Wfr....l.*.l» podomafiena — B 4urul)w}tau BaloCbe N&daljb Vsb prosbn, da xm vo-jamete, da je fai faantfijnnn, kar so Vam a Manborm o meoi piBaiL Niti braniti se msem mogla proti ofarakDvaoju in Vam svoje nedodžnoeti nfeem mogia aptičati. Kaj vse sem ta leta preBtaia, eam Bog ve ta. Nekaj doteega pa je bilo tudl v tem trplje- nja; da, loonstiK) mi je balo in mi je prav prišlo! gete v teh bridbostih aem našla res pot k Bogu In eem todi bvojo mater zopet spravda % Bogom. Sama na sebi sem izkusila, da vera res ni prazna red, ampak da je vera tteta, ki edina Ooveka. v fivijenja hi smrti pokonci drži. Se nekaj Vem znoram pisati Nikar xni ne ramerite, če se te refi. dotaknem! Isti alučaj, po katerem sem isvedeia za Vašo dobroto, mi je dal todi vedeti, kaka strašna nesreča je zadela Vaftega. očeta. Da Vas je to pretresk), si lahko Tnif#rm,. AJi preveč ai te re& ne smebe k srcu gnati. Kar je Vaš oče storil, zato Vi nič ne morete. Noben človek, če je pameten, ne bo zaradi tega na Vas vrgel kamna in nibče, kdar Vas pozna, Vas zaradi tega ne bo manj žislal m spoštoval. V mojib očeh in v mojem srcu ste prav taM, kakrSni ste bfli, ko o tej nesreči še nič nfeva vedela. Zdaj pa Vas prosim, nikar ne mislite, da hočem s tem pismam znova zvezati, kar je razdrto! Ne, na kaj takega ne misLim več. Edini namen, ki ga imam s tem pismom, je ta, da Vas zabvalim za velike, veHke dobrote in da si morda najdem kaj več jasnosti v rečeh, M ee tičejo mene ali Vas. ¦ ;¦'-••*&&&&] Ce mi marete kaj tega pojasniti in nu kako vretico napdsati, me bo ptrav veseblo. Ce mi nič ne pišebe, Vam tudi ne zamerim. Vnovič se Vam zahvaE in Vas lepo pozdravlja MHka Trebnik v Robznavem hoteiu. V Tržiču dne 31. piaja 1928.« Eb je Milka pasmo napisala m ga dva-, trikrat prebrala, je videla, da ga je sestavila hladno ki prisfljeno, Ali kakosr je adaj bilo, ko ni vedeia ne kako ne kaj in je bife. vsa v dvomili, ni mogla drugače pisati; zato je pdsmo še isti večer dala na pošto. XIV. Bilo je dva dni potem. Milka je bila v kuhinji, kjer je nekaj pripravljala. Tedaj jo je poklicala gospa m ji dejala: »Na vrtu sedi neki gospod iz Ljubljane; pravi, da bi vas rad pozdravil.« »Iz Ljubljane neki gospod?« ee je Milka začudOa. Privezala si je beli predpasnik in Ha gledat. Hotdski vrt je bfl čisto prazen, le v zadnjem kotu je pri neki mizici sedel črno oblečen moški. Mitka je napela oči in, ko mu je prišla na kakih dvajset korakov blizo, je ta vstal in ji stopil proti. Za sveto božjo voljo, saj je Habakuk! Stopii je k njej, jo pogledal s Bvojimi lepimi, živimi očmi, pa ni rekeJ ne besede. Vsa rdeča je tedaj vzkbknila: >Gospod učltelj, vi? AM je mogoče?« »Milka, aH me tako nagovarjaš? Potem moram tudi jaz spet reči .gospodična',« je rekel žalostno. »Ne, ne!« se je branfla in, vsa prevzeta od čustev, ga je zagrabila za roko. >Bog te živi, ljubi Habakuk! — O, kako vesela sem, da si prišd! Ali m moje pismo dobil?« >Da, prav slučajno že sinoži. Koj sem pohitel k tebl Ali imaš kaj časa zame?« »Cakaj, paprašala bom gospo, da me za nekaj časa izpusti! — Ali ti naj kaj prinesem?« »Saj pijaoo imam. Jedel bom pa pozne.ie.« Milka je šla, čez nekaj mJnut pa se je spdt vnifla. Iica so $. sramežljavo zardevala, ko je sedla ra mizioo in de^aia, da je ptroeta, dokler se hoče z n jirn Tnpmi^, Trenutek 8ta se oba gledaJa. Habakuik ni imel še nobenega rfvega lasu, v n>govih rjavih odeh je še vedno gored oni topli sij, gladko ofariti ofaraz je bil ves poduhovijeii in še lepšl too kdaj prej. Med Milirtntrrri plavimi lasmi ae je tu in tam posvetii kak srvosrebrn pramen, obraz pa, zasenčen i otožnoetjo, je bfl ganljivo tep. Neikaj časa sta molčala, potetn je Habakuk pžaho pobaral: »Miika, reci, aJi me še kaj maraš?« Pogtedala ga je toplo in zašepetala: »Ce te še kaj maram... Vsa leta si bil moja velika rjubessan ti... in danes je Se prav tako, kakor je bilo... Nič me ni bolj zadelo, kakor to, da nv ti ne ljubid več.< »Milka, ttidi jaz sem te zmeraj ljubil, bolj, kakor si moreš mi^iti.. •. Odkar sem moral pustiti upanje, da se še kdaj arečava, mi je bflo življeiije bres sonca.« »Zakaj a moral pustiti upanje?« >Saj vendar veš..-. Ko sem zvedel, kaj straSnega je storil moj oče, sem bil ves iz sebe od groza, MWn eem, da mi ne boš mogla nikoli odpustiti, d» me boš zavrgla in me ne boš več marala,« »Za božjo voijo, saj ti nič ne moreš zato, kar f» tvoj o5e Btoril!« »Seveda na. AM na meni je bfl strašen madefc Bil sem trdno prepričan, da ne bož nikoii hoteiai vzeti človeka, čigar oče je tvojega odeta ubil.« Milka je prebledela, zazijala m vsa zatrepetalal >Kaj? Kaj praviš? Ali sem te prav razumeia?« >Milka, saj vendar vse ved, eaj m. mi pisaJa, da( veš, kaj je bilo z mojim očetom,« je zastokaL >Le to vem, da je tvoj oče nekoga ubii. Kdo jv tvoj oče bil in koga je ubdl, o tem ne vem nič.« »Kdo pa ti je kaj pravil o tej reči? — Edo? Edot Povej! Govori! »Stari Luka, tvoj rednik.« »O ta čenča oenčasta! Mene res nesreča pr&* ganja,« se je prijel Habakuk za giavo; »ali zdaj je, kar je. Žal, da sem že sam vse povedaJL Zdaj nimain več kaj skrivati ... Da, moj oče je bfl, ki je tvojega očeta ustrelfl.« Gospodična si je zakrila obraz z rokami in je tiho zaihtela. V Habakukovem srcu je pokalo od bolečine^ Težko je sopel. Dovolj je imel Bvojega trpljenja, zdaj mu je prišlo še to, ki je bilo skoraj še večje in še hujše, ko je gledal dekle vse objokano. Ko se je premagal, je dejal na videz mirno in vdano: »Milka, čuj! Ko bi bil vedel, da tega vsega ne veš, bi si nikdar ne bil upal pred te. Odpusti mij Prav tako malo sem kriv te zJe usode kakor ti. Zdaj pa končajva! Strašno mi je hudo, da se moram odreči sreči, o kateri sem sanjal in na katero sem' upal. Ali tu ni drugega! Da ni in ni mogoče, da bi vzela sina tistega, M ti je očeta ubil, to prav dobro razumem. Le to te še prosim, nič mi ne zameri — jaz tebi tudi ne. čJe bi kdaj ae tako prišlo, da si potrebna pomoči, daj mi vedeti, veliko veselje mi boš s tem napravila... Zdaj pa se bova v miru razšla, kajne, Milka?« Dal ji je roko čez mizo. Zagrabila jo je, z obema rokama jo je prijela in še vsa v solzah je rekla: »Ne, Habakuk, ne izpustim te več! Midva sva dmg drugemu namenjena in morava skupaj ostatL Ali me nočeš vzeti za ženo?« »Pač, pafi, še kako rad!« je dejal bridko; »fcod» bojim se, da bo mojega očeta greh kakor večna senca med nama. — Še kesala se boš te svoje besede... Ne bi mosfel tega prenesti, če bi ti zaradf mene morala trpeti.« (Daija tHeOli