-HWICAi JLLQE IS4i Llio m _ PRVI SLOVENSKI LIST X AMERTKI . — boja denar predstavlja previšne dobičke družbe, ki si jih je dan ostrejši. Dostavlja se, da so Nemci postrelili v Belgradu 122 oseb, ko se je izvršil napad na nemško vojaštvo in policijo. -o- POGREB PONESREČENEGA gOJAKA Chicago, 111. — Ta četrtek zjutraj se je vršil pod vodstvom Zefranovega zavoda iz cerkve sv. Vida pogreb pokojnega rojaka Martina Varasa-nica,ki je podlegel posledicam poškodb, ko ga je zadnjo nedeljo udaril neki avto na kri žišču Cermak in Damen. Pokojni, ki je bil star okrog 55 let, je bil doma iz Gornje Bistrice, Jugoslavija. Zapušča ženo. SHIRLEY TEMPLE ZOPET NASTOPI Hollywood, Cal. — Shirley Temple, ki si je v svojih otroških letih pridobila izreden sloves in obenem veliko priljubljenost med kino-postniki, se bo zdaj ponovno posvetila filmski karijeri. Deklica je dosegla 12. leto starosti in bo zato nastopala zdaj seveda v bolj odrastlih vlogah. pridobila potom previsoke voznine. Obenem je Barrett zahteval, naj se voznina na teh busih takoj zniža od sedanjih 10 centov na 7 centov. Kakor pravi Barrett, so delničarji te družbe,ki je nasprotno lastovana od newyorske Omnibus korporacije, dobili lani Skoraj 19 odstotkov na divi-dendih, kar je nad trikrat več, kakor bi smel znašati primeren dobiček. Gen. pravnik je utemeljil svojo zahtevo z državnim zakonom, ki povdarja, da je protizakonito in nedovoljeno, da bi kaka utilitetna družba zahtevala previsoko ceno za svojo postrežbo. Ti-govska komisija bo vzela zahtevo v pretres prihodnjo sredo. TOČA IN ORKAN POVZROČILA ŠKODO East St. Louis, 111. — V tukajšnjem okrožju je v torek zvečer zadivjal silovit orkan, ki je lomil veje dreves in poškodoval število poslopij. Sledila mu je gosta toča, katera je škodo še bolj izpopolnila; cklestila je listje z dreves ter pokrila zemljo tri inče na debelo. pred 1. julijem 28. leto starosti tsr ne bodo prej vpoklicani. ŽELEZNIČARJI BODO GLASOVALI O STAVKI Chicago, 111. — Voditelji že-lezničarskih unij so zadnji torek sklenili, da se odredi glasovanje med članstvom, katerega je precej nad en milijon, ali naj se proglasi stavka, češ, da se družbe upirajo njih za htevi po povišanju plač. Tudi, ako bi članstvo glasovalo za stavko, ne bo do te prišlo vsaj še par mesecev. Prvič bo vzelo skoraj mesec dni, da se pregledajo vse glasovnice. Nato bo vladni posredovalni odbor stopil vmes, ki utegne biti na delu več tednov. Ako ta ne bo uspel, ima po zakonu pravico, zahtevati arbitracijo. Ce še ta propade, potem ima Se predsednik sam pravico, da imenu je posebno komisijo, , da bo ugotovila dejstva, m šele 30 dni potem, ko bo ta komisija končala delo,sme priti do stavke, ako vsi ti koraki ne bodo uspešni. — London, Anglija. — Norveški zun. minister je v torek objavil, da so se med njegovo vlado, ki je tukaj v izgnanstvu, in med Rusijo ponovno upostavili diplomatski odnoša-ji in, da boste poslali druga drugi svojega poslanika. — Simla, Indija. — Britanske oblasti očividno pričakujejo, da se utegne vojna razteg- virov se je namreč v torek izvedelo, da se v 40. indijskih mestih, ki so bolj izpostavljena, gradijo bombna zakloni- Washington, D. C. — Dočim so se to sredo, kakor običajno celi čas doslej, zopet čitala le nasprotujoča si poročila z rusko-nemške fronte ter se zato nič točnega ne ve, kak je dejanski položaj tam, so pa tukajšnji uradni krogi zatrjevali, da je ameriška vlada pripravljena, storiti vse, kar je v njeni moči, da pripomore Ru siji do zmage. Pri tem so razodeli, da pomoč ne bo obstojala samo v obljubah, marveč da je dejansko že na potu v Rusijo. Prva pošiljka, kakor se trdi, obstoja iz orožja in iz industrijske mašinerije; mašinerijo je Rusija naročila že pred izbruhom vojne z Nemčijo, a je ameriška vlada preprečila t NJIH FINANCE UGODNE, TRDIJO NAZIJI Berlin, Nemčija. — Iz nazij-ski finančnih krogov se izraža prepričanje, da v državnih fi-nancih ne bo prišlo do nikake-ga nereda, ne glede na to, koliko časa traja vojna. Tako se izjavljajo, ko istočasno pov« darjajo, da se pričakuje, da bodo letošnji davčni dohodki višji od lanskih za celih 30 milj ard mark (okrog 12 milj ard dolarjev). Ti krogi dostavljajo tudi, da ni nikake resnice gredo pošiljke preko Pacifika, dasi je Japonska prikrito zagrozila, da ne bo trpela, da bi se te vozile mimo nje. Omenja se tudi, da bodo Rusi uporabili mašinerijo za svoje tovarne, ki so jih postavili na azijski strani uralskega pogorja; kakor pravijo, bo industrija tamkaj naprej obratovala tudi v slučaju, ako bi se Nemcem posrečilo zasesti vso evropsko* Rusijo. na govoricah, da bi se nameravale zapleniti hranilne vloge prebivalstva. Nasprotno, vsem malim investorjem se priporoča, naj vlože svoje prihranke na banke, češ, da niso nikjer bolj varni. H O MATIJE NA DALJNJEM VZHODU tz stare domovine Zunanji minister Jugoslavije Dr. Ninčič je na časnikarski konferenci v Londonu obsodil postopanje Madžarov na osvojenem jugoslovanskem ozemlju. — Razne druge zapoznele vesti iz domovine. Sosedje Jugoslavije Washington, D. C., 29. julija. — (JK). — V svojem govoru na časnikarski konferenci v Londonu je zunanji minister Jugoslavije Dr. Momčilo Ninčič omenil med drugim tudi zadržanje sosednih dežel do Jugoslavije. On najprej poudari, da predstavlja po njegovem osebnem mnenju držanje Madžarske enega od največjih razočaranj. On se je nadejal, da bo madžarski narod zid proti germanstvu. Ali oborožena intervencija Madžalrske predstavlja silno iznenadenje. — "Jaz sem bil takisto silno iznenaden nad postopanjem madžarske vojske na osvojenem jugoslov. ozemlju. Več deset tisoč Srbov je bilo takoj v roku par ur iztiranih iz BačkVv SrbijoAObenem s« Madžari uganjali strašna in nesmiselna zverstva v Bački. Veliko število odličnih in znamenitih ljudi je bilo ubitih, obešenih in ustreljenih. Kakor se vidi, gredo Madžari za tem, da iztrebijo in izkoreninijo čim največ Srbov, ker bi rad,! pokazali, da je Bačka madžarska, kar je seveda neumno. Vse to bo po vojni povsem naravno zelo otežkočilo vsako sodelovanje z Madžari." — Rumuni nudili pomoč jugoslovanskim ujetnikom Nasprotno pa je postopal romunski narod povsem drugače in različno od svoje vlade in Madžarov. Romuni so kazali največjo pozornost ter storili največje usluge srbskim vojnim ujetnikom, ki so bili poslani čez celo Romunijo za to, da ,bi bili v opomin romunskemu narodu, kaj vse čaka sovražnike Nemčije. Naši ujetniki so bili izmučeni in izmr-cvarjeni od gladu in niso imeli hrane že šest dni. Ne samo romunski kmetje po vaseh, nego tudi prebivalci Bukarešte in drugih mest so jim nudili pomoč in živila. V Bukarešti j je svet prekinil delo, da je ku-jpoval kruh za naše ujetnike. Romunski narod je jasno čutil in razumel, da je zaveznik jugoslov. naroda. Dr. Ninčič je dodal, da je popolnoma uver-jen o srečni bodočnosti naših odnošajev z Romunijo, ko pride do odprave sedanjega režima v Romuniji. , Pogreika Bolgarov Govoreč o Bolgariji pravi zunanji minister Kralj. Jugoslavije, da ga ni odločitev bolgarske vlade za napad Jugoslavije niti malo iznenadila. G. dr. Ninčič spomni svoje poslušalce na postopanje Bolgarov tudi iz leta 1915. in pa j ako dobro znane aspiracije Bolgarov ne samo na Macedo-nijo, nego tudi Ina Vzhodno pozicij, ki so jih zavzeli na Jugu, in to pa zato ne, ker hočejo Nemci zase pridržati naj-poglavitnejše in najbogatejše proizvode dežele. V Južni Srbiji izvršuje znani terorist: Vanča Mih a j lov cilje bolgarske vlade v smislu popolnega uničevanja Srbov, ker trdijo Bolgari, da je "Južna Srbija bolgarska. Toda dejal pa je dr. Ninčič, da on ne obupava nad možnostjo bolgarskega sodelovanja v prihodnosti na Balkanu, čeprav bo jako težko pozabiti zverstva, ki jih danes počenjajo Bolgari v Južni Srbiji, je še dodal. G.* dr. Ninčič je zaključil svoja pojasnjevanja s izjavo: — "Vojaki in letalci Jugoslavije, ki sedaj nadaljujejo v tujini boj z zavezniki -do končne zmage, nestrpno čakajo. dft-9*-M4lfetrjo;vojne na »traJri Velike Britanije. Medtem se v Jugoslaviji sami nadaljuje brezkončna četniška vojna, ki se ne bo in ne more ustaviti. Jugoslovanski narod si je v sve-sti in ve, da bo notranja vojna, ki jo vodi on, izzvala strašne posledice in nezaslišana so-vražniška zverstva. Kljub temu nadaljuje jugoslov. narod po tej poti. In to je tudi njegova dolžnost." — Japonska je pričela zadnje čase spretno izrabljati svetovno zmec?o v svoj prid, da razširi svojo obla*- na Daljnjem vzhodu. Gornji zemljevid kaže francosko kolonijo Indo-Kinn, kjer je Japonska, v sporazumu s francosko Srbijo pa vse tja do Morave. vlado, zasedla razne važne pozicije, in sdaj, kakor se poroča, gleda v isto svr- I a i; „ G > - •• . XT ho tudi proti sosednjemu Thailand« (Siamu). Neke vesti pa govore, da jo i AI*V VZ™dm niso Nem- utegne Anglija prehiteti in sama zasesti to državo. |C1 dovolili Bolgarom zavzeti Žrtev dela V Kicarju je bil 42 letni posestnik Franc Began zaposlen pri podiranju dreves. Nenadoma pa je drevo padlo in treščilo z vso silo na nesrečnega Be-gana, ki je na mestu obležal mrtev. Drevo mu je popolnoma razbilo lobanjo in tudi takojšnja zdravniška pomoč bi mu ne mogla vrniti življenja. -o- Nov električni vod Nov električni vod so začeli napeljevati KDE iz Velenja v &t. Pavel pri Parebold, da bi tudi Sentpavelci imeli novo moderno luč. Z delom so pričeli nekaj tednov pred. vpadom sovražnih armad nad Jugoslavijo. Z vpadom sovražnika v deželo je bilo seveda vse delo ustavljeno in najbrže še sedaj nimajo tam elektrike. -o- .....- Dve nesreči Osemindvajsetletnemu k >-vaču Janezu Rainzingerju iz Palovč pri Brezjah je pri kovanju odletel drobec železa v oko in ga poškodoval. — Posestnikov sin Matija Prepeluh iz Sostrega, star 16 let je padel na železen drog, ki se mu je globoko zaril v prsi. — Oba so morali odpeljati v bolnico. -o- Pod hlodi Težak, s hlodi naložen voz, se je prevrnil na 34 letnega hlapca Jožeta Gunda iz Rečice pri Eftedu in ga pod seboj pokopal. Hudo potolčenega in z nevarnimi notranjimi poškodbami so ga odpeljali v ljubljansko bolnico. . AMEWltANSKl ŠU6vtfitC Petek, 8. avgusta 1941 Amerikanski Slovenec 1» mištunjH U*9 Izdaja h tkkal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uicdaHlta in agnml Rd., X*Ufoo: CAMAL MH Hli^. — J* Naročnina] Z« celo kio-15.00 Za pel leta _____ L50 Za ietrt leta -_ 1.50 Za celo leto-$6.00 Z* pol Ida-100 Zrn četrt teta_ 1.75 na iterilka _ 3c Tke fitnA and the Oidmt Slovens Newspaper in America, Established 1881. leaned daily, except Sunday, Moo-day and the day after holiday«. PubUehed by? EDINOST PUBLISHING CO. Addreee of publication office: 164» W. Cermftk R«L, Chiea*« Ebooe: CANAL Subscription! For one year For half a year- For three monthe — Chicago, Canada For one ytar _ For half a For three n Single copy -$5.00 . 2.50 - 1.50 46.00 3.00 3c Dopisi Tiinen lrwifit aa hitro objavo morajo biti poelani an uredništvo an te pol pred ilaeinie. ko ixide fiat. — Za zadnjo številko ▼ tednu je Čas «o četrtka dopoldne p- Ha dopisa padpisa sa na odra. m Bckoplaov ured- Eqftered as second class matter, November 10, I9C$ at the post office at Chkagg, nnder the Act of March 3, tW9.______ Mussolini je včasih tudi rad govorančil. Vsake kvatre se je oglasil in govoril svoji Italiji, kako važna uloga jo Čaka v svetu kot "mogočno" velesilo. To zgovornost so hudo panali lansko zimo Grki, še bolj pa jo je panal tova-jpš Hitler, ki je baje že dal Mussolini ju razumeti, da govoriti sme le tisti, ki je res zajca j, ne pa tak, ki ne zna drugega, kakor le pete kazati, kadar je treba nastopiti. Konec vojne je še daleč. Anglosaški svef se je začel še le komaj dobro pripravljati. Da bi Hitlerju pustili zmago, še za misliti ni. Hitler je pa še močfan in se tako kmalu ne bo podal. Borba bo tekla še dolgo. Kako bo svet po tej vojni na novo urejen, to bo važno. Nemčije, kakoršna je bila ne bo več, kako politično uredbo ji bodo določili že proučujejo, a dokler orožje ne izsili končne odločitve, je o tem govoriti seveda še prezgodaj. Za medvedovo kožo se barantiti ne sme, dokler ni medved zadet. Kako Nemci delajo za svojo domovino Potom posebnih virov, najbrže potom opazovalcev tu-jezemskih zastopstev nevtralnih dežel, so ameriški stati-stičarji za industrijsko proizvodnjo dognali, da nemški delavci delajo že dalj časa od 70 do 80 ur na teden po vseh arzenalih in v vseh podjetjih, ki proizvajajo potrebščine za vojsko. Plače so določene, ki zadostujejo za preživljanje na podlagi sedanjega življenskega standarda v Nemčiji, ki je kakor znano zelo skromen. Za čezumo delo ni posebnih doklad, razun le v nekaterih izjemnih slučajih, pač pa se zahteva, da vsak to doprinaša s stališča patriotizma do nemške domovine. Za one, ki hočejo stavkati je kazen. Tako v Nemčiji pod Hitlerjem. Način takega vladanja delavcev je tiranski in suženj ski. Noben pameten človek, vsaj iz delavskih vrst ga ne more odobravati. Vreden pa je, da se pokaže nanj, kot vzorec, kaj imajo nemški delavci pod svojim Hitlerjem, katerega kdo tupatam še vedno obožuje, češ, da je tič, ker se skoro ves svet trese pred njim. Svet se pred Hitlerjem ne trese, pač pa pred njegovim krutim barbarizmom, ki podjarmi jam tiwm miroljubne demokratične narode in dežele, katerim je uničil vse kar so imeli. Tisti, ki bi ga bili pred leti lahko zaustavili, samo če bi hoteli, to so gospodje v Londonu in Parizu in deloma tudi v Washingto-nu, so pa spali na ušesih in svojih žakljih. Zdaj so ner-j vozni, ker vedo kaj so zamudili, ko je bil pravi čas za to. V Washingtonu se zakonodajalci mučijo dan za dnem 2 ustvarjanjem novih davkov. Že zdaj je vse obdavčeno od z«t>otrebca do zadnjega knofa pri hlačah. Pravični davki so na mestu, mnogo je pa tudi takih, ki pritiskajo le ene, drugi jim izbegavajo. Prav je, da tisti, ki delajo s svojimi podjetji bogate dobičke, da v takih slučajih tudi posežejo v žep in dajo svoj doprinos domovini za obram-boS Na mestu bi bilo pa tudi, da bi bilo v takih nevarnih časih, v kakoršnih smo, tudi med delavskim svetom več domoljubne discipline in da bi se ne dalo voditi v skrajnosti, vsaj dokler je nevarnost pred durmi. Ako nemški delavec toliko žrtvuje za svojo tako nedemokratično vlado, koliko bolj je vredna vseh žrtev prava svoboda in demokracija, ki jo vživamo v tej božji deželi Ameriki. Ob vsaki patriotični prireditvi in ob mnogih drugih prilikah pojemo "God bless America!" Če primerjamo, naše življenje v Ameriki z onim, kar se godi v nesrečni Evropi zadnja leta, vidimo lahko, če nismo slepi, da je Bog Ameriko že blagoslovil. Dal Bog, da bi tega blagoslova nikoli ne postali nevredni! Truditi se moramo vsi do zadnjega državljana, da ostanemo za vedno vredni tega blagoslova in sicer s tem, da stori vsak na svojem mestu vse kar v njegovi moči, da bo dežela preskrbljena z vso potrebno obrambo proti silam, ki se pode okrog Amerike, kakor črni oblaki in delajo načrte, kje bi nas napadli. Časa za razna prerekanja v lastni hiši bo še vedno dovolj, ko ne bo več nevarnosti zunaj. Zdaj, ko je nebo nad nami Črno, je pa naša dolžnost, da vsi držimo, vsi sodelujemo, da hiša ostane trdna in nepremagljiva. Te dolžnosti bi se morali globoko zavedati vsi sloji. Demokracija in svoboda, katero vživamo še v Ameriki, je vredna vseh tudi največjih žrtev. Ce bi zgubili to, bi zgubili vse. Pod Hitlerjem ne sije solnce svobode, tam je sama tema, tema, tema ... .Hitlerjeve diplomate, pravijo, da najbolj razburjajo Grki m Japonci. Grki baje preveč govorijo in nemški častniki, ki grškega ne znajo so nervozni, ko po restavracijah v Atenah in drugih mestih vpričo Nemcev govore, si pomižkujejo, si brke vihajo in na vse druge načine dajejo rasna znamenja. Japonci so pa tiho in le svoje mačje oči zavijajo semmtja, da človek nikoli ne ve, o čem mislijo in kake načrte delajo. Griči se jeze zato, ker jim Nemci hočejo vse pojesti, nekateri naročajo po dve in tri porcije jedil, kakor bi že tedne ničesar ne jedli. Grki se pa hudujejo in eden drugemu dopovedujejo, da jim bo zmanjkalo vsega, če bodo še kaj časa Hitlerjeve kobilice v deželi. ^ J, . . „ NOVICE, VEST! IN ODMEVI Joliet, Illinois. Koncem julija in začetkom avgusta smo pri nas začeli obhajati vsakoletne in staroslavne Pasje dneve, ko se je živo srebro v toplomer jih dvignilo nad sto stopinj nad ničlo. Te dni je marsikdo izmed nas, iskajoč gostejšo senco in močnejšo severno sapico, natihoma zavidal rojake in roiakinje, ki bivajo v bolj severnih krajih, kjer vročina nima tolike moči. Sicer pa to ne bo trajalo posebno dolgo več, ker naš pregovor pravi, da po Lovrenči vsaka voda zdenči, kar prepodi Pasje dneve zopet nazaj v okolico ekvatorja, kjer domačijo vse leto brez začetka ali konca. Mi pa bomo zopet pozabili na vremenske neprijetnosti, kakor vsako leto. Zlati jubilej ali 50-letnico naše župnije sv. Jožefa bomo obhajali skozi ves ta mesec avgust. Prvi del se je vprizoril dne 2. av-gasta, ko so imel« posebno tozadevno slovesnost naše čč. šolske sestre zjutraj v cerkvi, kjer se brala zadušnica za vse pokojne sestre-učiteljice naše Šole. Popoldne pa se je vršila veselica na farnem parku, katere so se u-deležile tudi mnoge one čč. sestre, katere so bile premeščene v druge kraje, pa tudi mnogi mlajši farani, da so zopet enkrat videli svoje dobre učiteljice. Dne 24. avgusta bo pa posebna slav-nost na farnem parku, kjer se bo vršila slovesna sv. maša kar na prostem. Dne 31. avgusta pa bo sklep vsega jubilejnega praznovanja. Ob 11. uri bo pontifi-kalna sv. masa, katere se bo u-deležil tudi čikaški nadškof Stritch. Prisostvoval bo tudi starosta slov. amer. duho\ r»ilrov Rt. Rev. Ciril Zupan iz Puebla. Colorado, kakor tudi Rev. V. Solar iz Peru, 111., Rev. J. Plaznik iz Morris, 111., Rev. M. J. Hiti iz Waukegana, Rev. J. F. Štukel iz Chicaga, bivši tukajšni duh. pomočniki ter kanonik Oman iz Clevelanda, ki bo imel pridigo v slovenskem, a v angleškem pa bo pridigal nadškof sam. Po cerkvenih slovesnostih se bo vr&il slovesni banket v pocact kakih: petdeseterih prvih faranov župnije, ki bodo častni gostje pojedine. Vsekakor bo to največja slavnost naše župnije! Svoj zlati jubilej ali 50-letnico obstanka je dne 27. m. m.- obhajalo slov. društvo Vit. sv. Jurija, štev. 3, KSKJ, ob prav lepem vremenu. Do dvesto jetnikov vseh kater gerij so to poletje izpustili na preizkušnjo iz tukajšne državne kaznilnice; ker zdaj delavcev primanjkuje vsepovsod, da zdaj lahko dobijo delo in se v bodoče boljše ogibljejo krivih potov. Smrtna kosa. Dne 25. julija je umrl v svojem domu na 205 Granite St. rojak Matija Bezek, star do 85 let. Tukaj je bival nad 50 let. Pil je doma iz Omote pri Semiču na Belokranjskem. Zapušča vdovo ter odrasle sinove in hčere. — Iz Hollywood, Cal., je dospela te dni sem vest, da je tam 1. avgusta preminul rojak Anton Sitar, star do 65 let in doma iz Toplic pri Novem mestu. Dolgo let je bival v Wahpetonu, N. Dak., kjer je imel grocerijo; potem pred 15. leti se je preselil v Joliet, a od tu pa je čez par let odšel "L družino v Califomijo. Bil je .starejši brat pok. Jožeta in Karla Sitar. Njegova družina se menda'"bol j meša med Nemce, ker je soproga dotične narodnosti. — Dne 3. avgusta je umrl znani Ernest Jakšetič, ki je bil dolgo let vposlen v Stem's prodajalni. Star je bil 66 let. — Dne 29. julija je umrl Mr. John W. Schneider, 1515 Dearborn St., star 45 let. On je bil zet rojaka Mat. Perše. Pred par tedni se je ponesrečil pri delu v Ruberoid Co. — Umrl je 3. avgusta v Chi-cagi bivši jolietski lesni trgovec William J. Lyons, ki je bil pred par leti tukaj kandidat za župana, nakar se je preselil v Chicago, komu je baje kriza vničila skoro vse premoženje. — Dne 4. avgusta pa je bil pogreb tukaj-šnega župnika St. Raymond cerkve, Rev. F. Scankm, ki je umrl na počitnicah v državi Maine. Pogrebnih obredov tukaj sta se udeležila tudi čikaški nadškof Stritch in škof O'Brien. Pogreb je bil na All Saints pokopališču v Chicago, ker je bil pokojnik od-tam. Pokojnikom daj Bog večni mir in pokoj! Iz stare domovine že dolgo časa ne pride sem nikako pismo, da sploh ni mogoče soditi kako se našincem tam godi. Dobro prav gotovo ne, ker so prišli zopet pod tujčevo peto. V nekem slovenskem listu se je čitalo, da bo boljše za Slovence, če bodo spadali pod Italijo, ker je dotična država več ali ihanj pod vplivom Vatikana. Ko so po zadnji vojni Lahi vdrli na slovensko zemljo, so baje Slovencem obljubili popolno svobodo v verskem in kulturnem ozi-ru. Ali so obljubo tudi držali? Celo slovenskega katekizma, Mohorjevih in celo masnih knjig baje ne smejo nadinci prejemati in rabiti v Italiji. Vatikan bi že morda kaj več dovolil, toda odločilno besedo ima Kvirinal. Is-totako je na Koroškem in Štajerskem, kjer imajo ošabni Nemci v rokah bič. Pravzaprav ne bo za naše ljudi nikdar dobro, dokler ne bodo popolnoma zedinje-ni in neodvisni. Pozdrav vsem čitateljem "A. S."! Naročnik, o- VSESLOVANSKI RADIO PROGRAM VSAK VEČER Chicago, HI. — Direktor jugoslovanske radio ure v Chica-gi Mr. George Marchan, poroča, da je pričel z dne 6. avgusta zvečer voditi vsak večer razun ob nedeljah *goče. Brat Wedic poroča, da je naš bolniški sklad sedaj v jako dobrem položaju, in da se tudi o tem posvetujemo, ter preilaga in vsestransko podpirano, če se vjema z državnimi postavami, da se onim članicam, katere plačujejo po 35c na mesec v bolniški sklacTizftJača $15.00 za porod, onim, ki plačujejo po 50c na mesec, se izplača $20., in onim, ki pa plaččvajo po 75c na iresec, se njim izplača pa $25.00 za porod. Enoglasno sprejeto. Prebere se pismo od društva štev. 11 v Pittsburgh, Pa., katero je praznovalo 25 oDJetnico svojega obstanka, in v Katerem pismu so nas obvestili o izidu njihove proslave, se vzrrne na znanje. ~ Na to pride debata, da kaj bi ponudili članstvu, da bi večje zanimanje pri pridobivani*.: novih članov in članic. Mnenje večine gl. odbora je, da se povišajo nagrade. Dosedaj se je pla?evalo 50% letno samo od posrntnin-skega asesmenta, kar pa ni prineslo pravo zanimivost. Torej, brat Wedic predlaga in vse stransko podpirano, da se od 1. julija naprej do prihodnje seje gl. odbora plačaj« nagrado 50% od celoletneg? asesmenla za prvo leto. To je 50e za vsaki dolar, ki ga novi član ali Članica plača *za prvo leto. Enoglasno sprejeto. Predlagano in vse..* »ansko podpirano, da do $50«, zavarovalnine se ne zahteva zdravniške preiskave, ker so pa p.ciskave narejene za eno ali drugo svoto zavarovalnine, pa Družla rilača $2.00 za take preiskave. "Spre jeto. • Brat Wedic predlaga :n brat Jerman podpira, da se plača $1. nagrade za nove člane (ice) mladinskega oddelka, kateri se zavarujejo za 15c na mer-.-c, na druge vrste certifikata mi pa nagrade pod pogoj ima kakor za odrasli oddelek. Enog.asno sprejeto. Brat Klepec predlaga in brat Glavach podpira, da se plača vsakemu društvu po 25e letno za vsakega člana in člar.ico mladinskega oddelka, kot 7n malo pomoč pokritja društvenih stroškov. Enoglasno sprejeto Brat Klepec predlaga "in brat Drasler podpira, da se to vpelja tudi za nazaj, namreč od 1. januarja pa do 30. junija t. L, ter se vsem društvom, kater: imajo mladinski oddelek nakaže Ček za prvih šest mesecev. Spre;* -rc. Brat Wedic predlaga Ii brat Klepec podpira, da se ves ^riavni odbor Družbe potrudi Ur obišče župnije po različnih naselbinah za ustanoviti nova društ- a bodisi v slovenskem ali pa v angleškem jeziku. Enogiasno sprejeto. Predlagano in podpirano, da se par posojil na poslopje, katere se ne vjema j o državivm postavam likvidira kakor hitro mogoče. Sprejeto. Prebere se pismo od društva Three Star štev. 33, Z3Z., v obliki povabila na njihov banket praznovanja 15 obletnice dne 25. avgusta, ter tudi prosijo za Družbeni oglas. S® vzame na znanje, in se tudi vrane oglas pol strani za $6.00. Brat gl. tajnik se zopet zahvali gl. odboru za skžnc in skupno sodelovanje, posebno se pa še enkrat zahvali bratu Kle-pec-u za njegov trud za lt-po število novih članov (ie), in za dobra in koristna pripor.-£ila i^ nasvete na uanašrji seji. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se nobede.i več ne oglasi je predsednik zaključi) sejo s molitvijo ob 5:30 P. Al. Gwrge Stonich, pre tednik Frank J. Wedic, zapisnikar. -o- RAZNO S£NA- - Dose-Texas, GOVERNER POSTAL TOR Washington, D. C. — danji governer države \V. L. O'Daniel, je bil- zadnji ponedeljek z a p r i s e žen kot zvezni senator iz svoje države, da odsluži neizpolnjeni rok pekojnega senatorja Sheppar-da. Kakor pravi, je po zakonih države Texas avtomatično prenehal biti governer, ko je bil zaprisežen senatorjem. -o--- SPRINGFIELD OROŽARNA DELA S POLNO PARO General Wesson, ki je načelnik ordinančnega urada vojske Združenih držav je te dni v svojem radio govoru povdarjal veliko važnost znamenite orožarne v Springfield, Massachussetts. jOrožarna obratuje že nad 150 let in je vodilna izdelovalnica najmodernejših vseh vrst pušk. Nič manj kakor 41 raznih pušk, pištol, samokresov in rajflov je izdelovala ta orožarna od leta 1795 naprej takozvanih flint pa zdaj do najmodernejših osem nabof*cMh p?išk,~ ki -je naj^ntrej-ša autornatična puška točasno v prometu. Orožarna obratuje zdaj noč in dan in ima zaposlenih nad 6000 delavcev. -o- KATEDRALA V GLASGOVU Iz Glasgowa poročajo: Navzlic hudim vojnim neprilikam vendarle dalje zidajo katedralo v Obanu ob atlantski obali visoko zgoraj na severu Škotske. Zvonik, ki ga grade, je moči videti daleč čez morje. Gradbeni stroški za to cerkev bodo znesli 50.000 funtov šter-lingov. DOBRA PRILIKA Proda se za jako ugodno »ceno zidana hiša s šestimi stanovanji po 4 sobe vsako. Popolnoma prenovljena in pobarvana. Nahaja se blizu 21. ceste in Wood Streeta. $1000.00 neplačila, ostanek se odplača je po $35.00 mesečno. Za na-daljna pojasnila vprašajte na: 1700 W. 21st Street, Chicago. za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest V* !vetk' stane po redni ceni«$1.00, zdaj za nedoločen čas na-razprodaji samo 50 centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sc-zite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično cerao. Knjigarna Amerik$nski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CT f\s+ stane samo________________________%/vfv Kdor pa želi naročiti tudi ^Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-danjo Zlato knjiga, obe za samo_______* Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois štrun 4 Petek, 8. avgusta 1941 Ptrol Keller "Hubert" ROMAN IZ GOZDOV Jaz kot človek iz velikega sveta sem se smejal svetobolju; toda hudo je, ker ne vem, za čim pravzaprav koprnim. Za starim življenjem? Gotovo ne. Njegovo veselje sem moral poplačati z neumno zapravljenim denarjem, z bednimi očitki vesti, z izgubljenim zdravjem. Huje kakor najpodlejši oderuh me je ogoljufalo življenje, je za ceno svoje ničevosti terjalo milijonske obresti in jaz bedak nisem opazil, ali pa nisem hotel opaziti, kako nesramno sem bil varan, ampak sem vse, prav vse plačal. Ali pa hrepenim po svojih prijateljih? Neki pesnik je rekel: "Žalostna je pesem, > tista namreč o dobrih prijateljih." Imel sem celo množico "prijateljev". Večina so bili kratkočasni, sijajni tovariši pri igri, vinu in plesu; toda če je eden izmed njih odšel, ni pustil nikakršne praznote za seboj ; prav lahko se je našel, ki ga je nadomestil. Potem jih je bilo nekaj, ki so me izkoriščali; bili so to siromaki, katerim naj bo odpuščeno. In bil je med njimi še eden, pobožnjakar, ki mi je venomer pri-digoval o morali. Ta je bil med vsemi najbolj priskuten in zoprn. Pomagal sem mu bil na noge, da je odšel, in sedaj se peča z menoj le na ta način, da mi dela sramoto. Štiri prijatelje sem imel: enega, kateremu sem se lahko vsega izpovedal in ki je vedno našel zdravilno besedo — ta je umrl — in drugega, ki je menil, da je bistvo prijateljstva v tem, da si poveš vselej nepopačeno resnico in ki mi je zato vsak dan in vsako uro oporekal in postajal surov. S tem se zabavam sedaj rajši pismeno. Tretjega je vrglo življenje daleč na tuje, četrtega pa drži boj za obstanek v neprestani tlaki. Bratov in sester nisem imel. Starši so že davno mrtvi, umrli so, ko sem bil še otrok. Varuh, ki me je zredil, je bogato dediščino v denarju, ki so mi jo zapustili starši, vestno upravljal; toda tista bogastva, ki jih ima otrok sicer: razposajenost, veselo srce. ali celo ljubezen -r- vse to mi je mož poneveril. Več mi je pone-veril, kakor £e bi bil neupravičeno segel po mojih vrednostnih papirjih. V moje stanovanje v mestu je nekoč vdrl vlomilec, ukradel zlato uro in prstan, vreden okrog pet tisoč dinarjev, in je dobil za to dve leti ječe. Moj varuh pa, ki je vlomil v paradiž mojih otroških let in ki mi sicer ni ukradel kovanega denarja, zato pa ves nakit mladih let, ni bil kaznovan niti z enim dnevom zapora. Na svoj enoindvajseti dan, ko sem postal polnoleten, sem mu pisal pismo, da sem si bil dal po nekem strokovnjaku izračunati, da je trud, ki ga je imel z menoj, vreden 2000 Din; to vsoto da sem danes poslal "Društvu za varstvo otrok", kjer je njegova žena prednica, zato, da bo med nama vse poravnano. Svojega računa pa ne bom pošiljal njemu, temveč Bogu, ki vse natančno poplača. Veliko odlikovanj ima država. Biti pa bi moralo tudi odlikovanje za take varuhe, ki svojo dolžnost, da nadomeščajo umrlega očeta, res izpolnjujejo. Toda sodišča, ki določajo varuštva, bi teh odlikovanj ne smela predlagati, ker se zadovo-lje s preskromnim delom; tudi občine ne in ubožni očetje, ki ti imajo vse varuštvo več ali manj za neko breme; tudi varo- vanci sami bi ne bili čisto opravičeni, kij-ti so, oh, privajeni tako veliki skromnosti, prečestokrat neutemeljeni hvaležnosti, da bi tudi oni hvaležno odlikovali umazane lenuhe, ki ne poznajo ljubezni, ker ne vedo za boljše. Ce bi gospod Bog sam mogel podeljevati odlikovanja varuhom, on, ki edini ve vse in pozna srce in obisti, potem bi bil ta red mnogo redkejši kakor je zlata kolajna za preprostega moža, toda tudi potem — kakor ta — pošteno in s težavo prislužen. Februar. Prav trda zima je še v teh gorah med gozdovi. Od skalnatega čoka, ki leži poleg moje hiše, vise meter dolge ledene sveče. Videti je kakor kristalne orgle, ki so postavljene v to srebrno gozdno cerkev. Po poti ob potoku gori se vzpenjajo stare, debele vrbe, okorno kakor kmetje, ki prihajajo v cerkev v belih ovčjih .kožuhih, poleg orgel pa stoji nekaj belih brez, ki so kakor lične device, katere nameravajo zapeti pobožno pesem. Včasij kadar brije veter, zapojo v resnici in srebrne orgle done k pesmi z nežnim nebeškim glasom. Tedaj stoji ves gozd v pobožnem zamaknjenju. Najtišje so jelčice; kleče na tleh v svojih Zelenih plaščkih z oglavnico in se ne ganejo. Za njimi stoji velika smreka kakor kakšna stroga prednica v samostanu, ki gleda na to, da so otroci v cerkvi kar najbolj pristojni. Večkrat mislim, da bi se male jelčice nespodobno vedle, če bi kdo veliko smreko posekal. Daleč zadaj v cerkvi moli kvišku križ z večno lučjo. Vidim ga lahko s svojega okna. Pred mnogimi leti so našli na tistem kraju edinega sipa nekega Jw>gatega gospoda ustreljenega. "Po neprevidnosti" •— je bilo rečeno. Tedaj je bogati gospod zaobljubil križ in ga dal postaviti. Križ je umetnina; les križa neobdelan, kakor križ pač mora biti, nič ni pridejanega, Križani pa, čigar človeško telo je božansko lepo, se dviga od teh surovih brun, na katera so pripete njegove smrtne bolečine, s pretresljivim nasprotjem. Tudi večna luč je lepo delo. Napraviti jo je moral človek, ki je še znal kovati železo. Rubinasto rdečo luč v svetilnici vidijo ljudje po vsej dolini. Ce bi luč dogorela, bi prišla nesreča, pravijo ljudje. Ugasne pa celo v najbolj viharnih nočeh ne. Le ko bi bili ljudje tako vnemami, da bi ji ne prilili olja, bi ugasnila. In potem bi prišla nesreča. Olje pa mora doliti vedno le dekle, ki je še devica. Občina poveri s tem ubogo deklico, kateri je to opravilo v veliko čast. Kadar se to dekle moži, ji kupi občifia nevestino obleko iz bele svile. V samoto me je spremljal moj sluga Tim. Je še prilično mlad mož, zvesta duša ; le imeniti se preveč. Prevzel sem ga bil od nekega grofovskega prijatelja, ki je prišel na nič, ki ni potreboval nobenega lakaja več, ampak je tam v Ameriki postal natakar. (Dalje prih.) TO IN ONO IZ DOMOVINE ■ Pod »vtom Alojzija Kotarja, zaposlenega v Kemični tovarni v Ljubljani, je na cesti blizu Vevč podrl; tteki tovorni avto. Kotar je pri padcu dobil globoko ze-vajočo rano na glavi in so nezavestnega morrfli odpeljati v. ijubljantjp bolwuco. -o--' ■ Vino v potok Posestniku Ivanu P. iz Ihove v Slovenskih goricah so zaplenili sod v katerem,je bilo 300 litrov s smamico pomešanega vina. Prav tako so oblasti zaplenile sod z 250 litri vina posestniku Rudolfu J. iz Bačko-ve v Slovenskih goricah. Vse zaplenjeno vino so potem orožniki izlili v bližnji potok, oba posestnika pa ovadili zaradi nedovoljene goljufije z vinom. statake. 3 J Gluhonemi mesar Čudno zgodbo je doživel mesar Ivan Cujež v Mariboru, ki je bil zaposlen v mestni klavnici. V teku nekaj let si je 7, veliko skrbnostjo privarčeval nekaj denarja, zato se je hotel neke nedelje večer malo poveseliti. Popival je po raznih gostilnah v Melju, družil se je z nekaterimi ljudmi, nazadnje ga je pa našel stražnik ležati ob cesti trdno spečega. Močno vinjenega moža je spravil nato stražnik na varno; ko se je pa končno Cujež streznil, je opazil, da nima več denarnice, v kateri je imel devet tisoč dinarjev gotovine, same Goljuf z več priimki V Celju so prijele oblasti 20 letnega ključavničarskega pomočnika M. F. iz Maribora. Mož je svoje vrste goljuf. V Celju in Mariboru se je predstavil - kot železniški uradnik in na ta način od mnogih izvabil denar, katerega niso nato več videli. Sodišče mu je nrisodilo za njegova zvita in nepoštena dela osem mesecev zapora. -o- Avto se prevrnil Na državni cesti v bližini Sv. Janža na Dravskem po-iju, se je neki avtomobilist hotel s svojim avtom izogniti neki kolesarki, pa je pri tem za-vozil preveč na kraj ceste ir. se mu je avto prevrnil v jarek. Pri tem je dobil hude poškodbe na glavi 24 letni delavec Avgust Golob iz Maribora. Morali so ga takoj odpeljati v mariborsko bolnico. -o— širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" NA PRODAJ — hiša dveh stanovanj, zidana. Cena $4,500; — hiša šest stanovanj po štiri sobe. Cena $9,000; — farma enega akra, h;ša pet sob; 14 milj od Chicage. Cena $3,500. Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, 111.—Tel. LAWndale 71S2. NOVE SLOVENSKE Victor plošče RCA v\KTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med Umi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat sa. mo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče de dobijo: še vedno 75e4vsaka. V-23001—POSKOČNA POLKA LJUBLJANSKI VALČEK, Hojcr Trio__ V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio„ V-23007—SAMO DA BO LIKOP, EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio-- V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME, polka. Hojcr Trio_______ V-23017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valčekr Hojer Trio______ V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA. Hojcr Trio___ V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del, Adrija pevci in Deichman brata-------------- .75c -75c -75c ..75c -75c _.75c -75c Morala bi etika sta v bistvu isto. Različen je le izraz. V obče se tudi pri pravcih. načelih strinjeta, ne morda pri obsegu načel. Ako se kdo ne drži morale ali etike ptri izvajanju, v življenju, govorimo o dvojni morali ali etiki. Ni povsem točno. Morala ali eiika ni dvojna, le ravnanje more biti različno od načel. V tem je najmočnejši dokaz za človeško svobodo, ker brez svobode volje ni nemorale, kakor to imenujemo, če se ravnanje ne sklada z načeli morale. Z vso pravico pa moremo govoriti o dvojni morali ali etiki. To ni morala ali etika na eni strani, in nemorala ali ne-etika na drugi. Dvojna morala obstoja v razlogih, odkod izhajajo moralna ali etična načela. Dvojna morala je krščanska morala in materialistična morala. V načelih in pravcih se ne razlikujeta, pač pa v nagibih, razlogih. __ O kaki komunističi morali ali etiki ne moremo govoriti, ker je komunistična morala le materialistična' morala. Socialisti in komunisti se pogostoma | med seboj hudo kavsajo. Radi morale se ne morejo, ker vsi stojijo na materialističnih nagibih, kavsajo se le pri različ nem izvajanju: socialist pravi tako, komunist pa tako. Pri izvajanju ne gre za etična ali moralna načela, pač pa gre pri dvojni morali ali etiki za razloge, nagibe do morale, če ti namreč izhajajo iz krščanskega ali iz materialističnega na-ziranja o svetu in življenju. Klasičen dokaz je V. L Lenin. On trdi: "V kakšnem smislu odklanjamo moralo, odklanjamo moralnost? V smislu, v katerem je oznanjuje buržoazije, moralftost od volje boga. (Značilno je, da Lenin sam piše "boga," ne "Boga"! Moja opomba). V ti zvezi nujno zatrdimo, da ne verujemo v nobenega boga. V božjem imenu je govorila cerkev, so govorili posestniki, je govorila buržoa zija, da tem bolje pospeši svoje interese . . . Zanikamo vsako vrsto moralnosti, ki je vzeta od ne-človeškega, ne-raz-rednega pojmovanja. Trdimo, da je taka moralnost pirevara V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA, Deichman brata ,75c -75c .7* -7Sc Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roce! K SVOJIM! V-23031—TONE S HRIBA, trumplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata________ V-23032—ZELENI JURIJ. ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio________— V-23033—DOMAČE VESELJE, VESELA POLKA, Adrija in Hojer Trio__________ V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio----------------;______75c V-23035—NAŠA NOČ, polka, KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkesUer_________75t V-23036—RUDIANNA, trutnplan, IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester------75c POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji. 1360 kilocycles. in prekana, ki opaja duše delavcev in kmetov za interese -posestnikov in kapitalistov Mi pravimo, da je naša moralnost popolnoma prikrojena interesom razredne botbe pro-leta-riata. Naša morala (nagibi, razlogi . .) izvira iz iiuteresov razredne borbe proletariate ... mi smo jih (buržoazijo) morali potlačiti, ampak za to potrebujemo edinstvenost. Noben bog bi ne mogel narediti^ take edinstvenosti za nas . . . _ V tem je razlog, da trdimo: za nas ne obstaja nobena moralnost, ki je vzeta izven človečnosti, ker je samole prevara. Za nas je moralnost prikrojena interesom razredne borbe proletariata. (Nagovor na komunistično mladino). Lenin je povedal jasno in tudi odkrito. Vsakdo lahko vidi izvor dveh moral, krščanske in materialistične. Ako ni Boga, kakor trdi Lenin, je krščanstvo le prevara, nameravano opojenmas za izkoriščanje, in ni krščanske morale, kakor zopet poudari Lenin. Gre toraj za to, ali je Beg, ali ga ni. Leninovo zanikanje Boga, in zanikanje vseh materialistov Boga ne odstrani, če je. Bpg je. } Recimo pa tudi le pogojno, da bi Bog utegnil biti. Sledilo bi, da j» Leninova materialistična morala enaka prevara, ker morala je le ali krščanska ali raa-^ jterialistična. Leninova trditev je odkrita, ampak zanikanje ni noben dokaz. Ni čuda. da so komunisti razpisali visoko nagrado za dokaz, da ni Boga, in nagrade še nihče ni prejel. Materialistična morala stoji potem takem na vrlo slabih nogah, ko bi sledila le iz gole trditve.nikakor pa ne iz striktnega dokaza, da ni Boga. To je prvo. ( Konec prihodnjič) o- širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" Listen to ° PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP. 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) j % Featuring a program of Yugoslav Folk Music K naroČilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: f V . Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois From: Press Section, Defense Savings Staff, Treasury* Department, Washington, D. C, Tmr. Immediate Release Učbenik Angleiltega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški an-gleitini. Slovar je priredil in ustavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-50 Broširan mehko -........$ | 25 Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois TCNSE BUY UNITED STATES^ SAVINGS \(T DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. 1901 West Cermak Road TeL Canal 4918 3925 West 26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Telefon Lawn dale 6287 CHICAGO Rezidcnčni tel.: La Grange 3966 ROJAKI SLOVENCI! KADAR želite okrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdeljojem vse vrste nagrobne spomenike v vseh našel* binah države Illinois. Cene smerne, delo jamčeao, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti na-grobni spominski kamen, pišite na podpisanega sa vsa pojasnila in sa cene. V vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLBET, ILL. Telefon 2-4787