne demokrate vabi spomlad v lepo, prosto naravo.« S takimi izjavami se odtrgava socijalna demokracija naravnost od kiSčanstva. Nje voditelji taje očito Boga, neumrjočnost duSe, večno plačilo in prosto voljo. In pri tem se drznejo trditi rudeči listi in njih voditelji, da jim je vera privatna stvar, da niso brezverski. Tako govorjenje je gola hinavSčina. Socijalistično vodstvo sovraži vsako pozitivno vero, in napada na vsej črti vse, kar le disi po krščanstvu. Kakor pišejo sooijalistični listi, tako govorš tudi poslanci »sodrugov«. Dne 3. pr. m. je govoril Štajerski poslanec socijalistov, krojač Resel na nekem shodu v Eisenerzu: »Dve stranki sta, ki hočeta pomagati delavstvu, kršč.-socijalna in demokratična. Prva veruje v Boga, druga je materialistična in veruje v naravno razvijanje družbe, ne oziraje se na Boga.« Tako govore socijalisti! Kdo pa so njih duševni voditelji ? Največ je židov; saj so bil tudi tidje prej voditelji liberalnih strank. Ni čuda torej, ako socijalni demokratje, kojih početnika sta tida Marks in Lassale, psujejo krščanstvo. Da so res židje voditelii te brezbožne stranke, se vidi lahko iz njih listov. V njih napadajo le cerkev, njeno premoženje in duhovnike. O Židih ni brati nikdar niti najmanjše žaljive besedice. S»j imajo vender židje tudi mnogo premoženja. Sam Rothschild ima več premoženja, nego vse cerkveno premoženje v Avstriji; a vender ga puste rudečkarji pri miru. Vrana vrani očij ne ukljuje. (S pomočjo fotografije.) Neka žena, stanujoča v Lausanu, je shranjevala svojih 550 dolarjev v železni omari. Nekega dne je hotela odpotovati in iz strahu da ne bi bila okradena, je »pravila omaro v p3č. Med tem, ko je bila žena odšla pride njen sin domov. Ker je bilo že mraz, je zakuril v peči, ne da t: bil opazil omaro. Kako se prestraši žena, ko pride domov in opazi v peči ogenj I Zaklad, kojega je toliko časa varovala, je bil spremenjen — v pepel. K sreči se ni dotaknila žena pe- pelnatih listov. Nesli so omaro k nekemu fotografu, ki je list sa listom naslikal. Država ja izplačala prestrašeni jeni popolno avoto. (Očetemor.) V Elsasu se je nedavno izvršil grozen sloftin. PismonoSa Aniilon se je spri s svojim 24letnim sinom vsled neke malenkostne stvari; pri tem prepiru je umoril sin svojega očeta. Po umoru je hudobni sin sesekal truplo ofetovo in je vrgel v bližnji potok, kjer .o je kmalu naSli. Umora se je udeležila tudi nuti morilo«. . , j ... . (Visoko odlikovanje.) Ruski car podelil je red sv Ano veletržcu s semeni v Budimpešti g. Edmundu Mautbnerju, ki si je veliko zaslug pridobil za razstavo peterburške cesarske vrtnarske družbe. i««7kdar iskati sveta in pomoči; kar bolezen ie sama skazila ni, »k*zi pa m«z#č le v toliko, d« za bolno žita* več rešitve ni. Da ie n^ed prašiči pogubonosna Škrlat na tako pogosto siri, uzrok so največ, do, po vsem dekle, katere oskrbujejo te živah. Navadno puščajo ostanke brana v, koritih po cele tedne; na te skisane ia v«mrejen« o^enke nalivajo nova oblodve; kar ostane, ae z,op«t n koritu pu*$i, in v teh ostankih se vedno bolj množijo, one glavice, ki nt previjajo, pri prašičih norilko sktlatino. Po, vsakem knnljnnji treba je »prati kopMa v svinjakih ter do dosega očistiti, in pomiti a hladno vodo, da so, vedno snažna. PrtSičem pa tod) kislina kaj dobro d6; najbolje, stori jim ona — raz drevja peexgodai odpadlega sadja, toraj, pi&kavcev. To sadje naj hi ne skrbno pibegalo in kl*dlo preSičem; č«ii jim želodce in delu kri živo-zdravo. (To je pa tudi U sadjarskega stališča zelo, ko-, rintao; V8*k prezgodaj odpadli plod hrani v sebi čuva-gosenico p;skurja, Ako se plodovi puste pod drevjem, ležati, izlezejo gohenčite iz, njih, spravijo nazaj na drevo in se lotijo t^m zdravih p'odo,v, Ako, pa tako. odpadlo vadje sproti pobira in. pptličem poklada, se st tem prav radikalno vničujejo tudi piAki#ji in se zavaruje pre$ njimi oajalo padjp, je, got^>v/a, t#di veliko vredno- Opomba, dppjftnikova,) Vrli strokovnjak pokazal nam je tudi več prav praktičnih instrumentov, ki sa rabijo v pomoč pri obo-lelej živini; med; drugimj p^ž ralnikovo cev, za napeta, goveda, vaekalcc za puščanje krvi, cevko, za odvod mleka iz »teklih in vnetih kravjih seskov ter Se več drugega. Ko je bilo predavanje sapo na sebi dokončano, nričeli so vdeleženi posestniki povpfaSevati f. Fo\akov-skega se sa eno in drugo stvar tičočo se živinoreje, Na vsako praSanje sledil jq temelj adflovpr. T*k zaupen pogovor trajal je pa zqpet skoraj c^lo u^, Va?h udeležencev bilo je toliko, da je bile obširna goba L Sprega raze$4» do ^otpv polna. Val pa-sluSalci aledili ao t^elj^enm poduku z največjo m* Ij^vpstjo. Vrlemu strpkovojakM P- U t- Arturju Fofckov-skemu p* ^ J.«*yp° h M-ud me^ov pw-iskrena **hvaia s Mo. d« p*de kw»iM «op«t kaj potrebnega pojasnit in razložiti Bog g«, živil Modem Od tarife »prifivipjft lahko, tako fc iz papiga: Č* j% firnilp iz |i»k, pcwi»s»o madei a »»edr čano žvepVeno kUline. Drugb vnrf črnil madeže pa pometem« z tnučpim spiram, ki je pometa® nekoliko S Boljao kialino, polom P« obriSemp a čopičem, kat^r tega pomočili v čisti Špirit. Koiuhovino obvarujemo pred mojji, ako jo zračimo nekaj dni na solncu, potem jo dobro pretoi-četno io poglademo, ča ei videti kakega mstosa. Na miai jo potlej kepo kolikor mogoče bsoa gub, »letimo skupaj, potnesemo s kakim praškom zoper mrdese^ zavijemo v platneno ryuho in to skrbno zatijemo. Vse pa zavijemo v papir, katerega zalepimo. Kako »mijajmo steklenice. Zlaati, če je voda precej, vt-pneoasta, opazimo, da so kakor neke megla polete sčasoma na steklo znotraj. Z°PeE to ni boljšega nego sveži olupki krotnpiojevi. Te zreftemo na drobne kosce in jih denemo v steklenico; v te. nalijcma toliko vode> da jih pokrije. Potem dubro. presaeAajmo in ste-kitn ca je čista. Zoper duh 4* ust: Po 2 gr. saharina ia ogljik« kislega natrona, 4 gr. salicilne kislina, 300 gf>. najčistejšega alkohola smeSejmo in deeimo & do 10 kar pljic v kozareo. ia ga napolnimo s vodj. Svojo kupljeno kmečko hiSo, ki stoji blizo mojega novo zidanega poslopja na QkvoQlein pri KMU^ii bi ra/l prodal. Oddat hi kupca koa. sadnega v rjo, nekaj go*d&> eno, njivo, sploh toliko zemlje, da bi sa redila krava. Posestvo bo kar aajbolja ugajalo, kake o u ohataiku. Pisma paoaim pod naslovom: Tomo Zun&n, ~ T » i> TT TJIJI I ' ' " 291 t Ljubljani. HEHBABN^ -Jev podfMUtoiMtarkiiU C Klemt T. OO I.« . ...nohnra rn hitom ««l rinil V* " * " > Ta 88 let a največjim uspehom rabljeai prani J raataaU* apoktfaje katelj, pomaajfrija Oaia dart da J*4» p*ebavija*jain m noat, telo jatt in kreni ^eleao, ki ja v sirupa v 1 si prisvajajoči obliki, je jako koristflo za, aanfr%|e 1 raza topljive «eU, ki ao v nJem, pa po- sebno pri alaJ»e«nUi otoeallk poepe»»yejo aantie«|a koattj. 7» 20-— ■teklaalet je 1 » P«*****- & sa sapljastje. tPol^enjp m.) MT Prosimo, 4% le, vedqp .izrecno mhleta. *S»¥aki\y-JaT apneno - ftelesnt atraiV Kqt znak izvora s« nahaja v ataklu ia Da zamaSku H»f, Vtisnjeno s vzvilaaimi črkami if nosi vsaka steklenica poleg stoje6» uradjiOL registrov varetveaf suako. na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 209 9 Osrednje skladliSe: D maj, lekarna „zur Barmherzlgkelt*' VB.fl, Kataeratreaaa 7* m 7». Vzalefl (kare v veeb lekarne* aa Dunaj« le v krenevtaah. tovarna sa ptlkaa Irunov na ČeSkem priporoča svoja izvirna, testkret odlikovana p o 1 k p a 19 ledena Cenik brezplačno. A g e »t j * z« razprodaje pii privatnikih se vsj^rejemajo. ^Rga hiSo s' tremi sobami, fo, dve kleti, kaSio, e cerkve v, Jjobrepolja. — Tretjino kvQ-■pie plačati je takoj, drugi 41;«, tjjptjini po dogovoru podigpd-ipm pogoji. Na željo se di tudi v najem za več let polje, posejano z lucerno deteljo. — Več se i%v* |ri lasfaiku od 8. dp, 13. junija t. 1. — Pismene ponudbe naslovijo se na gospoda Ivana Adamiča, trgovca v Kri kovaču na HrvaŠkem. Za slučaj, d% ^e 0« oglasi, kupec, prodala se hode koSnja travq in dti^ 12, junija 1.1. proti (jlači o Božiču, ^ opeka triU, inuuote.tci.ioba, prostorna, dobra klet, svinjaki m hlev — vae ijdaao pod emt •traka in eadak Je m proste roke ne prodaj n«, f<*irk»v pp*pki Po^vo je. četr,t ure oddaljeno o_ fcrnei cer^. - Pi^da spi^s* roke. Cenf, 1400 '/«oei* precej, tfr^ugo, pft do^roiju. nfin BrtqA, p. KrKa, i 5-4 4SU klg. 285 poštnine prosto proti povzetji, a]i če se denar naprej poSlje, zajamčeno naiboliSe blaso. Afrlk. moka, biserni . gld. Santos, ftnt ....*» Kaka, telen posehnafini » Oejlon, igodro zelen p. f. » 9UCU jeva rumen. p. f. > Blperna kava, zelo fioa > A^H. hlagodiae« » Cenil( in carinski tarif zastonj. ^UUn^er d Cp., Hamburg, 8 75 t-4tW 630 5-7t 71% ^lirojme ae t&koj v trtujfto we+ saraMpemt^atk proti pitvži "S, aq X0 prt Francu logarju, mesarju v Ajdovščini. 308 3-1 100 HO 3Q!I|[U. na meseo lahko poStcno zasluži sleherni ter pevted brea zgub«, ako bože prodajni peatavn« dspuHene sreike in driavna pisma. Ponudb aa Oestsrrslshsr, BudaMSl VIII. Dentacbegasae 8. 459 10-10 96 10-10 Vilit siga in koverte orifMJiro^ m, Tiari Narezan« strehi« ftpdt^ (gr^tt-OulitMl predano opeko aa z4d te opeko zid, ponujata JO znatno zniiani cepi Km A Snpa&6i& 2»4 3—a tovepna za opeko v Ljubljani. Priporočilo. Vodnjakar Andrej Frantas iz Požžnka pri Crkljah ie izkopal ob moji novozidani hisi na Okroglem 36 metrov globok vodnjak. Priznali mu moram nenavadnega poguma in ga sploSno priporočam. __„ 292 3-3 Tomo Zupan. IMarilaceljski grenčec (v trgovini popolnoma prost, em« ga torej prodajati vn»k trgovec. Sazprodajaloi dob« najvlljl popu«. Plakati v vseh jezikih ca reklamo se dobi zastonj) OkrepfeJsB, »kasen, poSIvtjajofi, osvežujoč, v dijetotifinei« ozira blagodejen Je 1Iker nijftnej&ega AtlUUtUl v0nj» farom»)in najboljšega okusa, ne zoperno grenek, marveč prijetno peereni. — Srečno izbrana sestava izredno dobrih, čistih zelišč, najvestnejia priprava z najboljSo podstavo alkohola omogoči prirejanje najizvrstnejiega ielodftnega gren-600a, kateri krepča želodec in je potrjen po neitevilnlh zahvalah. — Steklemoa SO kr., 6 stekl. 1 gld., 12 stekl samo 2 gld. — Dobiva se v vseh prodajo I- <__ nleak, toda pri nakupovanji: Pozor t Varstvena «»amka. Pristen in pravi ima varstveno znamko ■arljlno Celje, katera je oblastveno vknjiiena. Glavna satoga: Lekarna Trnokczy, Ljubljana, Kranjsko, katera raspoiitje — da se občinstvo sesnani s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic z obratno poito po vseh delih sveta. 191 24-23 ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ t t Poročilo □ET L Svobode naslednika v Ljubljani, poleg čevljarskega mosta. Vsled letošnje nizke cene ribje masti znižal nem pristnemu ribjemu olju ceno tako, da originalna steklenica, koja je veljala doslej 60 kr., velja odslej W nnmo 3S kr. Ceniki, obsezajoči vsa ljudaka domača zdravilna sredstva in homeopatična zdravila* ki-rurgična obvezila in zdravila ca živino itd. razpošiljajo se na 2eljo vsepovsod zastonj in franko. Odpolilja se točno in pripravlja vestno. Mr. Ph. Mardetschlaeger, 289 4 lekarnar in kemik. t ♦ ♦ l i ♦ ♦ 4 Liniment. Capsici compos. 231 13 is lekarno Blohtor-Jove v Pravi priznano lzvratno bolečino olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priUubJjeno domača zdravilo kar kratko kot 707 89-82 Richter-jev liniment s .sidrom* ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristne. Biohtar-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Krompir za seme beli (onejidovec), rumeni in rožnik se dobi pri ^Vlojziju Kanc-u v Ljubljani, Dunajska cesta št. 42. 294 3 ttfsega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih raatlln napravljeni llktr 272 6 J. Klauer-ja v Ljubljani. Po svoji čistosti ln veliki zdravilni moči za ielodeo je ta žganjlna vsega pripiročevanja vredoa. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. H. Leustok in Ubald pL Trnk6o*y, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalolh dellkatos in v apeoerljah. 26—24 99 to S 886 10 4 odpravi v 7 dneh popolnoma 566 10-10 dr. Chrlstoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olep&anje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. bulajateli : Ivan Jasofli. Odgrevkrai urednik Ivaa Kakave« Tiska .Katoliika Tiskarna.«