Poštnina plačana v (?ntnv1n1
f .FTO LTX
V Ljubl jani, v sredo 15. aprila 1931
roZitsivu v ul»8
Došlo • 15,'IV.'19S1« -—iTFfetMa—pri'
Cena t Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletuo 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
COVENEC
Ček. račun: Ljub* Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo št*. 7563, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.795
U prava: Kopitarjeva b, telefon 2999
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
m
Gospod glavni urednik!
Zelo nam je ustregel ^Slovenec«, ko je zavrnil onega inteligenta, ki je nedavno z javnega mesta napadel vse kulturno delo med Slovenci v zadnjih petdesetih letih — to je, vse, kar so prijatelji slovenskega ljudstva, duhovniki in lajiki, naša cerkev in prosveta zanj storili, da je postalo zavedno, samosvoje in visoko kulturno. Mislimo pa, da ste ta napad na slovensko kulturno delo še premalo ožigosali. Zakaj ta pojav omalovaževanja vsega, kar je slovensko, to izpostavljanje in krivično pretiravanje napak našega ljudstva, to krivo prikazovanje njegove verske in moralne kulture, njegovega duhovnega lika sploh, je postalo naravnost bolezen. Mislimo, da ni na svetu izlepa ljudstva, ki bi ga lastni sinovi tako malo cenili, ga tako poniževali in poniževati pomagali, pa ga tako radi zatajevali, kakor je slovensko. Čim bolj se kdo od svojega ljudstva loči, čim bolj zameta njegovo miselnost in čim več privzema tujega duha, tem bolj se ima za inteligentnega. Med takimi našimi inteligenti in med deklo, ki je začela nositi mestni klobuk, jva se zato sramuje svoje matere, ni prav nobene razlike. Kakor ima mati napram taki hčeri skoraj v vseh slučajih neprimerno več srca, globo-kosti iu resnične kulture, tako je tudi naše ljudstvo kljub svojim hibam več vredno in veliko više stoji kot taki njegovi inteligenti.
Kdor naše, oziroma svoje ljudstvo ljubi in razume, pa ga resnično dvigniti želi, ta ne bo krivično posploševal žalostnih slučajev zanemarjenosti, nemorale in nevednosti. Pravičen poznavalec kulturnega stanja evropskih narodov bo drugod, pa celo med marsikaterim veliko večjim in starejšim, pa na višku civilizacije stoječim narodom lahko našel več fizične nesnage in moralnega nereda ko med slovenskim. To iznašanje in posploševanje negativnih strani v našem ljudstvu ob istočasnem preziranju vsega dobrega in lepega, kar je naša slovenska krščanska kultura ustvarila in na svoji tradicijonalni rodni etični podlagi še ustvarja, to ne more imeti izvora v pravi ljubezni. To ima po našem mnenju svoje korenine v popolni odtujenosti od tega, kar je naše, ljudsko, zraslo iz slovenske duše; potek.i iz načelnega nasprotstva do našega lastnega kulturnega bita: iz neumevanja in zametanja verskih in nravstvenih osnov, iz katerih se je slovenska kultura organično razvijala. Druge razlage tega pojava si pameten človek ne more misliti.
Eno je z drugim v bistveni zvezi, gospod glavni uredniki Isti krogi, ki pograbijo vsako priliko, da čim ostreje ožarijo kakšno senčno stran slovenskega ljudstva in njegovih življenjskih razmer, istočasno pa si privoščijo njegovo kulturo sploh, — ki z eno besedo hočejo naše ljudstvo po vsej sili pokazati kot nazadnjaško — so se navduševali za to, da bi se slovenski jezik čimprej likvidiral in z njim seveda lo. kar ta jezik izraža, hrani in razvija dalje. Eni so to žrlev samega sebe odkrito propagirali, drugi pa so k temu molčali. Izšli so pa vsi iz tiste struje naše inteligence, ki je že davno pred vojno zametala osobine slovenske duševnosti, predvsem njegovo katoliško kulturno opredeljenost; ki se je z ogorčeno ljutostjo borila zoper resnico, da je slovenskemu ljudstvu katoli-štvo tudi v pogledu njegove naravne duhovne kulture bistveno, ne pa samo nekaj slučajnega ali celo tujega, kakor se je trudil dokazati stari bo-jevni liberalizem. V istem duhu ravnajo danes tisti, ki bi naše ljudstvo radi bistveno predrugačili v zmotni misli, da se njegov kulturni obraz ne sklada s tistim, ki bi ga po njihovem mnenju moralo imeti »	ki žal nočejo uvideti, da se mo-
remo tako poglobiti kakor razširiti samo na osnovi lastnega bilja, svojih vrednot iu kulturnih svoj-stev ter pridobitev, ki bodo v skladu s sorodnimi tvorili resnično, naravno in v raznolikosti dopolnjujočo se višjo enoto.
Naj bi se vendar vsak slovenski inleligent zavedel, da je zorava rast samo iz sebe mogoča; da moramo sami sebe ceniti in ila se resnično iu globoko nacionalno čuvstvovanje začne pri lastnem krvnem, družinskem in domovinskem krogu. Svoje prezirati, se vsakega drugega duhovnega držaja oprijemati, vsak drug lik si>rejemati. je znamenje notranje slabosti, neplodovitosti in popolne brez-opornosti. V takem stanju	"	ničesar
ne bomo doprinesli, ga z ničemer ne bomo obogatili in samo pomnožili število one inteligence, ki v Jugoslaviji in na vsem svetu blodi brez vsakega pravega nacionalnega, verskega, moralnega In socialnega ideala, predana trenutku, stremeča za golimi tvarnimi dobrinami in družabnim položajem, oportunistična, obračajoča plašč [K) vetru in brez vero v svet idealnih vrednot.
Spoštujmo torej, kar smo od Prešerna do Finžgarja, od prvih političnih voditeljev in gospodarskih delavcev našega ljudstva do danes v duhu našega ljudstva s težavo ustvarjali in ne iščimo drugih podlag njegovemu življenju kakor je njegova vekovna religiozna in moralna kultura na podlagi krščanskega idealizma. Le na tem temelju ln v tej smeri moremo njegovo kulturno življenje Izpopolnjevati, napake popravili, pa tudi njegovo fizično eksistenco in rasni napredek (kakor se t< danes podčrtuje) zaslgurati, da ne bomo začeli propadati namesto da bi napredovali. Grki so go-
Španija - republika
Vsled izida volitev je kralj Alfonz XIII. odstopil in predal državne posle republikanskemu svetu, kateremu predseduje Zamorra
'"lila Zamoril.
Madrid. II. npr. AA. Danes pozno popoldne je španska monarhija prenehala. Nekaj pred 0. uro je grof Rninnnnnes formalno izročil pečate in izvršilno oblast republikanskemu voditelju Zameri. Malo pozneje je Zamora sklical španske iu inozemske novinarje, katerim jc uradno naznanil, ila je kralj Alfonz v svojem imenu in svoje družine odstopil in odpotoval v Pariz. Nato se jo sestavila tale republikanska vlada: ministrski predsednik jc Zantnra, finančni minister Gareia Prieto. zunanji minister Lerroux, vojni minister A vala, mornariški minister <|uiro. notranji minister Maura. pravosodni minister De Los llios. minister Ka javna dela Allioruos, deluvski minister Cabnllero in prometni minister Hnrrios. l'o madridskih ulicah so se po proglasitvi republike vršile velikanske demonstracije. Politični krogi menijo, da lio nova vlada, kjer so zastopani katoliki, konservativci, republik,'inri in sorijalisti, vodila državne po.-lc do izvolitve ustnvoilnjne skupščine, ki bo izdelala ustavo nove španske republike.
Pariz, 14. aprila AA. llavas poroča iz Madrida, da je bila republika proglašena v Barceloni, Sa-ragosi, Cordobi. San Sebastianu, Huelvi, Almcriji, Vigu, Leon Grandu in v mnogih drugih španskih mestih.
Pariz, 14 aprila. AA. Po poročilu iz Barcelone je bila tamkaj ob 3 popoldne proglašena republika. Republikanci so razobesili republikanske prapore. Po poročilu iz Madrida bo kralj odpotoval tekom popoldneva z avtomobilom. Novo vlado so sestavili republikanci, socialisti in monarliisti.
Madrid, 14. aprila. AA. Kralj Alfonz je odstopil. Na pošti so izvesili republikansko zastavo. Po ulicah demonstrirajo velikanske množice, kj burno vzklikajo republiki.
Pariz, 14. aprila. AA. Španski emigranti, ki so ostali še v Parizu, med njimi tudi Santiago Alba, bodo odpotovali skoro vsi z noco.šn imi vlaki v Madrid. Politični krogi pričakujejo, da bo španska republikanska vlada odpoklicala svojega poslanika v Franciji (Juinonesa de Leona in ga nadome tila z dobroznanim zdravnikom prof. Maranonom. Diplomatski krogi menijo, da bosta imenovana za Španskega poslanika v I.ondonu in Berlinu pisatelj Perez de Ayala in novinar Julio Alvarez del Vayo.
Madrid, 14. aprila. AA. Velik republikanski uspeh pri nedeljskih občinskih volitvah je imel že prvo posledico. Ministrski predsednik Aznar je predložil kralju ostavko celokupnega kabineta. Aznar je pozneje rekel, da k.alj ne bo obnovil diktature in da bo skušal rešiti položaj mirnim in prijateljskim potom. Kralj je mi .istrom izjavil, da se ne bo upiral zakoniti volji španskega ljudstva. Voditelj republikancev Zamorra je izdal proglas, v katerem poživlja kralja, r.aj spoštuje ljudsko voljo in odstopi v interesu Španije, ker da so volitve pokazale, da želi norod takojšnjo proglasitev republike.
Državni papirji so zelo padli. Osebe, ki so v tesnih stikih s kraljevo družino, pravijo, da kralj ne bo odstopil.
Pariz, 14. aprila. AA. Iz Madrida poročajo: Španska vlada jc imela včeraj sejo, na kateri je razpravljala o položaju, ki je nastal po občinskih volitvah. Pri diskusiji se je pokazalo, da ministri ne soglašajo v presojanju položaja. Nekateri ministri mislijo, da bi vlada morala ostati, ker je dobila večino v skupnem številu občin, drugi pa pra-
jili telesno kulturo v najvišji meri. so pa imeli ludi svojega Platona, učitelja idealnih temeljev življenja, na katerih ji ravno krščanska kultura, kakor jo mi poznamo in ki jo mi zagovarjamo, gred ila dalje.
Čeprav vse lo ni rnvnn v nnjnoposrednejši zvezi z. dogodkom pred ljub1;, .-kini sodiščem, ki je dal povod za le vrstice, je bilo vendar zelo potrebno povedati.
vijo, da mora odstopiti, ker je ostala v manjšini v velikih mestih. Ministrski predsednik Aznar je i/javil novinarjem, da krize vlade ni in da bo šel h kralju, da mu poda poročilo.
Madrid, 14. aprila. AA. Politični položaj je zelo napet. Vsi znaki kažejo, da bo torek odločilen in da bo kralj Alfonz skušal. najbrže z odstopom rešiti dinastijo. Snoči je kralj Alfonz prijateljem ponovno izjavil, da bi bilo zaman podcenjevati dejstvo, da so izpadle volitve proti njemu in da bo zato izvajal posledice.
To poročilo je objavila poluradna agencija, kar je vsekakor značilno. Je pa dvomljiva rešitev španskega prestola, ker se zdi, da bodo republikanci v polni meri izrabili svoj uspeh. Kandidat za predsedniško mesto Alcalia Zamorra je rekel, da republikanci ne bodo sklepali kompromisov in da se mora kralj za sebe in za svoje naslednike brezpogojno odpovedati prestolu. Republikanci so že sestavili svojo vlado, ki zboruje v hiši Zamorre. V republikanskem kabinetu bo zunanji minister I.erroux. Prvi republikanski ministrski predsednik bo Zamorra sam.
Alfonz XIII, - viteški kralj
PM
v
Pariz. 14. anrila. fr. Francija s toplimi simpatijami sledi gigantičnemu boju, ki ga bojuje za prestol in dinastijo Alfonz XIII. španski kralj velja v Franciji za zgled vitežke časti in vile. kega poguma, kakor so jih poznala le davna stoletja. Neštetokrat je prihajal v francosko prestolico, se demokratično mešal med narod, si osvojeval ljudstvo s svojim neprisiljenim obnašanjem ter z neštetimi anekdotami, ki krožijo o njeni in ki pričajo o možatosti njegovega značaja. Tako je pri svojem prvem obisku v Parizu po vojni v rue de Rivoli naletel na anarhista, ki
je streljal nanj ne da bi ga zadel. Padla sta dva častnika njegovega spremstva. Kljub vsemu prigovarjanju prestrašene policije, se je Alfonz ustavil, se pobrigal za ranjenca, ju spremljal v bolnišnico in odgnal sitnega policijskega prefekta z besedami: Zakaj naj bežim, atentati spadajo med rizike našega poklica.
Nepozabno je tudi njegovo obnašanje leta 1023., ko je Primo de Rivera zavzel Madrid in otvo-ril usodepolno diktaturo, \lfonz se je takrat nahajal v Biarritzu v veseli družbi. Ko so mu prinesli depeše iz Madrida, da je vse v neredu, da se je vse spuntalo, se je dvignil, skočil v avto in v strašni nočni vožnji drvel prel$o galiških gora v Madrid, češ da mora biti vendar prisoten, če licitirajo njegovo hišo. Tudi zadnjič, ko je odstopil general Beren-guer, je pokazal izredno neustrašenost. Sanchez Gucrra je grozil z republiko. Kralj je mignil z ramami, češ da je to zanj postranska stvar. Naj mu samo da garancijo, da ne bo nobena kapljica dragocene španske krvi prelita, pa mu prepusti palačo in vse in se umakne.
Sedaj stoji sani nasproti velikanski armadi nasprotnikov, katere si je na žalost vzgojil sam, ker ni pravočasno ttmel klic ljudstva. Toda on kot oseba in kot mož ninia nasprotnikov. Kot takega ga spoštuje vse. Ampak, ker je vezal svojo osebo na režim, ki je osovražen od naroda, menijo, da se bo moral odstraniti. Pariški listi pišejo, da se bo junaško boril do zadnjega, ne zase, za svojo osebo, ampak za svoje ljudstvo, da ne bo štedil nobene žrtve, da reši, tic sebe in svojo udobnost, ampak da reši Španijo pred prelivanjem krvi. Kralj — Vitez, piše »Petit Parisien . Ldino ime, ki ga pravilno označuje.
Alfonz XIII. se je rodil dne 17. maja 1886 v Madridu kot najstarejši sin kralja Alfonza XII. in kraljice Marije Kristine, roj. habsburške prin-cezinje. Dne 17. maja 1902 je bil sklican za španskega kralja ter si je takoj znal pridobiti ljubezen španskega naroda, ki ga je imenoval «Rey simpa-tico>. Dne 31. maja 1906 se je poročil s prince-zinjo Viktorijo Evgenijo Battenberško. 2e na dan poroke se je izvršil na njega anarhističen atentat, ki je zahteval IS žrtev. Kralj je že ob tej priliki pokazal vitežko neustrašenost, katero je kazal tudi v številnih atentatih, ki spremljajo njegovo življenje. Iz tega zakona se je rodilo 6 otrok: infan* Alfonzo, princ Jaime, princezinja Beatrice, prince-zinja Marija Kristina, princ Juan Carlos in kot zadnji princ Gonzalo. Kraljevo družino zasleduje strašna usoda. Prestolonaslednik boleha na hemofiliji (krvavljenje), drugi sin je gluh in mutast. Oba dva ostala princa sta tudi v nevarnosti, da dobita usodeoolno bolezen krvavljenja.
Vladanje kralja Alfonza se je odlikovalo pt precejšnjem miru. Na zunaj mir, na znotraj razmeroma mirna borba z anarhističnimi elementi Najbolj važna točka v razdobju pred svetovno vojno je bila nicgova politika glede Maroka. S poroko v angleški kraljevski hiši je našel oporo v Angliji, s katero je dosegel leta 1907 pogodbo, po kateri sc je dosegel za Španijo ugoden dogovor o Maroku. Nemiri v Maroku so trajali do leta 1926, ko se je Španiji s pomočjo Francozov posrečilo napraviti mir. Med svetovno vojno je Španija po želji večine prebivalstva ostala nevtralna.
Kriza v Romuniji
Pred razpustom parlamenta
Bukarešta. 14. aprila, ž. Romunska vladna kriza še vedno ni rešena. Vsled pravoslavnih velikonočnih praznikov niso imeli politiki intenzivni! pogajanj. V ponedeljek popoldne se je obdržala skiiima konferenca vseh šefov strank. Kralj Karol je poklical k sebi vse vodeče politike, s katerimi se je v posebni avdijenci razgovarjnl o mogočnosti rešitve politične krize. Kmlj je hotel zvedeti in i -šljenja šefov strank in skušal eliminirati vse nesporazume in nasprotstva, ki obsloje med poedini-liii slrankami. Posedaj sla bila obdržana dva kronska zasedanja s šefi strank, danes v torek bo tretji sestanek. N'a tem sestanku se bo v glavnem razpravljalo o vzrokih politične krize.
Na včerajšnji konferenci je kralj Karol izrazil željo, da se čitnpreje reši vprašanje narodne koncentracije. Pod predsedstvom kralja Karola so šeli strank utrdili glavne smernice skupnega programa. Sedaj je ostalo samo eno vprašanje, da se reši vprašanje razpusta parlamenta in razpis novih volitev. Na to je prislal tudi maršal Avarescu,
ki je voljan s svojimi strankami sodelovati v koncentraciji samo v slučaju razpusta parlamenta in razpisa novih volitev. Najvažnejši predmet, o katerem se bo danes razpravljalo je vjirašanje parlamenta. V političnih krogih vlada prepričanje, d» se vladna kriza reši najpozneje v sredo 15. t. m Današnji jutranji lisli objavljajo, da sta se nacio nalila kmečka in liberalna stranka na skupni konferenci, ki e bila včeraj obdržana in na kateri s« bili prisotni šefi teli strank Maniu in Duca, zjedi-nili v vprašanju razpusta parlamenta. Sedaj, kc sta ti dve stranki pristali, da se parlament razpusti, ni nobene zapreke več. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo kralj Karol še tekom tega tedna izdal dekret o razpustu parlamenta in o razpisi, novih volitev. Šefi strank gledajo sedaj j največjim zaupanjem v pogajanja, ki jih vodi Titulescu. Ravnotako pričakujejo sestavo koncentracijske vlade. Vsekakor bo današnji dan jirinesel mnogo več jasnosti, ker je konferenca šefov strank pod predsedstvom kralja Karola zelo velike važnosti
Položaj na Portugalskem
Belgrad, 14. aprila. AA. Portugalsko poslaništvo nas naproša, da objavimo tole:
Portugalska vlada je z odlokom 8. t. m. zaprla tujim plovbam in trgovini vsak dostop v svoja pristanišča na obalah madeirskega otočja. Izvzeli so samo uradno neobhodni primeri, ki jih kot take označi posebna vladna delegacija v svrho odstranitve in evakuacije tujcev. Posebna sodišča na bojnih ladjah bodo sodila osebe, ki prekrše določbe tega odloka. Posebno občutne so kazni za trgovanje z orožjem in municijo.
Lizbona, 14. aprila. AA. Portugalska vlada je obvestila časopisje, da so revolucionarji na Madeiri in na Azorskih otokih naprosili angleške konzule, naj bi posredovali pri portugalski vladi. Začasna vlada na Madeiri je poslala Društvu narodov vlogo, ki v njej prosi za priznanje samostojne države Atlantida. Na Azorskih otokih so uporniki
aretirali vladi zveste uradnike. Portugalska vlada je prepovedala angleškim poročevalcem, da potujejo na Madeiro.
Lizbona, 11. apr. A A. Vest o bltlnji proklama-eiji republike na Španskem se je naglo razširila po vsem Portugalskem in je zelo ojačila revolucijo-narno gibanje. General Ferraz je odložil mesto ar-i madnega generalnega nadzornika. Na njegovo mesto so itnenvali bivšega ministra Silva Barra. Poveljnik čet, ki so jih poslali proti upornikom, polkovnik Borges je izdal proglas, kjer svari vse, naj ne pomagajo revolucionarjem. Borges poroča vladi, da so uporniki na otokih ugasnili svetilnike. Portugalske vladne ladje blokirajo Azore. Vlada je zopet odločno zanikala vest, da so izbruhnili v deželi-materi in v portugalskih kolonijah v Afriki veliki nemiri.
Telefon 2059
Premog ^^^ suha drva
Pofjačnlb, Bohoričeva ulica 5
Za birmo
Girtndrana V»nstrukcl|a!
Poceni in vendar najboljša je
Najmodernejša obllkal
Scvcršcva otomana
j^jljj tapetništvo f&m L'ubl|ana. Sv. Peira n. 29
illlrtraffl priporoča svoje naj-modernejše fotelje vseh vrst. modroce. otomane. žimo /.lož-eru.tor» 'i've postelje, pa-
posteijnino. lentne divane i. t. d.
Z 32 peresi v sedežu in 4 £ v zglavju, velikost 185X78 najboljši materija!, cena od . 570 do 850 D po izberi prevleko. Zahtevajte vzorce I Ljubljana — Marijin trg 2
J\]m Z DIREKTNIM • _ FOTOMEM/ČN/M KOPIRANJEM NUDI LE
RUDOLF SEVER
Za vsa mesta Jugoslavije iščemo prvovrstnega in kavcije zmožnega
Naivarnejše in na boSjše naložite denar pri
HraniSnid kmečkih o ban
v UubSiani Miklošičeva c. 21 - UstanovHena teta 1911
Telefon 2183 (Palača Vzajemne zavarovalnice) Pošt. ček rač. 10545
ki je edini pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost vlog jamči 19 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer je denar najboli varen. Hranilne vloge obrestuje po 5 o/o, vezane na 3 mesece po 6% in plačuje rentni davek iz svojega. Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar in se obresto-vanje ne prekine. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbljencev, pre-klicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin in zapuščin. Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom kr. banskega komisarja.
ZASTOPNIKA
za prvovrsten, v vseh državah patentiran predmet. Dopise pod »Leuchtwun-der« na oglasno agencijo PICHLER - PTUJ.
Krapinshe Toplice
pri Zagrebu, 42" C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravi revmo, išias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialna 20 dnevna pavšalna zdravljenja za 1280 Din (soba, oskrba, kopelj in
?ristojbina). Redni promet z avtobusi na vse strani, zborna oskrba. Začetek sezone 16. aprila. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali pri po tovalnih pisarnah.
Pridobivajte novih naročnikovi
Vi žc poznate!
ČLOVEK NE VELJH NIC
Morete jih naročiti iz našega Ljubljanskega in Zagrebškega skladišča
če se ne zna sam uveljaviti. Tudi svoje zunanjosti ne sme zanemariti. Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojenimi petami.	_____
Zato so tudi PALMA podpetniki	/^(^k
tako priljubljeni v vseh kulturnih	A
državah, ker so elegantni ln traj- /^ŽsT^-^ @Jša nejši kot usnjene pete.	/JK
Ne radi luksusa, temveč iz ozi- ^^^^^ rov prevdarnosli in varčnosti se	^ilfiur
nosijo čevlji samo s
PALMA gumi podpetniki. Domač proizvod
na vagone in vrete
po zelo ugodnih cenah
Naslov
Pavla. »Luč za njenim oknom me je potolažila moj prvi večer v puščavi. In luči njenih oči ne bom nikoli pozabila. Ne žive vsi resnično plemeniti ljudje le v velikih mestih!«
Okrog njiju je vrela puščava v opoldanski pripeki; tenki megleni zastori so zagrinjali daljne višave. Bob Eden se je povrnil k svojim čudnim vprašanjem, ki so ga skrbela. »Niti vprašali me niste, kaj prav za prav počnem tukaj.«
»Mislila sem, da boste uvideli, da smo si tukaj vsi dobri tovariši in da mi boste zaupali svoje skrbi.«
»Nekega dne bom to tudi storil. Zaenkrat seveda še ne. Pa da vas še enkrat spomnim vašega prvega obiska na Maddenovi farmi. Imeli ste občutek, da nekaj ni v redu?«
»Vsekakor!«
»No, toliko vam že danes lahko povem, da se niste varali. In moja naloga je to razjasniti. Koliko bi dal, ko hi dobil kje tistega starca s culo. Bodite tako prijazni, pa m i sporočite, čc kje naletite nanj.«
Rada. Seveda je mož že davno lahko v Arizoni.«
Čez eno uro je avto obstal pred Maddenovo farmo in Bob je ob slovesu zrl dekletu v oči. Zdele so se nut v nočem podobne očem doktorja Whitcomba — prav tako pokojne, vesele in dobrotljive. Zasmehljal se ji je. »Veste, lahko vam priznam. Tale Wilbur mi je bil zelo nesimpatičen. Ampak sedaj razumem, da mi je storil največjo uslugo, če je moja ljubezen do prostosti res kaj vredna. Moral bi mu biti iz srca hvaležen.«
>0 čem pa prav za prav brbljate?«
»Mo ne razumete? Spoznal sem, da so me je lotila največja skušnjava v življenju. Toda ni mi treba boriti sc z njo. Wilbur me je rešil. Dobri stari Wilbur! Pozdravite ga, če mu boste pisali!«
Pridite, pokažem vam svojo hišo!« jc povabila. »Puščavo sem pripravila, da cvete — to bi lahko zapisali na moj nagrobnik. Kako obupno je bilo tukaj, ko sem prišla sem! Eno puško in ono mačko, nič drugega nisem sprva imela. Mačka pa ni hotela ostati. Svojo pno hišo sem zgradila z lastnimi rokami. Do Eldorada skoraj osem kilometrov — in vsak dan sem romala tja in nazaj. Tedaj šo nihče ni poznal Forda.«
Peljala je svoja gosta čez dvorišče k malim hišicam. trudni obrazi so se razjasnili, ko je prišla, motne oči so zableščale v upu in veselju.
>Iz vse dežele prihajajo ljudje semkaj, je razlagala Pavla. Bolni, obupani, strtih src, ona pa jim cepi novih moči ...«
»Neumnostih je skromno zavrnila doktor Whit-comb. »Prijazna sem z njimi. Svet je tako zelo trdo-srčen. Prijaznost pa dela čudeže.«
Na vratih ene malih hišic so naleteli na Martina Titoma, ki je bil zatopljen v živ pogovor v Philom Maydorfom. In celo ta zakrknjenec se je otajal, ko je doktorica spregovorila z njim nekaj besed. Ko sta končno gosta odhajala, ju je doktor Whitcomb spremila do vrat.
Upam, da se še vidimo! Bob je držal njeno krepko roko v svoji. »Vedite, da som danes prvič občutil čar puščave. <
Zdravnica so je blago nasmejala. Puščava je slara, utrujena in modra. V tem je njena lepota. Seveda pa ni vsakomur dano, videti jo. Vrata doktorja VVhitcomba so vodno odprta — ne pozabite na to, mladi mož!«
Pavla jc obrnila avto in molče sta se peljala proti domu. »Krasna ženska jo to.-, jo končno spregovorila
Earl Derr Biggers
Kitajčeva papiga
Pavla je zavila k odprtini vratom in Bob je zagledal večje poslopje sredi majhnih hišic. >Tu je dr. Witcomb,-~ je pojasnila voznica. Prekrasen človek! Rada bi, da bi se vidva spoznala.«
Peljala je Boba skozi vežo v prostorno sobo, ki ni bila tako krasno opremljena, kakor ona na Maddenovi farmi, toda bila je prijaznejša. Pri oknu je sedela sivolasa gospa.
»Dobro jutro, doktor! je pozdravilo dekle. Privedla sem vam nekoga s seboj.
Dama je vstala in njen dobrotni smehljaj je ob-solnčil vso sobo. Pozdravljeni v moji hiši! je dejala in stisnila Bobu Edenu roko.
»Vi ste doktor?« je jecljal.
Seveda! Ampak vam moja zdravniška pomoč ni potrebna, ker ste zdravi, da je veselje! Sedite, prosim! Kje pa ste?«
»Na Maddenovi farmi.
»Res, slišala sem, da je Madden tukaj. Tak sosed ne pomeni kdovekaj. O priložnosti sem ga enkrat obiskala, njega pa nikdar ni bilo k meni. Ne zdi se mi primemo, v puščavi živeti tako zase. Tu hočemo biti prijatelji z vsemi.«
»Vi seveda ste mnogim bili pravi prijatelj/ jo toplo rekla Pavla.
»Čemu naj nam bo življenje, če no za to, da drug drugemu pomagamo? Rada bi več storila!
Bob Eden se je pred lo gospo zdel sam sebi čisto majhen.
Za Jugoslovanska tiskarno v LJubljani: Karel