a a Primorski c nevmk Posuiiua piačana v goioviiii ., . .. Abb. postale i gruppo Cena 40u lir Leto XXXVI. St. 300 (10.820) TRST, nedelja, 28. deeembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužniem Evropi. NA VČERAJŠNJEM SREČANJU S ČASNIKARJI OB KONCU LETA PREDSEDNIK VLADE FORLANI PRIKAZAL TEŽAVE IN POZVAL USTAVNE SILE K VEČJI SOLIDARNOSTI Za izhod iz krize je treba proizvajati več in trošiti manj - KD in KPI za sedaj še ne moreta sodelovati RIM — Pred težavami, s katerimi je bil ob prevzemu vladne odgovornosti seznanjen, je mogoče reagirati na dva načina, je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci ob koncu leta ministrski predsednik Forlani: vdati se, ali pa prizadevati si potrpežljivo in vztrajno. Zatrdil je, da se je on odloči! za drugo pot, ker se pač nihče ne sme. odtegniti svoji odgovornosti. For- PO ODLOČITVI 0 UKINITVI ZAPORA V ASINARI Človekoljubna pobuda ali popuščanje teroristom ? Življenjski pogoji so v «superzaporu» resnično nevzdržni vendar mečejo ugrabitev sodnika D'Urša in nesprejemljive zahteve v sumljivo luč Forlanijev sklep RIM — Odločitev vlade, da zapre oddelke «piaksimalne varnosti« zloglasne kaznilnice v Asi-nari je sprožila vrsto ostrih reakcij in deljenih mnenj vseh po-političnih skupin. Nekateri zagovarjajo stališče vlade, ki vztrajno zagotavlja, da je odločitev dejansko zgolj administrativnega značaja, saj so ukinitev dveh oddelkov zapora, kjer so bili življenjski pogoji priprtih teroristov resnično nevzdržni, celo nečloveški, določili že pred časom oziroma pred ugrabitvijo sodnika D’Ursa in pred zahtevami RB, ki so si postavile kot politični cilj prav za-prtije tako imenovanih »superzapo-rov«. Kot znano je zamisel o varnejših zaporih nastala leta 1977, ko so oblasti ugotovile, da so italijanski zapcri vse premalo varni kar so neposredno potrdili tudi številni uspeli organizirani begi političnih in tudi navadnih zločihcev. Teda ukrepi, ki so jih sprejeli, da bi onemogočili vsakršen poizkus bega očitno niso bili v skladu z minimalnimi pogoji o človeškem dostojanstvu, niti ne z načelom o prevzgoji jetnikov. ki ga izrecno predvideva reforma kaznilniškega ustroja iz 1975 leta. Od ted torej prizadevanja za uresničitev teh določil in za postopno ukinitev posebnih oddelkov Asinare. ki je resnici na ljubo že v teku. Forlani pa je v bistvu le potrdil ugotovitve, ki so jih radikalci in številni «humanitaml tet skrajnolevičarski krogi vztrajno zagovarjali več let, ne da bi v preteklosti naleteli na pozitiven odmev. Prav zato je dokaj nagla odločitev Forlanija, po mnenju številnih političnih predstavnikov, kljub pomirjujočim zagotovitvam zelo sumljiva. Socialdemokrat Preti je dejal, da je Forlanijev sklep »povsem jasna koncesija terori-sHčnemu izsiljevanju, dasiravno skuša vlada to dokaj naivno zanikati. Vlada je zasenčila stališče nepopustljivosti, ki je ob Mo-rovi ugrabitvi rešila ugled dr-Javnih inštitucij in klonila zahtevam teroristov, ne da bi bila sploh gotova, da bodo sedaj bngadisti izpustili svojega talca (D Urša).« Zelo ostro je tudi stališče glasnika KPI »Unita«, ki je v uradni noti dejal, da se je s to odločitvijo Forlani zelo verjetno izognil nevarnosti vladne krize, ni pa mu uspelo prepričati vseh. da je vlada zavzela povsem jasno stališče, glede »primera« D Uršo. »Vlada lahko tudi tisočkrat Ponovi, da ni klonila izsiljevanju. Ostaja pa dejstvo, da 'e širša' javnost izvedela, da namerava vlada ukiniti kaznilnico v Asinari le 48 ur po enaki zahtevi RB m 1« 24 ur zatem, ko je vladna stranka, ne da bi upoštevala sprejetega sklepa o popolni zaupnosti, z zvenččo noto pozvala vlado, naj nemudoma ukrepa v tej smeri.« Tajništvo PLI pa je v uradni noti dokaj mirno pripomnile, da je pred enim letom tedanji vladni podtajnik za pravosodja liberalec Costa- že sprožil problem Asinare, vlada pa je takrat preslišala njegove predloge »Če bi vlada pravočasno ukrepala, bi se izognila upravičeni sumnji,. da je podlegla nedopustnim in nesprejemljivim grožnjam teroristov.« Radikalec Pannella pa je zavlačevanje vlade glede Asinare označil kot tipičen primer nesposobnosti in neodgovornosti «vodilnih razredov«, vendar je obenem pripomnil, da bo Forlanijeva odločitev verjetno rešila življenje sodnika D’Ursa. lani je po pozdravu predsednika italijanske časnikarske zbornice Barbatija še poudaril, da bo novinarjem in vsem, ki so srečanju sledili po televiziji povedal »resnico brez krink in olepšav* *. Zato je v samem uvodu povedal, da so gospodarske razmere po vsem svetu slabe in da so države, kamor se je stekal italijanski izvoz, uvedle restriktivne ukrepe za uravnoteženje svojih trgovinskih bilanc. Naraščanje petrolejskih cen še otežuje položaj držav, ki so kot Italija povsem odvisne od tega energetskega sredstva. V prihodnjem letu bo treba samo za nafto potrošiti 21.000 milijard lir, je dejal Forlani, drug zaskrbljujoč podatek pa kaže, da bo letošnji zunanjetrgovinski primanjkljaj presegel 9.000 milijard lir. Izhod iz krize je torej mogoč le, je zatrdil predsednik vlade, če bomo proizvajali več in trošili manj. V to smer gre vladni triletni načrt, je zagotovil Forlani, toda potrebna je večja zavzetost vseh družbenih slojev. Glede obnove po potresu v južni Italiji je Forlani izjavil, da bo terjala ogromna sredstva, ki jih bo treba pridobiti delno s tujimi posojili, delno pa z večjimi davki. Za to. kot tudi za uspeh boja proti terorizmu je pozval vse politične sile, ki so prispevale h graditvi italijanskega u-stavnega rpda, k večji solidarnosti. «Sedaj, ne jutri, je treba ustvariti večje razumevanje in omiliti spore,« je naglasil predsednik vlade. V tem okviru je Forlani govoril tudi o ugrabitvi sodnika D’Ursa in o sklepu vlade, da zapre kaznilnico na Asinari, pri čemer je pozval časnikarje k opreznosti, da se ne zmanjšajo možnosti za rešitev življenja »družinskega očeta« in ie zatrdil. da vlada uresničuje svojo politiko o reformi zaporov ne glede na izsiljevanja rdečih brigad in da niso stališča PSI v protislovju z obveznostmi, ki jih je vlada že sprejela. V odgovorih na vprašanja novinarjev o odnosih s KPI in o »moralnem vprašanju« se je Forlani prelevil iz nepristranskega predsednika vlade v voditelja KD. Pri tem je dejal, da «v sedanjih KAIRO — Funkcionarji egiptovskega zunanjega ministrstva so včeraj sporočili, da je Egipt zahteval od ZDA in Izraela naj odložijo pogajanja o palestinski avtonomiji do 18. januarja, se pravi teden dni kasneje kot je bilo določeno. V Kairu niso obrazložili razlogov svoje zahteve. Novoletna številka Primorskega dnevnika bo izšla v sredo, 31. decembra, na 24 straneh z voščili slovenskih podjetij, ustanov in organizacij, s pregledi čez minulo leto in raznovrstnim zanimivim branjem. BIL ][ IIVOLJCN V SRCDO V BEOGRADU MIODRAG VUKOVIČ NOVI PREDSEDNIK ZVEZE MLADINE BEOGRAD — V sredo, 24. de-cen bra, so v Beogradu na volilno - programski konferenci Zveze socialistične mladine Jugoslavije izvolili za novega predsednika ZSMJ z enoletnim mandatom Mio draga Vukoviča, dosedanjega predsednika republiške konference ZSM Črne gore, za sekretarja pa Božo Jovanoviča. Na programsko volilni konferenci so poleg izvolitev novih zveznih organov tudi pregledali in ocenili dosedanje delo ZSMJ v preteklem dveletnem obdobju ter nani zali glavne smernice delovanja za naslednje obdobje 1980 - 82. Prejšnji predsednik ZSMJ, Va-sil Tuporovski, katerega je sedaj zamenjal Miodrag Vukovič, je v svojem uvodnem izvajanju podčrtal vlogo, ki jo morajo imeti mla di v okviru celotne jugoslovanske družbe ter naloge, ki jih morajo izvajati v vsakodnevni praksi. Toporovski je v samem začetku svojega izvajanja dejal: «To sejo konference ZSMJ smo sklicali v letu, v katerem smo ostali brez tovariša Tita. Njegovo delo, življenje in borba so za nas neusahljivi vir navdihov, želja in pripravljenosti, da tudi sami prispevamo k naši socialistični revoluciji. Vsi smo imeli čast živeti z njim v času revolucionarnih sprememb, ki so vselej izhajale iz človeka, njihov cilj pa je bil človekova sreča in human svet. Naša dolžnost- je, da te spremembe tečejo naprej, da postane ta čast tudi naša pravica, da brez njega tudi v prihodnje, za vselej osta nemo z njim.« Po volilno - programski konferenci je delegacija ZSMJ obiskala spominski kompleks »Josip Broz Tito* v Beogradu in izkazala spo štovanje tovarišu Titu. Na mar morno grobnico so delegati položili šopek rdečih vrtnic. razmerah« ni možno sodelovanje KD in KPI v vladi. Če bi se pa ustvarili pogoji za drugačno vlado, bi po njegovem KD ravnala konstruktivno in odgovorno. Glede «moralnega vprašanja« ie zagotovil, da bo vlada v prvih vrstah pri odpravljanju nepoštenosti, a je hkrati obsodil »kampa1 njo proti KD«. Na koncu se je Forlani še zavzel za preureditev predsedstva vlade, ki naj bi bilo razdeljeno na 4 oddelke,'ki naj, bi odgovarjali za javno upravo, za odnose z EGS, za izvajanje vladnega programa in za usklajevanje dela z deželnimi upravami. PO SKUPNEM POSEGU ŠTEVILNIH KVESTUR SEVERNE ITALIJE Policija zaplenila kar 46 kg heroina Poznavalci menijo, da je odkritje eden izmed najpomembnejših uspehov v boju proti razpečevalcem mamil v Evropi TURIN — Nekaj desetin delavcev med 24.000, ki jih je Fiat postavil v dopolnilno blagajno, se je pritožilo na sodišče, češ da ]e bil ukrep neupravičen. Prve obravnave bodo v prihodnjih tednih. BOČEN — V tem mestu beležijo enega izmed največjih uspehov policije v boju proti razpečevalcem mamil. Agenti oddelka proti mamilom so v nekem gozdičku izkopali kar 46 kilogramov čistega heroina, ki velja na podtalnem mednarodnem tržišču preko 50 milijard lir. Hkrati je policija zaplenila tudi 7 kilogramov heroina v nekem hotelu v Trentu, preiskava pa se j": razširila tudi v Veroni. kjer so na sledi pomembni rafineriji mamila. Poznavalci menijo, da je odkritje (do katerega je baje prišlo že pred enim tednom, vest pa so iz varnostnih razlogov objavili šele včeraj) eno izmed najpomembnejših v Evropi v zadnjih letih. V Bocnu so priprli 42-letnega gradbenika nemškega porekla in lastnika znane bocenske restavracije «Scharfeck» Herberta Ober-hoferja in paznika njegove razkošne vile 65-letnega Bruna Me-ranerja. Oba sta policiji dobro znana. Prvi je bil baje vpleten v vrsto atentatov, najprej južnotirol-skih skrajnežev nato pa v obdobju «strategije napetosti« desničarskih prevratnikov. Oberhofer je bil dalj časa sodelavec policije. Po njegovi zaslugi so agenti pravočasno preprečili eksplozijo več peklen- skih strojev. Vendar je bil svojevrstni gradbenik tudi sam večkrat osumljen sodelovanja pri številnih atentatih. Na popoldanski tiskovni konferenci so preiskovalci pojasnili, da je do senzacionalnega odkritja prišlo v okviru dolgoročnih preiskav, ki so jih skupno vodili oddelki iz Benetk, Trenta in Bočna. Prvi korak k odkritju dolge verige organizacije razpečevalcev so naredili pred nekaj meseci, ko so v Trstu aretirali številne turško tihotapce in zaplenili veliko količino mamila. Preiskovalci domnevajo, da so s to • akcijo pretrgali in strli pomemben člen v mednarodni zločinski organizaciji, ki deluje v srednji Evropi med Miinehnom in Verono. Smučarska nesreča za predsednika Carterja WASHlNGTON — Predsednik Jimmy Carter se je lažje ponesrečil medtem ko je smučal pri Čamp Davidu. Po mnenju zdravnikov si je Carter zlomil ključnico, vendar bodo dokončno diagnozo izrekli potem ko bodo opravil' vrsto izvidov. PREDVIDEVA 169 MILIJARD DINARJEV IZDATKOV Po odobritvi proračuna federacije za leto 1981 Slovenska delegacija je vztrajala, da je proračunske izdatke treba uskladiti z rastjo družbenega proizvoda BEOGRAD — V pete'; so delegati obeh zborov skupščine Jugoslavije sprejeli proračun federacije za prihodnje leto. Zanj bo treba zbrati 168 milijard 967 milijonov 300.000 dinarjev, oziroma 89 milijonov dinarjev manj, kot je v prvem predlogu proračuna za prihodnje leto predlagal ZIS. V odboru za finance zbora republik in pokrajin so delegati u-speli uskladiti stališča republik in pokrajin o proračunu federacije popoldne, potem ko so o njem razpravljali dopoldan. V proračunu se bo zbralo 100 milijard 594 milijonov 300.060 dinarjev izvirnih prihodkov proračuna (od carin in drugih uvoznih dajatev ter plačila prometnega davka), republike in pokrajine bodo prispevale 63 milijard 773 milijonov dinarjev, 4 milijarde 600 milijonov dinarjev pa bo «prispevala» primarna emisija. Vsota primarne emisije, ki jo bo Jugoslavija porabila za financiranje proračuna v naslednjem letu je za polovico manjša od tiste, ki so jo porabili za letošnji proračun federacije. «Pri sestavi predloga proračuna federacije za prihodnje leto je ZIS upošteval predvsem tista NEPRIČAKOVANA IZJAVA PREDSEDNIKA VLADE RADŽAJA Iran zahteva izpolnitev vseh zahtev za osvoboditev 52 ameriških talcev Politični opazovalci ne ocenjujejo negativno njegovih zadnjih izjav, češ da so spodbuda za pogajanja Protisovjetske manifestacije v Teheranu TEHERAN — Ko je včeraj o-poldne predsednik iranske vlade Radžaj povabil diplomatske predstavnike tujih držav na sedež zunanjega ministrstva, češ da bo dal pomembno izjavo o ameriških talcih, je v Teheranu marsikdo pomislil, da se je ujetništvo 52 Američanov vendarle končalo. Optimizem pa je kaj kmalu splahnel, ko je predsednik iranske vlade izjavil, da ne bodo nikoli osvobodili ameriških talcev, če Washing-ton ne bo sprejel iranskih pogojev. V pogovoru s predstavniki diplomatskega zbora jo Radžaj deial, da ZDA lahko zbirajo med tremi možnostmi: vrniti iransko premoženje, ki so ga ZDA zamrznile in premoženje pokojnega Pahlavija. Položiti v alžirsko banko 24 milijard dolarjev, kot jamstvo, da bodo vrnile omenjeno premoženje: ali nadaljevati s spletkarjenjem proti Iranu. Kljub navidezni nepopustljivosti iranskih stališč, domnevajo politični opazovalci, da je Teheran s svojo včerajšnjo pobudo hotel spet sprožiti pogajanja, ki so bila na mrtvi točki, potem ko je Washington negativno sprejel zadnje iranske predloge. Po mnenju političnih opazovalcev pomeni nova iranska pobuda, da se bo vprašanje talcev vleklo še dalj časa, da pa Iran nujno potrebuje vsaj del sredstev, ki ležijo v ameriških bankah, da bi rešil gospodarske težave, ki jih je povzročila sedanja voina proti Iraku. Radžaj je na včerajšnji konferenci še povedal, da je vse iransko ljudstvo pripravljeno u-mreti v vojni proti Iraku, ki je ob podpori Združenih držav napadel iransko islamsko revolucijo. Prav včeraj pa se je v Wa-shingtonu začel nov krog pogovorov med ameriškimi predstavniki in alžirskimi posredovalci. Pogovori so se začeli v vzdušju zmernega pesimizma, njihov namen pa je proučiti možnosti za obnovitev pogajanj potem ko so ZDA zavrnile iransko zahtevo, naj položijo 24 milijard dolarjev v osrednjo alžirsko banko, Američani trdijo, da iranske zahteve presegajo pravne in ustavne možnosti ameriške vlade. Po včerajšnji iranski pobudi pa se je še utrdilo mnenje, da vprašanja talcev ne bo mogoče rešiti, preden se izteče Carterjeva mandatna doba in da se bo z vso zadevo moral ukvarjat novo izvoljeni predsednik Ronald Rea gan, ki ga bodo umestili v Belo hišo čez 23 dni. TEHERAN — Na tisoče razjarjenih afganistanskih beguncev se je zbralo včeraj zjutraj ob prvi obletnici sovjetskega vojaškega vdora v Afganistan pred sovjetskim veleposlaništvom, kjer je uprizorilo bučno manifestacijo ob skandiranju protisovjetskih gesel. Skupini demonstrantov je uspelo prekoračiti zid veleposlaništva in sneti sovjetsko zastavo, preden so posegle iranske varnostne sile, ki so izstrelile več strelov v zrak, ne da bi zadele demonstrantov. Po manifestaciji pred sovjetskim veleposlaništvom, kjer so razbili marsikatero okno ter zažgali nekaj sovjetskih zastav je kakih pet tisoč demonstrantov odšlo pred afganistansko veleposlaništvo, na poslopje katerega so razobesili zeleno zastavo, simbol afganistanskega odporniškega gibanja. Sovjetska tiskovna agencija TASS je v svojem poročilu o teheranskih demonstracijah napi- sala, da je šlo za »škandalozno izzivanje«, ki so ga uprizorili huligani, katere so nahujskale reakcionarne sile. Sovjetska agencija ni niti z besedico omenila dejstva, da je šlo za protest afganistanskih demonstrantov ob prvi obletnici sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu. Na sliki (telefoto AP): demonstracije pred sovjetskim veleposlaništvom določila dogovorov, ki bedo sestavljala naslednji srednjeročni plan razvoja Jugoslavije, ki določajo keliko je treba nameniti za JLA in za manj razvito, manj pa 29. člen dogovora o usmerjanju tekov družbene reprodukcije, ki govori, da mora vsa poraba naraščati skladno z rastjo načrtovanega družbenega proizvoda države,« je v pogovoru povedal delegat iz Slovenije v odboru za finance. kjer so usklajevali proračun. Rudi Koprivnik. «Predlagani skupni obseg proračuna za prihodnje leto pa je predvideval, da se bo proračunska poraba v federaciji povečala okrog pet odstotkov «hitreje od načrtovane rasti družbenega proizvoda«. Zato je bilo med u-sklajevanjem največ razprav v razkoraku med hitrejšim povečevanjem proračunske porabe od načrtovane rasti družbenega proizvoda« «Pog)avitne pripombe skupščine SR Slovenije, ki sva jih skupaj z delegatom Marjanom Markovičem v odboru za finance zastopala, so bile v tem, da nimamo realnih materialnih možnosti za zadovoljitev tako velike vsote za proračun. Kajti za to je treba zbrati dodatnih 35 milijard dinarjev iz virov, ki bodo vplivali na inflacijo. Zato je slovenska delegacija, skupaj s še nekaterim! vztrajala, da je treba usk'aditi proračunske izdatke z rastjo družbenega proizvoda.« — Kako pa je ZIS opravičeval tako visoko rast proračun« za ^rihednje leto? «ZIS je dokazal, da so obvezno-' sti proračuna pač tako velike in svojega predloga ni zmanjšal več kot za 89 milijonov dinarjev. Visok porast proračuna pa je »opravičeval* s tem, da smo dali iz letošnjega proračuna federacije znatno manj, kot bi morali, za JLA in manj razvite. Ker jim v proračunu za prihodnje leto zagotavljamo toliko, kot piše v dogovorih o osnovah srednjeročnega plana razvoja, je rast celotnega proračuna pač visoka. Slovenska delegacija je podpirala opredelitve ZIS, da je treba tisto, kar je zapisano v dogovorih, spoštovati. Prav do »konca« pa smo skupaj z delegacijo Vojvodine zahtevali, da se spoštuje tudi 29. člen dogovora o reprodukciji, ki govori o tem, da mora tudi poraba v federaciji rasti počasneje od načrtovane rasti družbenega proizvoda. Priznati moramo, da je ZIS za vse organe in organizacije v federaciji v proračunu za prihodnje leto predlagal le toliko denarja, kot ga zares potrebujejo in nove omejitve niso bile mogoče. Zato se je naša delegacija potem, ko je predstavnik ZIS izjavil, da bo proračunska poraba federacije višja od načrtovane rasti družbenega proizvoda samo v prihodnjem letu, v naslednj:h pa ne, pridružila stališču večine delegacij in dala soglasje za proračun federacije v prihodnjem letu. Kajti na drugačnem stališču ni bilo mogoče več vztrajati. Ob tem pa velja poudariti, da bo moral ZIS v prihodnje ob načrtovanju proračuna federacije bolj upoštevati realne možnosti gospodarstva. To pa pomeni, da se bo lahko tudi proračunska poraba federacije tako kot vsa druga, v prihodnjih letih povečala v skladu z rastjo družbenega proizvoda. Tak sklep pa so sprejeli na zadnii ?eii tudi člani CK ZKJ«. (Po »Delu«) NiiiiiiinuiiiiiMiiiiiiMfiimimiiiimiiiiiiiiiiimimuiimniiiiimi*..............................iniiimmiiiMoniniiiiimimmiiiHUiMiin «PRIŠL O JE DO MAJHNE ZAMUDE...» Na Silvestrovo leta 1980 ob sedmih zvečer je sedel zgovorni Anže Rink, krojač v Trstu, pri svojem sosedu in prijatelju, molčečem Fortunatu Helerju, ki je bil čevljar. Z vinom in potico jima je postregla Fortunatova teta, ki je bila še bolj molčeča kot njen stričnik. Pletla ie noč in dan. Pletla je vse: nogavice, rokavice na celo in v prste, zapestnice, jopice, povoje in otroške kapice. *Bog pomagaj, kako čas nine. Pa bomo spet v nekaj urah prestali eno letor če Bog da in sveta Ana*, je vzdjhnil Anže. «Bo-mo», je potrdil Fortunal. «Bomo», je ponovil Anže in premolknil, a talco, da je bilo čutiti, kako misli nekaj več povedati na dolgo in široko. In je rekel: «Nazaj mislim pa naprej, pa se mi hudo dela pri srcu. ko vidim, kaj vse moramo prestati na svetu ubogi Slovenci v Italiji. Alt res ne bo nilcoli drugače? Navsezadnje bo še Bog na onem svetu kak rimski zgpanji minister...* Molče plete Fortunatova teta, tiho sklonjen nad škorenj krpa Heler. Veselo, kakor v pesmi se je razgibal Anže. «Saj še v cerkvi uče*, je dejal, «da ni slabo, če človek ob novem letu obračun naredi». «Tako je, da lahko naredimo Slovenci v Italiji tri: Benečani svojega, Goričani svojega, Tržačani pa tudi svojega». For-tunat je nerazločno zamrmral, teta je namrgodila suho brado. »Vsaj kar je glavnega, naj povem», je nadaljeval Anže. «Poslušajta! Najprej o Benečiji. Prišla je pod Italijo že leta 1866, tisto Italijo, je nastala v imenu narodnostnih idealov, pa še danes ni tamkajšnjim Slovencem orizna-la najosnovnejših pravic. Niti šole v svojem jeziku». »Prišlo je do majhne zamude». je zamomljal Fortunat, teta ni rekla nič. «Pa še nisem povedal vsega*, je rekel veselo Anže, da more še govoriti, zavedajoč se svojega bistrega spomina in pa hvaležen svojemu poslušalstvu, italijanska ustava, kakor je bila izglasovana po drugi svetovni vojni v svojem šestem členu obljublja, da bo država s posebno zakonodajo ščitila jezikovne manjšine. V členu 116 pa določa, da je treba dati nekaterim deželam posebno avtonomijo prav zaradi obstoja etničnih skupin na njihovem ozemlju. Dežela Furlanija - Julijska krajina obstaja že leta in leta, a o kakšni posebni zaščiti Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ni ne duha ne sluha.* ePrišlo je do majhne zamude«, je ušlo Fortunatu. Le teta je bila hladna in je hitela s pletenjem. Anže si je pomel roke, segel po kozarcu in pogledal, ali je globok. Potegnil je le enkrat in dejal za spoznanje še bolj vedro: »Zdaj bom pa povedal, kaj je de- jal leta 1948 goriški prefekt dr. Palamaru. Trdil je, da je Slovencev na Goriškem samo 12.000 in da bi se komaj splačalo uresničiti ustavo samo zato, da se zagotovi posebna avtonomija tako skromnemu številu ljudi: če pa se Trst in STO vrneta k Italiji in bo štei’ilo Slovencev narastlo, bo vlada popolnoma upravičena, da manjšini da avtonomin, kot jo predvideva ustava. Sam ’rimanji minister Sforza je zagotavljal, da je pripravljen' priznati Slovencem vse mogoče pravice, če se Trst vrne k Italiji. Prišel je londonski memorandum, prišel je osimski Sporazum, a mi smo še vedno pri obljubah.* «Prišlo je do majhne zamude*, je komaj razločim zamrmral Fortunat *Srečno novo leto*, je rekla Fortunatova teta in odložila nogavico, ki jo je dopletla. Po Preglju posodobil JOŽE PIRJEVEC Pnmoršti”5nč?vnik 5 SREČANJA PREDSTA VNIKOV OBLASTI S TRŽAŠKIMI KRONISTI Leto 1981 naj bi prineslo odločilne premike glede zakonske zaščite manjšine Predsednik deželnega odbora Comelli, vladni komisar Marrosu, tržaški župan Ceeovini in predsednik pokrajine Carbone odgovarjali na vprašanja časnikarjev Na sedežu Časnikarskega krožka , za to, da se to vprašanje uredi na je bilo včeraj na pobudo združenja tržaških kronistov srečanje predstavnikov oblasti s časnikarji vseh sredstev množičnega obveščanja v našem mestu. Priložnost je bila izmenjava voščil ob novem letu, prisotni predstavniki oblasti pa so tudi odgovorili na številna vprašanja prisotnih novinarjev. Povabilu tržaških kronistov so se odzvali predsednik deželnega odbora Comelli, vladni komisar Marrosu, tržaški župan Ceeovini in predsednik pokrajine Carbone, medtem ko se srečanja ni mogel udeležiti predsednik deželnega sveta Colli, ki se prav v teh dneh mudi na potresnem področju v južni Italiji na čelu delegacije predsedstva deželnega sveta. Po pozdravnih besedah predsednika kronistov Cesareja je bil v kratkih uvodih predstavnikov oblasti govor predvsem o odnosih med raznimi državnimi in krajevnimi organi in je bilo ugotovljeno, da s« bile na tem področju nekatere vrzeli, pomanjkljivosti in nesoglasja, da pa se ta položaj znatno izboljšuje. Carbone se je dotaknil tudi odnosov med političnimi silami v našem mestu z ugotovitvijo, da so o-stre polemike izpred nekaj mesecev prepustile mesto bolj plodnim odnosom dialektičnega sodelovanja. Glede glavnih nalog v prihodnjem letu je Carbone naglasil prizadevanja pokrajine v korist handikapi-rancev, Ceeovini obveze občine glede športne palače, silosa, obnove rimskega gledališča, PEEP itd., Marrosu se je omejil na ugotovitev, da bo 1961 leto intenzivnega dela, Comelli pa je paudaril nekatere važne naloge dežele v zvezi z razvojnim načrtom 1981-1983, s pričakovanim novim financiranjem s strani države za rekonstrukcijo Furlanije in razvoj celotne dežele ter z začetkom izvajanja zdravstvene reforme. Na vprašanja prisotnih novinarjev je bil nato govor o številnih aktualnih upravnih in političnih temah, proti koncu srečanja pa so se predstavniki oblasti na izrecno vprašanje predstavnika našega dnevnika dotaknili še problema zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Njihova izvajanja objavljamo v povzetku. Comelli: Gre za politično važen problem, ki se ga je treba lotiti in ga rešiti. Želim, da bi leto 1981 prineslo, vsedržavni zaščitni zakon. Dežela je pripravljena, da sprejme nase obveze, ki ji jih bodo v- .tej zvezi naložile država, vlada in parla rrrent. Želim tudi, da bi tudi italijanska skupnost v Istri in na Reki lahko uživala jamstva ih zaščito, ki jih upravičeno zahteva slovenska etnična skupnost v Furlaniji - Julijski krajini. Ne smemo pa se omejiti na pravne ali gospodarske aspekte zaščite. Treba si je prizadevati, na e-ni in na drugi strani, v duhu medsebojnega sodelovanja. Marrosu: S pravnega vidika je problem predmet obravnave v Rimu, kjer je na delu komisija, ki i-ma nalogo, da nudi vladi potrebne materiale za pripravo zaščitnega zakona. Mimo pravnega vidika pa i-mamo tudi mi važno nalogo, nam reč mi ne samo kot predstavniki o-blasti, ampak kot državljani, pri padniki take ene kot druge etnične skupnosti. Moramo se namreč srečevati in se medsebojno razumeti. Kar se mene tiče, si v tem smislu prizadevam in mislim, da so bili doseženi nekateri rezultati. Moj vtis je, da je razumevanje vse večje in da se odnosi med etničnima skupinama nenehno izboljšujejo, ne samo na naši strani meje. ampak tudi na drugi. Moja želja je torej, da bo leto 1981, kot tudi naslednja leta, privedlo do vedno večjega razumevanja in sodelovanja. Ceeovini: T tem problemom sem se ukvarjal tako na občini kot v evropskem parlamentu. Občina je praktično soglasno izglasovala nekatere resolucije v korist čimprejš nje zaščite manjšin, moja polit čna stran, Lista za Trst, pa je celo predložila zakonski osnutek vsedržav nemu parlamentu, in na tej liniji bomo vztrajali. Smo torej absolutno pravičen, logičen in zdrav način, po načelih napredne demokracije. V evropskem parlamentu pa so na delu komisije, ki pripravljajo zajeten dosje, o katerem bo pozneje razpravljala evropska skupščina na plenarni seji. Carbone: Problem slovenske manjšine je morda žgoč, vsekakor pa zelo važen problem. Glede pokrajine moram priznati, da je prišlo do določene zamude pri uresničitvi obveze, da bomo s posebno delegacijo v Rimu zahtevali pospešitev postopka o zakonski zaščiti, ki naj bi jo parlament izglasoval do konca le- ta 1980. Zaradi zamude v delu komisije Cassandro smo že dogovorjeno srečanje s podtajnikom Radijem prenesli na prihodnji mesec. V letu 1981 se bo morala v mestu nadaljevati omikana razprava o teh problemih s ciljem, da bi izpopolnili demokratično ureditev naše države tudi kar zadeva zaščito pripadnikov manjšinskim sKupnostim. Vsekakor pa se ne kaže lotevati tega vprašanja kot nekega vprašanja zgodovinskih dolgov ali odnosov med državami. Gre za italijanski problem, za problem naše demokracije, naše vi zije o odnosih med ljudmi v demokratični državi. PRIKROJITEV BLAGOVNIH SPISKOV žka. 19-članska godba, ki 10 sestav jo tudi osnovnošolski otroci in ki spretno vodi domačin Slavko kša, je zaigrala osem skladb, od terih šest novih, ki so jih aodbe :t naštudirali za to priložnost, ovoren dokaz, da so godbeniki isenetili in razveselili občinstvo, bil dolg aplavz prisotnih, ded eno in drugo skladbo so na pili trije igralci Amaterskega ■a Zvonka. Sonja in Darjo Rupel, so podali odlomke iz teksta kon lelskega domačina Lojzeta Ciiaka jj na*. Lojze Lijak je šahi ve mlianje med dvema vas tima inama napisi nrav za to pruoz nost. Občinstvo se je toliko boli za bavalo, ker sta klepetulji opravljali prisotno godbo in njene člane. Proti koncu je spregovoril tajnik Godbenega društva Milan Čuk. k: se je predvsem zahvalil godbeniku Dominiku - Ninitu Ukmarju za nje govo CO-letno neprekinjeno delova nje v domači godbi m pihala. Člani godbe so jubilantu podarili pla keto z zlato liro. Laboratorij za morsko biologijo razpisal študijski štipendiji Laboratorij za morsko biologijo razpisuje za obdobje od 15. januar ja do 15. aprila 1981 dve študijski štipendiji po 600.000 lir namenjeni univerzitetnima študentoma, ki bi se lotila zbiranja bibliografske dokumentacije. Zmagovalca natečaja bosta morala opraviti 20 delovnih ur tedensko skozi vs" tri mesece. Prošnjo za štipendijo morajo interesenti sestaviti na kolkovanem papirju in jo predložiti omenjenemu laboratoriju (obalna cesta št. 336) najpozneje do 12. ure dne 10. januarja 1981. Za nadrobnejša pojasnila naj zavrtijo tel. štev. 224400 (laboratorij) ali 5443r (Inštitut za zoologijo na tržaški univerzi). • Na odseku Ul. Pascoli, ki leži med ulicama Conti in Rossetti, je bila uvedena na strani parnih (sodih) hišnih številk prepoved ustavljanja in parkiranja vozil. To pa zato, da se na tem odseku dovoli začasno vožnjo avtobusov na progi št. 11. va odobril, za enega pa je predsednik ministrskega sveta vložil priziv na ustavno sodišče. Svetovalske skupine so tudi predložile 16 resolucij, cd katerih je skupščina po razpravi odobrila le štiri. Vložile so tudi 106 interpelacij (deželni odbor je odgovoril na 68), 151 vprašanj z zahtevo po ustnem odgovoru (odgovorov je bilo 117), 51 vprašanj z zahtevo po pismenem odgovoru (odgovorov je bilo 45) in 2 peticiji: eno je skupščina proučila skupno z enim zakonskim osnutkom, drugo pa je izročila deželnemu, odboru. Zelo živahna je bila v letošnjem letu dejavnost deželnih svetovalskih komisij, ki . morajo predhodno proučiti zakonske osnutke. Skupno so se sestale 139-krat, poleg tega pa so komisije imele še 35 ssznanitve-nih sestankov. Prva komisija (zadolžena je za vprašanja predsedstva, krajevnih ustanov, financ, proračuna in načrtovanja) se je sestala 42-krat in imela 7 seznanitvenih sestankov; druga komisija (kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo goratih predelov) 7-krat in 2 sestanka; tretja komisija (izobraževanje, kulturne dejavnosti, šport in rekreacija) 9-krat in 2 sestanka; četrta komisija (industrija, trgovina in obrtništvo) 7-krat in 5 sestankov; peta komisija (javna dela, urbanistika in ekologija) 28-krat in 4 sestanke; šesta komisija zdravstvo in higiena, socialno skrbstvo in izseljenstvo) 12-krat in 8 sestankov; sedma komisija (prevozi, promet in turizem) 9-krat in 3 sestanki. V okviru deželnega sveta delujeta še dve posebni komisiji: prva je zadolžena za vprašanja, ki so povezana z izvajanjem obnove potresnega območja Furlanije, ki se je v teku letošnjega leta sestala 28-krat in imela 4 seznanitvene sestanke; druga komisija pa je zadolžena za izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov: v letu 1980 se je sestala le dvakrat. Kot smo omenili, se je letošnje leto začelo z deželno krizo, končuje pa se z novim vprašanjem. Deželni proračun za leto 1981, triletni finančni načrt ter ostali finančno-pro-gramski dokumenti, ki bodo praktično osnova za dejavnost deželnega odbora in sveta v prihodnjih letih, so bili namreč odobreni tudi z glasovi socialdemokratske stranke, Vse kaže torej, da se bo tribarvna večina ojačila še s socialdemokrati, ki že dalj časa pritiskajo na krščansko demokracijo, socialiste in republikance, da bi jih po zgledu rimske vlade sprejeli v deželni odbor. Prekop grobov na občinskem pokopališču Tržaška občina sporoča, da bodo prihodnje leto prekopavali vrsto grobov na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani. Kdor bi želel ohraniti posmrtne ostanke svojih dragih, oziroma jih prekopati na drugo mesto, se mora zglasiti pri pazniku pokopališča, Istrska ulica št. 206, vsak dan od 8. do 11. ure in sicer do 31 januarja prihodnjega leta. S seboj mora imeti osebni dokument in številko svoje davčne izkaznice. Prekop grobov bo zadeval polje VIII (tu so pokopani umrli med 26. oktobrom 1967 in 26. januarjem 1968), polje XVI (22. julij 1967 -26. oktober 1967), polje in (23. 6. 1966 - 8. 4. 1967), polje XI (8. 4. 1967 22. 7. 1967). je proglasila federacija pomorščakov v sklopu enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Stavkajoči so namreč dosegli zadovoljiv sporazum z ^delodajalci* glede izvajanja sporazuma o delovni pogodbi. Do leta 2007 v veljavi «fuiikeionalne ■ / < avtonomije» Veljavnost tako Imenovanih «funk ci poginili avtonomiji, gre z&: q-; lajšajo, "ki' 'je bila priznan., januarja 1959. leta nekaterim obratom v okviru industrijske cone v Žav-ljah, da opravljajo dela, ki spadajo sicer v'pristojnost pristaniščni-kov, z lastnim osebjem — je bila podaljšana do konca leta 2007, se pravi do datuma, ko bo zapadla tudi veljavnost same ustanove EZIT. Vest je sporočil minister za trgovinsko mornarico Comp gna generalnemu tajniku sindikata UIL Fabricciju, ki se že dalj časa zavzema za to, da bi te olajšave postale kolikor mogoče trajne. Sindikata CGIL in CISL pa sta tudi na nedavni II. konferenci o tržaškem pristanišču poudarila, da je treba podaljšanje veljavnosti omenjenih olajšav pogojiti s povečanjem blagovnega prometa in obsega zaposlenosti v obratih, ki jih uživajo. Jutri bosta Miranda Caharija in Stojan Colja v osnovni šoli v Dekanih stotič ponovila otroško igro Snežna kraljica. To je rekordno število ponovitev, ki ga lahko doseže le malokatera predstava, in gotovo je to tudi najzanesljivejše potrdilo, da je pravljica pri vseh otrocih dosegla izreden uspeh. Člani ansambla SSG so z njo gostovali po osnovnih šolah in vrtcih na Tržaškem. Goriškem, v Beneški Sloveniji in tudi v bližnji Sloveniji. Povsod so bili sprejeti z velikim navdušenjem in dobili so pri svoji igri veliko vnetih sodelavcev. Predstava Snežna kraljica se namreč ne more odvijati brez neposrednega sodelovanja o-trok. In prav ta soudeleženost popolnoma prevzema mlado publiko in daje igralcema možnost, da se pri igri poslužujeta vse svoje fantazije. Delo je po Andersenovi pravljici napisal Miroslav Košute, zrežiral ga je Mario Uršič. Slikovito in privlačno sceno je izdelal Demetrij Cej, ki je tudi vodja predstave. Pianist Adrian Vasilache v baziliki sv, Sijv&fr^ V torek, SO. decembra. \tL30 bo v baziliki sv. Silvestra romunski pianist Adrian Vasilache zaokrožil ciklus koncertov, ki'ga je v letu 1980 priredilo združenje «Glas-bena srečanja». Mladi glasbenik, ki se je rodil leta 1955 v Bukarešti, je diplomiral pred dvema letoma pri Glasbeni akademiji v rojstnem mestu pod mentorstvom glasbenih mojstrov Viorica Platona in Dana Grigoreja. V domovini je že razvil bogato koncertistično dejavnost, nastopal pa je tudi v Sovjetski zvezi, v NDR in v Italiji. Tokrat bo tržaški publiki izvajal Beethovnovo sonato op. 109 v E-duru, Chopinovo Ballato op. 23 v g-molu, tri stavke iz baleta «Petruškas> I. Sirawinske-ga, «Carillon nocturne» G. Enesca ter Lisztovo sonato v c-molu. .............................................„„..„„„„„.. Predstavniki KD Primorsko in TPPZ na srečanju pobratenih mest v Valjevu V petek, 19. decembra, se je v Valjevu začelo četrto srečanje pobratenih mest Nikšič, Zadar, Jajce, Prilep, Jesenice, Koper in Valjevo, ki je trajalo do nedelje dopoldne. To je že značilno srečanje, ki ga vsako leto organizira eno izmed pobratenih mest. Tokrat so skupno s Koprom odpotovali v Valjevo tudi zamejci in sicer predstavniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora in KD «Primorsko» iz Mačkolj. Obe zamejski organizaciji, ki sta komaj navezali prijateljske stike z organizacijami iz obmejnega področja, sta se z veseljem odzvali vabilu ZSMS Koper in Krajevne skupnosti Ankaran. Tridnevno bivanje v Valjevu je navdušilo številne udeležence, ki so tako imeli možnost, da navežejo prijateljske stike, predvsem pa, da spoznajo običaje in navade srbskega ljudstva. Obširen program je poleg številnih družabnih večerov obsegal tudi razna kulturna srečanja, obisk zgodovinskega muzeja in spomenikov NOB. Med temi velja omeniti spomenik narodnega heroja Steva-na Filipoviča, ki stoji visoko na griču nad mestom. Na zaključnem večeru so se mladinci domenili, da bo naslednje srečanje v mestu Jajce in izrazili željo, da bi taka srečanja bila še v bodočnosti. . KD Primorsko Ariston 15.15 «Allegro ma non trop-po». Barvni film. Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Flash Gordon*. Excelsior 16.00 «11 vizietto II.» U. Tognazzi. Grattacielo 16.00—22.00 «Biancane-ve e i sette nani». Risani film. Fenice 16.00 «Fantozzi contro tutti*. Paolo Villaggio. Barvni film. Aurora 16.00 «11 bučo nero». Cristallo 16.00 «Pap’occhio». R. Ar-bore, R. Benigni, Le sorelle Ban-diera. Barvni film. Vittorio Veneto 15.15 «Tiro inero-ciatos. Charles Bronson, Rod Steiger. Capitol 15.30 «L’aereo piu pazzo del mondo». Moderno matineja 10.30 «Tarzan il magnifico*. Moderno 15.30 «Delitto a Porta Romana*. Tomas Milian. Lumiere 15.00 «Rocky n*. Silvester Stallone. Volta 15.00 «La battaglia di Mid-way». Hanry Fonda, Charlton He-ston. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV prireja jutri, 29. t.m., ob 17. uri, v mah dvorani Kulturnega doma v Trstu — Ul. Petronio 4 NOVOLETNO DRUŽABNOST Vabljeni vsi člani in svojci! KONCERT BOŽIČNIH PESMI Vabimo vas na koncert božičnih pesmi, ki bo danes, 28. t.m., ob 16. uri v cerkvi na Kolonkovcu. Nastopata zbor iz Skednja in tudi otroški zbor. Župnijska skupnost Razna obvestila Pevski zbor M. Kogoj poje božične pesmi danes, 28. t.m., ob 16. uri v Cerkvi pri Sv. Ivanu. Slovenski kulturni klub prireja Silvestrovanje, ki bo v Ul. Doni-zetti 3, z začetkom ob 20.30. Vstopnina: člani 7000 lir; nečlani 8000 lir (vključena jedača). f Čestitke Jutri praznujeta 25-letnico poroke BRUNA in MARIO PAVLETIČ. Še mnogo zdravja in sreče v skupnem življenju jima želi družina Hrvatič (Boršt 27). Dne 30. decembra bo praznoval 10. rojstni dan PAVEL ANTONIČ. Mnogo sreče in uspehov v šoli mu želita nono Rudi in nona Marica. KD Primorsko - Mačkoije vošči vsem članom in prijateljem SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981 danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 - JUNAKI DIS-NEYLANDA ob 16.00, 18.00 in 20.00 — angleški DOŽIVLJAJI ZASEBNEGA DETEKTIVA IZOLA: ob 10 00 - NORČIJE RACMANA JAKE ob 16.00, 18.00 in 20.00 - angleški ZASLEDOVANJE PIRAN: ob 16.00, 18.00 in 20.00 — hongkonški KITAJSKT ZMAJ Prisfirrajle ea DIJAŠKI) MATICO ŠD BREG VABI NA SILVESTROVANJE z bogatim menujem v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Zabaval vas bo ansambel ARIES. Še razpoložljive rezervacije so na razpolago v mlekarni Laure Kofol v Boljuncu. SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultnrni dom • balkonska dvorana • izven abonmaja DACIA MARAIN1 ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) Danes, 28. decembra, ob 19. uri. Predstava traja eno uro in 15 minut. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Razstave KD Vesna sporoča, aa je fotografska razstava Maria Magajne v domu Albert Sirk odprta še danes od 10. do 12. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA BRIAN CLARK ČIGAVO JE MOJE ŽIVLJENJE? Danes, 28 decembra 1980, ob 16. uri ABONMA RED C -prva nedelja po premieri; ABONMA RED G - popoldan na dan praznika. Ker sb abonmaji združeni, prosimo abonente redov C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem' domu eno uro pred pričetkom predstave. Obveščamo tiste, ki so že dvignili nove številke, da ostanejo te še vedno veljavne Gospodarska zadruga v Bazovici vabi vaščane na VESELO SILVESTROV ANJF Vpisovanje vsak večer v krožku. Mali oglasi telefon (040) 7946.72 PRODAM peugeot 204 GL, letnik 69 v dobrem stanju, elektronski vžig, nove gume. Cena 1.000.000 lir. Telefon - Gorica, 83535. MILIČ DUŠAN - Zagradec 2 — toči belo in črno vino. OSMICO je odpri Robert Pipan — Mavhinje. OBČINA DOLINA išče uradnika/co za začasno zaposlitev — 90 dni — starostna doba od 18. do 35. leta. Telefonirati na številko 228127 od 8. do 14. ure. NUJNO iščem prostore za urad, velikost 70 kv. m na Opčinah ali v okolici. Telefonirati v večernih urah na štev. 226-369. UGODNO prodam drogerijo. Telefonirati na št. 722-035 od 20. do 22. ure. NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742 717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure. PRODAM zobozdravniški stol, zidni vrtalni sveder (trapano) ter razne inštrumente in material za zo-bozdravniško ordinacijo. Telefonirati na. št. 200-317, ; ., PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Telefon 825286. 15 LETNO Slovensko dekle z uspešno dokončano nižjo srednjo šolo išče primerno zaposlitev. Telefon 745-139. 23-LETNA knjigovodkinja s prakso dvojnega knjižen a in dobrim znanjem italHanščine in angleščine sprejme kakršnokoli zaposlitev. Telefon 213 392. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ui. Montecchi 6 - Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Te). 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št 192 OPTIKA - FOTO - KINO MARUŠIČ Ulica San Nicolo 33 tel 60227 vam nudi • Takojšnji in brezplačni pregled vida • Recepte za .love leče pri obnovitvi vozniškega dovolje nja • r¥ala za branje, barvanje teč in popravila naočnikov • Konkatne leče ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Vlačilci v tržaški luki zopet vozijo Osebje, ki je zaposleno na via čilcih v tržaški luki je včeraj prekinilo stavko, ki bi bila morala trajati do 31. decembra in ki jo .....................................................................■inniuiniiiiiiimmi.................................................. Danes, NEDELJA, 28. decembra NEDOLŽNI OTROCI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 23.47 in zatone ob 11.52 Jutri, PONEDELJEK, 29. decembra TOMAŽ Včeraj - danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,9 stopinje, najnižja 5 stopinj, ob 18. uri 6,1 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb narašča, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje, ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RC)DILI SO SE: Paolo Riservato, Davide La Cognata, Andrea Gher-sinich, Giovanni Crupi, Susanna Vrech, Daniele Visintin, Barbara Marušič. UMRLI SO: 38-letna Livia Marti ni por. Graziadei, 79-letna Pierina Debernardi vd. Modri, 60 letna Fau-stina Ballandini vd. Ameruoso, 75 letni Mario Devescovi, 67-letni Da-rio Iaschi, 65-letni Giuseppe Rovini, 73-letna Emma Loeffler, 59-letna Anna Maraspin por. Benedetti, 81-letna Marina Balanza vd. Dellaval le, 79-letna Beatrice Pizzamus vd. Petruzzi, 39-letni Florian Larese Ca- sanova, 57-letna Maria Coslovich vd. Ceppi, 74-letna Olga Mocenigo vd. Avian, 72-letni Vittorio Bettini, 76-letni Raoul Puhali, 751etni Mario Zilli, 53-letni Scipione Lanzone, 74-letni Angelo Sferch, 86-letna Giovan-na Cuk vd. Messar, 58-letna Bruna Custerlina vd. Vecchiet, 77-letni Re- nato Magris, 62 letna Elda Isarsich por. Skarlovaj, 80-letna Libera Spangaro vd. Angelelli, 70-letni Car-lo Vivoda, 94-letna Maria Mizzan, 75-letni Giuseppe Bandi. OKLICI; kapetan Paolo Zanon in solnica Marina Sergi, delavec Gu-glielmo Lugnani in gospodinja Maria Barnaba, bolničar Tiberio Pontom in poklicna bolničarka Ales-sandra Zaverl, uradnik Giorgio Mi-loro in uradnica Oriana Bergamo, uradnik Pierpaolo Robba in uradnica Nadia Abrami, uradnik Mauro Bernardini in uradnica Patrizia Rus-signan, finančnik Franco Goi in gospodinja Fiorina Zuliani. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna sli-žba od do 8. ure cel. 73267, predprazničm od 14. do 21. iire in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (Sv. Franci šek) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T: Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE V OKOLICI Rol junec; tel. 228 124; Bazovica, tel. 226-165, Opčine: tel 211 (Kil; Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200 121, Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213137; Milje: tel. 271 124. LOTERIJA BARI 21 54 31 67 72 CAGLIARI 45 44 47 20 61 FIRENCE 19 69 12 56 34 GENOVA 70 56 24 33 19 MILAN 25 30 1 5 77 NEAPELJ 89 82 78 65 19 PALERMO 64 89 70 17 45 RIM 63 53 1* 26 60 TURIN 65 4 73 14 70 BENETKE 90 4 ENALOTTO 12 23 85 1X1 212 2 2 2 2 2 X KVOTE: 12 - 36.327.000 Ur 11 - 1.061.500 lir 10 - 72.500 lir ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA «iu foto-kino kontaktne leče Ulica Buunarotti 6 (prečna Ul Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 PELL1CCEKIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 l V PETEK, 26. T. M. Delegacija novogoriške občinske skupščine na obisku v Sovodnjah Na srečanju prisotni tudi predstavniki občinske uprave iz Doberdoba - Izmenjava mnenj glede nekaterih splošnih vprašanj - Govor tudi o varstvu voda ^ ‘ ' .... Na povabilo sovodenjske občinske uprave, se je v petek nudila na obisku v tej občini delegacija novogoriške občinske skupščine pod vodstvom Stojana Vodopivca. Šlo je za obisk delovnega značaja, na katerem so se predstavniki novogoriške, sovodenjske in doberdobske — srečanja so se namreč udeležili tudi predstavniki te krajevne ustanove — pogovarjali o nekaterih vpra šanjih splošnega značaja, o prizadevanjih za uveljavljanje in zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti ter o poglobitvi vsestranskega sodelovanja med slovenskimi občinami na Goriškem ter Novo Gorico. Veliko pozornosti so na srečanju namenili razpravi o prostorskem načrtovanju ter o v zadnjem času z različnih strani nakazani možnosti, da ji tudi na Goriškem uresničili prosto industrijsko cono v malem. Tak poseg bi nujno prizadel že itak močno utesnjen življenjski prostor slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem, na območju sovodenjske ali doberdobske občine, saj drugod razpoložljivih površin ni. Predstavniki novogoriške občine so glede tega vprašanja izjavili, da v prihodnjem srednjeročnen obdobju niso niti predvideni, niti nakazani taki posegi, čeprav si bodo Novogoričani tudi v bodoče prizadevali za vzpostavitev trdnejših gospodarskih vezi in sodelovanja z industrijskimi podjetji v gofiški pokrajini. Usmeritev na nodročju-npgovori-ške občine je, da bi industrijsko središče v prihodnjih dveh desetletju prenesli na Lijak Poleg tega je zemljišče med Vrtojbo in Mirnom, ki ga nakazujejo kot možno lokacijo, zaščiteno kot kmetijsko področje ter rezervat z., vodo. Tudi vprašanje vode, oziroma o-skrbe s tem predragocenim naravnim virom, je bilo v ospredju pogovorov med predstavniki treh občin. Tako so predstavniki zamejskih občin seznanili sogovornike s težava-t i, ki nastajajo v zvezi z vedno večjo stopnjo biološke okuženosti Vipave in Soče. Neposredna posledica se kaže v tem, da bo treba povsem opustiti zajetje pri Petovljah, od koder črpajo vodo za celotno področje občin Sovodnje in Doberdob ter dobršen del področja občine Za-graj. Novogoriška občina ir v petlet ni načrt prostorskega urejanja, ki so ga pripravili prav te dni, vključila tudi dograditev kanalizacijskega sistema za n.estoe in industrijske odplake t,_r čistilne naprave na Vipavi. Del kanalizacije so že zgradili, celoten načrt pa naj bi dokončali v toku štirih do še. ti h let, v kolikor bo občina uspela zagotoviti denarna sredstva. S tem naj bi bilo vprašanje varstva voda v glavnem rešeno. Na sestanku so predstavniki vseh treh občin poudari'i koristnost takih delovnih srečanj, predstavniki novogoriške občine pa so zagotovili tudi za naprej najširše sodelovanje in pomoč rlovenskim občinam v zamejstvu. Novogoriško delegacijo je vodil predsednik izvršnega sveta skupščine Stojan Vodopivec, v njej pa so bili Gabrijel Leban, Miro Nakrst in Albert Bevčič, sovodenjsko župan Vid Primožič, doberdobsko pa podžupan Ferfolja. (Na sliki: predstavniki novogoriške, sovodenjske in doberdobske občine med pogovorom na sovodenj-skem županstvu). SMO TIK PRED ODPRTJEM SLOVENSKE ŠOLE V RONKAH? Goriški šolski skrbnik je konec prejšnjega tedna dobil o,’, prosvetnega ministrstva v Rimu pismo, s katerim je dana možnost odprtja prvega razreda slovenske osnovne šole v Ronkah. Izvedeli smo, da je šolski skrbnik obvestil o tem zainteresirani občini Ronke in Doberdob in vprašal ali obstajajo še vedno možnosti in potreba, po tem slovenskem razredu, za katerega so se že letos spomladi potegovali starši o-trok ter občinska uprava v Ronkah, kar so odločna podprle druge krajevne uprave, občine in pokrajina, Sindikat slovenske šole, ki je bil pravzaprav pobudnik akcije in politične stranke ter druge organizacije. Vemo tudi, da je v teku akcija da se sedaj ta razred odpre, pa čeprav smo že v skoro prelomnem času, ko je pouk tekel že tri mesece. Če bomo v tem šolskem letu dobili prvi razred potem je že gotovo, da se bo slovenska šola v Ronkah razvijala tudi v prihodnje. Srečanje z dr. Avčinom V začetku oktobra je dr. France Avčin praznoval 70-letnico, nekako tiste dni pa je pri Mladinski knjigi izšla tudi že četrta izdaja njegove knjige Kjer tišina šepeta, kar je za slovenski knjižni trg vsekakor izjemen dogodek. Marsikdo ga pozna kot avtorja knjige Človek proti Naravi, ki je že nekaj let ni več dobiti v knjigarnah in ki je ob izdaji povzročila v slovenskem pro- storu veliko prahu. Marsikdo je za dr. Avčina, inženirja elektrotehnike, lovca in izumitelja, slišal šele ob široki razpravi o nujnosti ohranitve zgornjega toka Soče. Pred kratkim je dr. Avčin prenehaj z rednim delom na fakulteti ter stopil v pokoj, z veseljem pa je,, sprejel povabijo Slovenskega planinskega društva in Zveze slovenskih kulturnih društev na srečanje v Gorici, kjer bo tudi predstavitev njegove zadnje knjige. Dr. Avčin bo gost na pl? timsko-literarnem večeru 21. januarja, v predavalnici v Ulici della Croce. Danes Trnovski maraton v Črnem vrhu nad Idrijo V Črnem vrhu r.ad Idrijo bo danes množična smučarska prireditev. Trnovski maraton, ki se je bo predvidoma .udeležilo nekaj tisoč tekmovalcev iz Slovenije, JugoPavije in zamejstva. Prireditev bi morali izpeljati že lansko zimo, a so jo morali odložiti zaradi pomanjkanja snega. V Novi Gorici bo od 10. do 18. januarja deseto srečanje malih o-drov. V obeh dvoranah kulturnega doma,v gledališki dvorani v Solkanu ter v prostorih Park hotela, se bo zvrstilo 19 predstav, od teh 9 v konkurenčnem programu ter 10 v informativnem programu. Na pomembni kulturni prireditvi bo sodelovalo tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta. NASA ANKETA 0 SILVESTROVSKIH PRIREDITVAH Kaže, da bodo letos ljudje silvestrovali najraje v krogu družine in prijateljev V manj gostilnah kot lani silvestrovska večerja - Skoro povsod je na voljo še precej prostora - Mladi pa gredo najraje v diskoklube Kam in kako za Silvestrovo? Nekateri so se odločili že pred časom, da bodo preživeli zadnji dan leta, prehod v novo leto in prve ure novega leta 1981 v prijateljski družbi v kaki gostilni, društvu ali na plesišču in so zaradi tega že rezervirali mesta v tem ali onem kraju. Marsikdo je odšpl v letoviške kraje, še zlasti v gore. V furlanskih in karnijskih gorah so vsi hoteli in gostišča polna, prav tako je polno ljudi v številnih zasebnih stanovanjih, ki so jih v zadnjih letih zgradili v krajih od Pianca-valla do Nevejskega sedla. Precej je v teh krajih tudi tujih turistov, prišlo je veliko Angležev, prišli pa so tudi Nemci, Jugoslovani in Avstrijci. Vsi ti bodo seveda preživeli silvestrovsko noč v prijetni družbi, marsikje se bodo smučarji z baklja-mi spustili po smučišču in tako naznanili prihod novega leta. Mnogi pa so si kot kraj prijetnega silvestrovanja izbrali bolj tople kraje in so šli preživet nekaj dni v tople kraje v Afriko ali Azijo. Nekatere turistične agencije so imele v teh dneh polno dela. Veliko pa je bilo v teh agencijah de- Gorici, so pa doma iz južnih krajev države. Ti so odpotovali domov k svojcem že pred božičem, vrnili pa se bodo po novem letu. Velika večina ljudi pa bo ostala doma in bo silvestrovski večer preživela kar v družinskem ali prijateljskem krogu pri bolj bogati večerji, pri kateri ne bodo manjkale specialitete in steklenica dobrega šampanjca. Televizijske postaje, tako italijanske kot jugoslovanske so pripravile bogate programe, prav gotovo bodo s podobnimi programi obdarovale gledalce tudi številne zasebne televizijske postaje, ki jih je pri nas kar precej. Kdor bo ostal doma, si je že nabavil v trgovinah specialne jedi, še bolj pa bodo ljudje naskočili trgovine jestvin v teh treh dneh ki nas ločijo od Silvestra. Da bo letos več ljudi kot ob prejšnjih podobnih prilikah ostalo doma nam dokazuje že dejstvo, da bo veliko gostiln na našem podeželju ta večer zaprtih. Telefonsko smo spraševali nekatere gostilničarje, kako bo pri njih na Silvestrovo, večina nam je povedala, da bodo ta večer tudi oni počivali, to se pravi, la tudi z ljudmi, ki sicer žive v 1 da bodo njihovi lokali zaprti' Or lllllllllllll■ll•lllllllllllllllIIIII||||•l|||||||||||||||||||||l■llll■l•ll•llllll|||llllll|||||||llllllllllllllll■IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII■)IIIIIIIIIIIIIIIIII•IMII■llllllllll■lll•l|||||||||||l■||||||||||||||||||||■|f||||||■||•|||||||||||||||||l■llllllll||||||l|||||||| .................................................................................................................................... VEC PRIREDITEV V PRIREDBI ZSKD V začetku januarja v Ulici Croce svečano odprtje knjižnice D. Feigla» V dvorani avditorija bo razstava Silvestra Komela - Predstavitev Humarjeve knjige o Primožu Trubarju v predavalnici v Ulici Croce - Kmalu odprtje kulturnega doma v Sovodnjah Na zadnji seji goriškega tajništva Zveze slovenskih kulturnih društev so pripravili okvirni načrt za delo zveze in včlanjenih društev v prihodnjih mesecih. Gre za nekaj zares pomembnih in kvalitetnih prireditev. Najprej, 9. januarja, bo na sedežu zveze v Ul. Croce, v nekdanjem šolskem domu, odprta Slovenska ljudska knjižnica «Damir Feigel». Knjižnica, ki razpolaga sedaj s približno 6.000 knjigami, je popolnoma preurejena. Poslovati ho pričeli takoj, odprta bo vsak dan, zjutraj in popoldne, sodelovala bo z občinskimi in šolskimi ter društvenimi knjižnicami na Goriškem. Bralcem bodo na voljo tudi revije in časopisi. Ob otvoritvi bodo priredili tudi razstavo Feiglovih del in knjig Goriške matice, ki jim je bil Feigel skupno s Francetom Bevkom sourednik. Že nekaj dni kasneje, 15. januarja, bo v dvorani avditorija v Ul. Roma odprtje razstave novogoriškega slikarja Silvestra Komela. To je v slovenskem in mednarodnem merilu zelo priznan slikar, v Gorici je razstavljal pred petnajstimi leti, prav v teh dneh pa razstavlja v Koelnu v Zvezni republiki Nemčiji. V Gorici bo Silvester Komel razstavil svoje najnovejše stvaritve. Razstava bo ■ Gr.rici odprta dva tedna, kasneje io preneseio v Kulturni dom v Trst. Za to priliko bo ZSKD izdala tudi katalog. Dva dni kasneje, v soboto, 17. januarja, pa bo v predavalnici v Ul. Croce predstavitev knjige novogoriškega pisca Jožka Humarja z naslovom zPrimož Trubar», domoljub ilirski». Gre za delo. ki je vzbudilo v Sloveniji veliko zanimanja, pa tudi Turistična agencija GOTOUR GORICA, Korzo Italija tel. 33-019 205 , obilo sreče v novem letu . M AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN PORSCHS GORICA — Ulica G Cascino 7 — tel 2069 Avtomobilske dobove — Delavnico — Oprema In potrebščine URNIK: vsak don od S. do 12 ter od 14 do 18 ure ob sobotah od 8 do 12 ure poje, pa še drugače bo prišlo do sodelovanja s Korošci, saj bo spomladi v Gorici razstava njihovega priznanega slikarja Valentina Omana, ki je sedaj na ogled v Auli slove-nici v Celovcu. Kino pomelik, saj razgrinja marsikaj kar je bilo doslej o Trubarju neznanega. Avtor se Trubarja loteva čisto iz drugačnega zornega kota, kot so ga preučevali dosedanji njegovi biografi. Zaradi tega je obsežno delo (knjiga ima skoraj 600 strani) zbudilo toliko zanimanja. Isti večer bo, po predstavitvi knjige, nastopil tudi zbor «Oton Župančiča iz štandreža. Osrednja Prešernova proslava bo tokrat namenjena zamejski kulturi na-,Koroškem. To bo vezano z nastopom koroških umetnikov in skupin. Prešernove proslave bodo seveda priredili! tudi v vseh prosvetnih društvih. Pomembna prireditev v prihodnjem obdobju bo seveda tudi odprtje prenovljenega in povečanega Kulturnega doma v Sovodnjah. Tamkajšnji kulturni delavci so se zelo potrudili, da so preuredili dom, katerega oder bo služil tako za prireditve v dvorani kot na proste,n. Na žalost niso mogli doma odpreti v predvidenem jesenskem roku, ker so nastale nekatere težave, ki so terja le nekaj dodatnih varnostnih del. Sedaj pa je dom nared, dovoljenja bodo kmalu prišla in domači pro-svetno-kulturni delavci ga bodo odprli že v januarju ali v začetku februarja. To bo zares svečana proslavitev slovenskega kulturnega praznika. Seveda so v kasnejših mesecih na vrsti še druge prireditve kot n. pr. revija pevskih zborov Primorska ŠE TATVINE V SOVODENJSKI OBČINI Danica Juren presenetila tatove v domači hiši Klrub temu so ji odnesli nekaj zlatnine (i urica VE$DI 15.30^22.00 MATICO MLADINSKI KROŽEK - GORICA priredi v slovo staremu letu SILVESTROVANJE tradicionalni praznik v dveh dejanjih. PROGRAM: KABARET - MODNA REVIJA FILM - LOV NA ŠAMPANJEC in druga presenečenja .., Začetek ob 20.30, konec ob 10. uri zjutraj - SLOVESNOST BO V DIJAŠKEM DOMU - PnmorFklTlnovfilk KULTURA 28. decembra 1983 SLOVENSKA KNJIGA V LETU 81 (2) 60 novih naslovov Pomurske založbe-II. Pet knjig- učbenikov za dvojezične šole V nadaljevanju našega pogovora o založniškem programu Pomurske založbe za prihodnje leto, nam je urednik Jože Hradil najprej spregovoril o njihovi knjižni zbirki Pesti, v kateri izhajajo dela, ki so v kakršnikoli zvezi z vojnami in pcdabno problematiko. Tako bo vsekakor zanimiva knjiga ameriškega psihologa G. M. Gilberga «Niirnberški dnevnik*. Gilberg je namreč med znanim niirnberškim procesom proti nacističnim vojnim zločincem opazoval in testiral nacistične zločince in se z njimi pogovarjal. Tako je nastalo zanimivo psihološko razpravljanje, ki že znanim dejstvom dodaja nova spoznanja. Nič manj zanimiv pa ne bo tudi roman ameriškega avtorja Rona Kovica pod naslovom «Rojen 4. julija*, ki je v bistvu izpoved vietnamskega vojaka, ki vso grozo in nesmisel svojega početja spoznava šele, ko ostane priklenjen na bolniški voziček. In tako postane nekdanji fanatični borec eden najbolj vnetih nasprotnikov vojne. Tretje delo iz te zbirke pa bo izbor najlepših partizanskih zgcdb - novel. Iz programa za leto 1980 pa bosta v tej zbirki izšli še dve deli in sicer delo Dcnalda Jamesa in To-nyja Barvvicka «Vclčja senca* ter «Vojaki 44» Williama McGi-verna. Sedma zbirka Pomurske založbe nosi naslov Portreti, ki že sam pove, da gre za biografska dela. Tako je v načrtu izid biografskega romana o Elvisu Pre-sleyu, ki ga je pod naslovom ♦Elvis* napisal Jerry Hopkins. Richard Friedenthal pa je napisal biografski roman pod naslovom ♦Martin Luther*. Friedenthal je znano ime, saj je avtor slovitega de'a o Goetheju in si tudi pri Luthru ni zapravil svojega slovesa, saj je domiselno «zlil znanstveno iskanje resnice in u-stvarjalne aktualizaci, e nedvomno eno najbolj pr\ inskih in o-riginalnih osebnosti v evropski zgodovini. «B'cgrafiia bo obogatena z ilustrativnim gradivom in bibliografskimi podatki. Tudi Hen-ry Troyat. francoski pisatelj ruskega porekla, ni neznan našim bralcem, saj imamo Food njegovega peresa v slovenščini že dve niegovi imenitni biografiji o Pu-škinu in Tolstoju, zdaj na je na vrsti Katerina Velika .Biografski,! rcman o Katerini Veliki je napisan kronološko, vendar daje avtor prednost psihološkemu prikazu, manj pa razglablja o dobi o-ziroma družbi tedanjega časa. V zbirki Klasiki bodo izšle štiri kniige angleškega klasičnega pisatelja D. A. Lawrenca, «Beli pav* je prvo delo tega slovitega pisatelja, v katerem se že močno kažeio obrisi njegovega od nora do plehkosti sodobne civilizacije. Naslednje delo ie "Aaronova pa-lica», ki je v bistvu ra M a satira na tedanb družbo z odličnimi socialno - kritičnimi primeri iz Italije, zlasti iz Firenc. Tretja knjiga D. H. Lavvrenoa bo nosila naslov «Devica in cigan* in je v bistvu zbirka treh njegovih nove': Lisjak, Princeska in Devica in cigan. V vseh treh novelah je poudarek na zaduši uvi atmosferi tedanie dru*be in prizadevan'u, da bi našli not do zdrave čutne ljubezni. In četrto delo je ponatis naiznameniteišega Lawrencovega deta dLJubimec lady Cbat.terley», o katerem seveda ni treba še podrobneje pisati. Med na Obsežne'Simi rednimi zbirkami Prmtir'-e založbe je vsekakor zbirka Mavrica, v kateri bo nrihodme leto zastopanih kar sedemna st avtorlev. Zbirka .je nametopna ne'širšemu krogu bralcev in nrineša zato zanimivo in privlačno brarre. Tako bodo v te.j zbirki izš'e tri kniige Wilb”ra Smitha, avtoma znanih usnešnic in sicer »Ne i-zivaj hudiča*, «Grem in blisk* ter «Le-vje žrelo* Iz bra’ne, narete fabule v omenienih do,ih o lovcih na slone lahko izluščimo tudi podtone širših dimenzij iz prve svetovne voine — nasorotja med Angleži in Nemci. 7nana italijanska avtorica Sandra ParetG bo to not zastopana z delom «Odmev tvojega glasa*. Če smo Sandro Pa-retti doslei poznali kot izjemno spretno prioovedovalko uspešnih, zanimivih zgodb, Dotem bomo tokrat spoznali, da .ie svolo «obrtni-ško spretnost* znala koristno , u-porabiti pri opisovanju vseh odtenkov odnosa med materno in hčerko. Iz lanskega nrograma pa mora iziti še delo -Maria Canos-sa» iste avtorice. Dal;e bo v tei zbirki izšlo še pet del Vietorie Holt in sicer: "Tigrov skok*. ♦Kraljičina izpoved*. «Živi nesek*. ♦Gospod z daljneva otoka* m Kirkland Revels*. To je net novih romanov «na.iusoešnejše» avtorice Pomurske založbe, v katerih prav tako kot v vseh prejšnjih romanih draži našo radovednost z vprašanjem, kako se bodo končale n;ene zgodbe. Nie-no piša nie res ni preveč zahtev-no branie. vendar na tudi ni ceneno K sreči se namreč avtorica zaveda, da poštam okus povprečnih bralcev vedno zahtevnejši. Tudi naslednii avtor Kurt Vonnegut ni neznan slovenskim bralcem, sai rnznab tvefova dela Zaitrk prvakov. Klavrn-a ne' in Sirene s Titana. To not Iv, na programu niegovo delo «Jetmšri tič*, v katerem komnleksno obdeluje ameriško sedanmst. njene sanje, travme in podobno. De- lo Bela Kaufmana «Ljubezen itd.* je umetniško popolna izpoved o vsakdanji temi — zakonu, ki so ga po dolgih letih načele in naposled razdrle navidezne malenkosti. Gay Talese pa je avtor dela «žena tvojega bližnjega*, v katerem pisec intimno pripoveduje o ljudeh in dogodkih, ki so v zadnjih letih odločilno vplivali na definicijo pojmov morale, spolnosti, ljubezni in podobno. Zanimivo bo tudi delo Robina Cooka «Sfinga». Pisatelj je na moto svoje pripovedi uporabil Herodotove besede, da bo o «Egip-tu pisal obširno, ker je ni dežele, ki bi imela toliko čudes in u-metnin*. Delo je akcijsko, polno avantur, strasti, ljubezni... in E-gipta, oziroma staroegipčanskih u-metnin, katerih opisi pritegnejo tudi nekoliko zahtevnejšega bralca. Tudi avtor Pierre Rey ni neznan našim bralcem, saj ga poznajo po dglih kot so Grk in 0-peraera Out. To pot bo izšlo v prevodu njegovo delo «Noro poletje*, v katerem našega avtorja zanimajo norčije, ki jih ugledni in premožni gostje uganjajo v znanem letoviškem mestecu. In končno je v tej zbirki še delo kitajskega pisca in sicer «Opičnik» VVu Ch’eng - ena. «Opičnik» .ie eno temeljnih del kitajske književnosti. «Goycrjeno zgodbo*, ki združuje kitajsko folkloro,. mistiko, 'teologijo, zgodovino in basen je v 16. stolet u zapisal nesnik in učenjak Wu Cbeng-en. In tokrat jo bo Pomurska založba prvič v celoti predstavila slovenskim bralcem. Preostane nam, da zabeležimo še dve zbirki in sicer zbirko u-čbenikov za dvojezične šole, v kateri bo izšlo pet knjig: delovni zvezek za 3. razred Spozfiava-n e narave in družbe. Tretje berilo, delovni zvezek (trije zvezki v eni knjigi) Zgodovina, delovni zvezek (trije zvezki v eni knjigi) Zemljepis, delovni zvezek za 4. razred Spoznavanje narave in družbe in Matematika 3. Zadnja zbirka pa so Priročniki, v kateri bedo izšla tri dela. Prvo de'o nosi naslov «življenjska obdobja* (Spolnost, Nosečnost in rojstvo, Detinstvo, Otroštvo, Srednja leta, Stres). Gre za skupinsko delb' 'Slovitih"'avtorjev- ž različnih koncev, sveta,- ki šo pri ■ nizozemski zalpžbi Pierson izdali 12 knjig iz omenjenih in sorodnih področij. Prednost teh del je, da so pisana . univerzalno, niti evropsko, niti ameriško, niti avstralsko (odtod namreč prihajajo avtorji), da so sinteza tistih aksiomov, ki jih napredna znanost (psihološka, medicinska ipd.) sprejema povsod. Izjemno prefinjen stil, poljudnoznanstven, vendar poglobljen in nazoren, se združuje s številnimi premišljeno izbranimi fotografijami, ki nazornost še povečujejo. Predstavljena so pravzaprav vsa obdobja v živi jen'u, od spočetja do nemočnih let visoke starosti, s popisi vseh težav in nasveti, kako ravnati. (Naslovi preostalih dpi so namreč naslednii: Zasvojenost, Mladostna doba. Komunikacije, Psihologija razumevanja, Skozi življenje, Stara leta.) Drugo delo te zbirke je knjiga dr. Gyorgyja «Srčnim bolnikom o srčnih boleznih*, o kateri trdijo slovenski zdravniki - recenzenti, da, tako premišljene in skrbno poučne razlage o težavah, o katerih govori naslov, na Slovenskem še nimamo. In končno je tu še tretja knjiga iz te zbirke, slikanica «Živalski svet*. D. Ž. Mladinsko petje: dosežki in možnosti Opazovanja in razmišljanja ob decembrskem «Festivalu Kurirček» v Mariboru - Primorsko je zastopal - in to zelo dostojno - samo Kuretov mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta Mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta Med 18. in 20. decembrom se je v Mariboru zvrstilo mnogo prireditev pod skupnim naslovom "Festival Kurirček*. Če pravimo mnogo, mislimo obenem na številne raznovrstne dogodke. V našem prispevku se bomo osredo- točili le na zaključno slavje, ki so ga pripravili mladi pevci, združeni v 11 slovenskih pevskih zborov, kamor povsem naravno štejemo zbor Glasbene matice iz Trsta. Pred petjem iz mladih grl so potekale ceremonialne zadeve, kjer velja povedati, da sta tovariša Mitja Ribičič in Ciril Cvetko prejela priznanje festivala, kipca partizanskega kurirčka, kar simbolno pomeni najvišje obeležje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiniiiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiB Novo zgodovinsko dokumentarno delo dr. Toneta Ferenca Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945 V okviru evropske zgodovinske zavesti so bili tako v preteklosti kot tudi še danes, iz splošnega civilizacijskega in političnega okvira nekako izrinjeni mali, t.i. nezgodovinski narodi. Za premostitev te nenaravne predpostavke, ki se je izkristalizirala v 19. stoletju, so morali ti narodi prehoditi — v dokaz lastne samobitnosti in zgodovinskosti — težko in večkrat neenakomerno pot narodnostne osvo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiriuiiiiiiiiiMHHiiiHniHiimiiiiiHiitiiimimiiiiiHiiiiiiimiiiiiiii TRETJI REDNI KONCERT GLASBENE MATICE Komorni orkester in odlična solista D;r'gent Anton Nanut, solista Ingrid Silič (klavir), Stanko Arnold (trobenta) Komorni orkester iz ljubi ja ne s pianistko Ingrid Silič Na tretjem, rednem koncertu Glasbene matice v Trstu dne 18. t.m., je nastopil Slovenski komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta. Na sporedu so bila tale dela: Serenada za godala Daneta Škerla, Koncert v A duru KV 414 za klavir in orkester W. A. Mozarta, Koncert v D-duru za trobento in orkester in Vodna glasba (Water mušic) v F-duru G. F. Handla. Sodelovala sta solista: mlada, komaj enaindvajsetletna pianistka Ingrid Silič, in trobentist Stanko Arnold. Dvorana je bila sorazmerno dobro zasedena. Največjo pozornost pri poslušalcih sta seveda zbudila solista: prva, ki je tako rekoč takoj po dovršenem študiju na Glasbeni akademiji u Ljubljani začela z javnimi nastopi in na njih do sedaj pokazala določeno kvalitetno umetniško rast — potrdil jo je tudi la koncert — drugi pa že zaradi pridobljenega slovesa, ki temelji na izvajalski virtuoznosti in umetniški dogna nosti. Kar zadeva pianistko, sta bila očitna dober spomin in zanesljiva igra. Druga značilnost pa je muziciranje. Prav ti trenutki da do nekaterih dokaj utisnih trenutkov, ko jim je spontano prisluhnil tudi orkester in se v stanjšanem odzivu povezal v celoto, v enotno jejo slutiti pri mladi izvajalki živo iskro, ki obeta svoj plamen: marsikaj še manjka, toda kar je že do sedaj doseženega, tudi ni malo, vendar bi ji nadaljnje izpopolnjevanje gotovo pospešilo dovršenost igre in poglobilo njeno umetniško poustvarjalno hotenje. Stanko Arnold je potrdil vrline vse obvladajoče igre na trobenti: z lepim, izenačenim tonom, čisto intonacijo, ritmično zanesljivostjo in preciznostjo. Arnold sodi v vrsto najboljših izvajalcev, a ne le po svoji blesteči dovršenosti, temveč tudi po muzikalni obdarjenosti, po svoji kreativni prepričljivosti in odmevnosti. Njegov nastop je predstavljal umetniški vrhunec večera. Oba solista sta bila deležna ne le priznanja poslušalcev, temveč tudi aplavdiranja samega orkestra. kar se redko dogodi. Teda tudi orkestru gre priznanje, a ne samo za sodelovanja v koncertih s solistoma, kjer je bilo dovolj preciznosti in enotnosti, temveč še bolj za intenzivno izo-bliko^ano Škerlovo Serenado in boditve in državne afirmacije. Prelomni zgodovinski dogodki 1. in 2. svetovne vojne so marsikdaj pomenili ekstremni poizkusni izpit nekega naroda, kjer ni bilo rekur-za ali popravnega izpita. V uničujočem ognju druge svetovne vojne je slovenski narod, ki so ga vsi trije okupatorji — nemški, italijansai in madžarski — obsodili na smrt, dokazal svojo samoniklost in moč ter neuničijivo voljo do življenja. Nameravanemu uničenju lastne etnične enote ter državne skupnosti, se je naš narod znal uspešno upreti. Vsi načrti raznarodovanja in genocida, ki jih je okupacijska oblast izvajala v načrtno razkosani Sloveniji, so propadli ob vse bolj uspešnem narodnoosvobodilnem boju. Da bi te bistvene strani naše preteklosti ne pozabili, ne mi ne drugi okrog nas, ter v ohranjanju žive zgodovinske zavesti naroda, ki je danes afirmiran in uspešen prav v teh evropskih okvirih, moramo kot zgodovinarji skrbeti za popuariza-cijo in širjenje naše sodobne zgodovine tako doma, kot v tujini. To naj bi bil substrat in okvir, v katerega lahko vključimo delo TONETA FERENCA: «VIRI O NACISTIČNI RAZNARODOVALNI POLITIKI V SLOVENIJI 1941 -1945», ki je v letošnjem letu, na 715 straneh izšlo pri založbi Obzorja v Mariboru. Če bi pobrskali po avtorjevi bibliografiji, bi lahko ugotovili, da je to že njegova šesta izišl.a knjiga, že 12 let je tudi minilo, odkar je Ferenc prvič objavil v knjižnici NOV in POS svojo poznano delo «Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji*. Pričujoči «Viri...», ki so izšli v 1000 primerkih, so dokumentarno dopolnilo slovenski in srbohrvaški monografiji o raznarodovanju, ki bodo najlaže prepričali evropsko in svetovno javnost o genocidni politiki nacistov nad slovenskim narodom. Zbirka 323 arhivskih virov nem- ške okupacije Slovenije je integralno objavljena na sedemdesetih tiskovnih polah. Avtor je nedvomno v to delo vložil velik napor, kar se tudi obrestuje, saj nas izid knjige sedaj uvršča tudi v evropski okvir študij' o nacističnih zločinih. Pričujoči zbornik tudi v marsičem presega, bolj poznane poljske in češke zbirke in to po bogastvu in temeljitosti znanstvenega aparata, saj so dokumehti o-premtjeni z izredno bogatim inštru-mentarijem. Dokumenti so objavljeni v originalu, kar jih približuje evropski strokovni in politični javnosti. Poleg oomačih inštitucij, kjer je prišlo do sodelovanja med ljubljanskim, mariborskim in beograjskim arhivom, je avtor zelo široko zaobjel tudi evropske inštitucije, ki hranijo zbrano gradivo. Tako je v dolgoletnem iskanju konzultiral arhive v Koblenzu, Potsdamu, Berlinu, Muenchnu in Wa-shingtonu, kar vse prispeva k temu, da je objavljena zbirka skorajda popolna in daje obsežen vpogled v raznarodovalno politiko nacizma v Sloveniji. Dokumenti so metodološko izredno smiselno odbrani, sklopi problemov pa odlično prikazani. Predstavljenih je 9 dokumentov o nemških imperiali-lističnih zahtevah na Slovenskem, 60 dokumentov za vseslovensko o-zemlje, sledijo si dokumenti o ponemčevanju krajevnih imen, o plenjenju na Štajerskem, o Nemški domovinski zvezi. Nadalje so še predstavljeni dokumenti o Koroški in Jadranskem primorju, dokumenti o okupatorjevem terorju, pa 17 dokumentov o persekuciji partizanskih svojcev, podatki o u-kradenih otrocih itd. Poleg arhivskih dokumentov so tu še odmevi tiska, podane so ocene sterilizacije štajerskih Slovencev, dokumenti o požigu vasi na Slovenskem, torej nedvomno izredno kompleksen prikaz, ki omogo- ča globlje poznanje nacizma v Sloveniji, ter ostaja kot dokument in neizpodbitno pričevanje o tem, kako in na kakšne načine so Nemci obsodili slovenski narod na smrt, kjer so vseskozi prevladovale tri bistvene prvine: 1. množično izgnanje Slovence, 2. množično naseljevanje Nemcev, 3. popolno ponemčevanje dežele in ljudL.oki./bL še ostali doma. Viri so v zbirki razvrščeni po časovnem zaporedju 1 svojega nd1 tanka. Kot tehnično pomagalo pri iskanju in primerjanju virov, ki obravnavajo ista vprašanja je na voljo posebno stvarno kazalo. V ilustracijo predstavljenega gradiva so tu še seznam kratic, slikovno gradivo, zemljevidi ter struktura nacističnih uradov in služb, ki so delovali na Slovenskem. «Viri...» ali kot so nemško tudi imenovani «Quelien zur nationalso-zialistischen Entnationalisierungs-politik in Slowenien», dr. Toneta Ferenca pomenijo odločujoči pripomoček pri kompletiranju slike nacizma v Evropi. Temu namenu se podreja celotna slika zbirke, ki prinaša iz razumljivih razlogov večino virov v nemščini, in kjer so tudi pojasnila napisana v tem jeziku. V pojasnilih in opombah se je avtor striktno držal metodološke izbire, ki upošteva svobodno presojo bralca in torej ne vsiljuje lastnih ali drugih ocen. Zavestna izbira terej, naj viri v vsej svoji grozotni suhoparnosti in stvarnosti sami govorijo in postanejo tako dosti bolj zgovorni kot monografska sinteza. Tone Ferenc je v tem svojem delu še enkrat dokazal, da je eden najboljših poznavalcev nacistične problematike pri nas in v tujini, ob ugotovitvi, da je ob naporu vsega Inštituta -»a zgodovino delavskega gibanja uspel kvalifikacijsko pokriti z viri eno najhujših obdobij naše polpretekle zgodovine. BORIS GOMBAČ S petjem je pričel mariborski zbor, nam poznan po zborovodji Branku Rajštru. Za njim so se zvrstili pevci iz Slovenj Gradca (osnovna šola Franjo Vrunč), Murske Sobote (osnovna šola E-dvard Kardelj), iz Slovenskih Konjic (osnovna šola Jereb) iz Domžal (osnovna šola Josip Broz -Tito), iz Slovenske Bistrice (o-snovna šola Pohorski odred), iz Trsta (Glasbena matica), iz Gornje Radgone (osnovna šola imenovana po kraju) ( iz Ljubljane (osnovna šola Boris Ziherl), iz Celja (osnovna šola 1. celjske čete), iz Kamnice pri Mariboru (osnovna šola Lackov odred), iz Ljubljane (zbor RTV). Čemu smo navajali kraje in ustanove, od koder zbori izvirajo, oziroma se novačijo mladi pevci? Če ne več, vsaj iz dveh pobud. Odkrijemo lahko, da je primorsko področje bilo zastopano le s tržaškim zborom, danes ga imenujemo že Kuretov zbor (po dirigentu oziroma študentu dirigiranja Stojanu Kuretu, tržaškemu domačinu) in še zato, da vnaprej odkrijemo pogoje, v katerih delajo posamezni zbori. Tako sta po vseh vidikih mariborski in ljubljanski (RTV) potrebna drugačnega kritiškega o-eenjevania, kakor vsi drugi zbori. Posebej se v tem prispevku ne nameravamo zaustavljati ob izvajalskih nadrobnostih, bodisi vzornih ali pomanjkljivih, vendar bi bilo zanimivo v tem primeru odkriti še druge elemente, ki sodijo med pogoje dela, tako npr. koliko pevcev prepeva tudi doma, kolikšno je število učencev na šoli, da lahko učitelj in zborovodja «prebira» med boljšimi; koliko let že deluje skupina; kakšne izkušnje ima vodja: kako podpira zborovo delovanje o-kolica (ožja in širša); ali je zborovodja usmerjen le v čisto muziciranje ali vidi v zboru širšo kulturno funkcijo in podobno. Vprašajev bi seveda lahko našteli še celo vrsto, kar bi v obliki pisnega preverjanja prineslo nedvomno vredne ugotovitve za nadaljno u-smeritev tovrstne ljubiteljske dejavnosti. Podobna, če ne že sorodna tema raziskave, bi se dotikala repertoarja. V zvezi z njim dirigentovega svobodnega odločanja, vpliva pevcev, vpliva okolja ali samo ustanove, kjer zbor deluje, vpliva, ki ga pred zbor in zborovodjo postavljajo nor. festivalski predpisi ali normativi, V našem trenutnem zborovskem dogajanju kar štrli kopica vprašanj in vprašajev. Pojavljajo se zaradi formalizma in kot posle-dipfl, usmeritve, ki jo lahko po drugi strani imenujemo preozka specializacija festivalskih okvirov. Tudi festival Kurirček ni izjema in tudi noben drug festival niti srečanje (lokalno, področno ali renubliško ali zvezno) ne. Kie tiči dilema? Če se zavemo, da so srečanja in podobno potrebna v prvi vrsti zaradi ♦pU-blikuma*, potem moramo s tem dejstvom izpeljati zunante. predvsem pa vsebinsko izhodišče. Kaj se dogaja? Cpljski mladinski festival oziroma njegove prireditve so najodmevnejše, ko nastopajo naši in tuji zbori v neobveznem. netekmovalnem, to je koncertnem delu sicer že ugledne in uveljavLene mednarodne manifestacije. Prav posebej so vredni in nepozabni koncerti tujih zborov v vsej Sloveniji pred in po tekmovanju. Na omenjenih pevskih srečanuh se naši pevci in poslušalci zlijejo v enotno poustvarjalno in ustvarjalno dejanje. Kakšne so še druge poti do spremembe sedanjega specializiranega stanja preozke in preza-prte festivalomanije? Predvsem v obliki, ki jo na literarnem področju goji prav festival Kurirček. Literati se v dneh kurirčkovega festivala pogovarjajo s šolarji in krajani na organiziranih, a tudi improviziranih priložnostnih srečanjih, O tem, da bi lahko na prihodnjem «glasbenem» Kurirčku, ki bo čez dve leti v Mariboru (kot stalnem kraju prireditev), povzeli omenjeno neposred- PRIMOŽ TRUBAR IN TRST (Ob branju nove knjige Jožka Humarja o Trubarju) v tem. da je že v drugi polovici dokaj nazorno Vodno glasbo G, F prvega stavka začela prehajati v vedno bolj pristno občuteno koncertantno oblikovanje; to je zlasti v drugem stavku privedlo Hčindla. Svoj odlgčilni delež pri tem ima seveda dirigent Anton Nanut. IVAN SILIČ Novembra 1980 je izšla pri koprski založbi Lipa in Založništvu tržaškega tiska obširna knjiga Jožka Humarja Primož Trubar rodoljub ilirski. Knjiga ni ne zgodovinska razprava ne romansirana biografija, temveč poljudno zgodovinsko delo. Literarno zgodovinsko razpravo o Trubarju je napisal Mirko Rupel (1962), biografski roman Plamenica je delo Mimi Malenšek (1957), v seriji Znameniti Slovenci pa je izšla študija o Trubarju, ki jo je napisal Jože Javoršek (lSff7). V ospredju Humarjeve pozornosti je družbena in politična misel velikega slovenskega reformatorja. Zato je že v naslovu knjige omenjen ne morda naključno izbran, ampak premišljeno in načrtno izoblikovan Trubarjev psevdonim Philopatridus Illyricus. Avtor prinaša tudi nešteto zgodovinskih podatkov in dejstev, ki osvetljujejo Trubarjev čas in stoletja pred njim na zelo širokem evropskem prizorišču. Tržaški bralec brž poišče podatke o Trubarjevem bivanju v Trstu (4. in 10. poglavje). Nobeden od naštetih Trubarjevih biografov ni prezrl, kako važno vlogo je imel Trst pri oblikovanju Trubarjeve osebnosti; najbolj je seveda to podčrtal tržaški rojak Mirko Rupel. Tržaški škof Peter Bonomo je bil izredna osebnost, in če govorimo o usodnem pomenu tržaških doživetij na Trubarja, mislimo predvsem na njegovo srečanje s tržaškim škofom in na vpliv njegove osebnosti na sprejemljivega in obetajočega dolenjskega mladeniča. Stari tržaški škof je imel za seboj burno življenje, ki mu je naklonilo razburljive preobra te in visoke časti. Imel je temeljito humanistično izobrazbo, v mladosti je pisal latinske pesmi, v katerih je opeval ljubezen in lepote tržaške okolice. Ko je po ženini smrti nastopil cerkveno kariero, je bil še vedno bolj diplomat in politik na dunajskem dvoru kot pa dušni pastir. A ko se je umaknil v rodni Trst, da bi tu opravljal službo tržaškega škofa, se je poglobil v verska vprašanja. Kot večina humanistov si je želel v Cerkvi več ponotranjenosti in resnične pobožnosti namesto obilice obredov in zunanjega razkazovanja pobožnosti. V tem je sledil Erazmu Rotterdamskemu in se ujemal z reformacijskimi tokovi. To svoje prepričanje je delil krogu svojih varovancev in učencev, med katerimi je bil tudi Primož Trubar. Tako je bil mladi služabnik od njega deležen vse več, kot bi si lahko pričakovali. Visoki dobrotnik je nudil dolenjskemu sholarju svojo žlahtno izobrazbo in razgledanost, ga v verskem pogledu usmeril k stremljenju po prenovitvi Cerkve, in ko se je prepričal o njegovi dojemljivosti in sposobnosti, mu je tudi materialno pomagal do uspeha. Trubar se ga je celo življenje spominjal kot blagega vzgojitelja (♦...tržaški škof me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti; na svojem dvoru je meni in dragim razlagal poleg Vergila tudi Erazmove Parafraze in Calvinove Institutiones v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku...* — iz Trubarjevega nemškega predgovora v Ta prvi dejl tiga noviga testamenta 1557). Zaradi take vzgoje je čutil Trubar dvojno poslanstvo; da prelije božjo besedo v slovenščino in uvrsti slovenski narod med narode s kulturno tradicijo. Italijanski zgodovinar Fabio Cusin, za katerega je Bonomov delež pri vzniku slovenskega knjižnega jezika «morda najslavnejše poglavje tržaške zgodovine*, je o Trubarju zapisal: ♦Slovenski Luter, kot so ga imenovali, je dal svojim rojakom knjižno obliko jezika, ki se je do tedaj ustno uporabljal, ni se pa pisal. Ta manifestacija verske tankočutnosti, ki je bila nedvomno rezultat psihološke zrelosti slovenskega naroda v času, ko so si vsi evropski narodi prizadevali izoblikovati svoj jezikovni in narodnostni izraz, je dozorela, ko je prišel kranjski duhovnik v stik s tržaškim mestom, ki je bilo po svojih najplemenitejših predstavnikih deležno zrele italijanske humanistične kulture pa tudi duhovnih gibanj še ne intelektualiziranih narodov, kot so bili Slovenci, Peter Bonomo, humanist, diplomat in ne vedno uspešen politik, je dovršil svojo pot globoko čutečega človeka s tem, da je usmeril verskega voditelja sosednega slovenskega naroda k branju najprodornejših mislecev svojega časa.* (Fabio Cusin, Venti se coli di bora sul Carso e sul golfo, ed. Gabbiano, Trst 1952) Prebiranje nove knjige o Trubarju daje tudi to možnost: da se ustavimo ob za nas važnem poglavju in o njem razmišljamo. MARIJA CENDA no pot do poslušalca tudi skladatelji, zborovodje in mladi pevci, so spregovorili sami udeleženci letošnje uspele prireditve, ki jo je, žal, obiskalo zaris premalo mariborskih in okoliških ljubiteljev glasbe. Na kratkem po-festivalskem posvetu je bilo izrečenih še več pobud, med njimi naj bi se repertoar festivala razširil zaradi večje možnosti za o-blikovanje celovitosti, kontraslno-sti sporeda posameznega zbora in vseh nastopajočih skupaj: naj bi se pojavila bolj vedra literatura, ne pa le siva. te-'ka. d~>-a-ščajoči pevski generaciji morebiti celo tuja literatura; naj bi se skrčilo število nastopajočih do deset: naj bi se menjale zvrsti oziroma zasedbe pevskih skupin mladih itd. Najbolj je zabodla medigra, da namreč vse težje prebudimo, spodbudimo in podobno skladatelje, ki bi pisali za obravnavano zvrst. Skladatelji se odločajo na osnovi osebnih nagnjenj in le stežka jih premakne ali premami zunanja, še tako vabljiva ponudba, ko v Mariboru niti finančno ni zanimiva, saj že vrsto let prejme prvona-grajenec konkurza bruto 3.000,— din. Pa pomislite na samo fizično delo od izbire teksta do izpisa partiture, pa boste ugotovili, da pristanemo na plačilu (kakšnem nisem računal) fizičnega dela. Kje je ideja, usposobljenost, študij itd. Nisem za široko obravnavo problema, predvsem ne na tem spodnjem nivoju. Spodbude bodo morale priti tudi na duhovni ravni. Menda se današnji skladatelj ne sme zapirati v ozko domače dogajanje, mislim na tekstovno predlogo za zborovsko kompozicijo, marveč bo uspešen že za večji krog, ko bo segel po aktualni tematiki trenutnega svetovnega dogajanja. Mišljena je tako socialna, a še bolj duhovna stiska, ki jo doživljamo, vedno bolj povezani ne glede na geografske in drugačne razdalje. Kurirčkove dimenzije in perspektive so tudi vezahe na vizijo jutrišnjega sveta. Čemu sem zavil na takorekoč neglasbeniško področje? Glasba, posebej vokalna, je vedno in še bo blizu človekovega trenutnega dogajanja, zaradi tega in kljub nevarnosti, da postane vse preveč obremenjena od namena in služnosti, se moramo zavedati, da se tudi še bolj izurjeni zbori lahko izgube zdaj v larpurlartizmu, čp ne le v artizmu brez trohice osebno obarvanega odziva, ali deklarirani neumetniški funkciji. No, Kurirčkov festival še ni zašel na ta pota. vendar je bolje pravočasno opazovati in opaziti morebitno porušeno ravnovesje artističnega in drugonamenskega delovanja muzike, posebej muzike, ■ ki jo soustvarjajo, mlade, sveže (duhovno) generacije. Če preletimo zdaj glasbeniško stran nastopa mladinskih zborov se pomudimo ob njihovem repertoarju, tehnični in izrazni oz. umetniški strani izvedbe, poskušamo primerjati nastop s podobnimi na Slovenskem ali celo širšem prostoru, potem lahko uvodoma nakažemo večjo svetlobo kakor jo ponavadi samokritično priznamo. Presenečenj sicer ni bilo, ne v višino in ne v poprečje. Novosti, kakršne nam na kompozicijskem področju prinaša celjski festival, jih tokratni Kurirček ni zmogel. Bilo je resda 11 novih (oziroma ena na novo prirejena) skladb (Srebotnjak, Vrabec, Pirnik, Jež, Gobec, Adamič, Šivic itd.) vpndar ne novih po tehničnih prijemih, uporabljenih sredstvih in tudi ne po celoviti umetniški izčiščenosti. Skladbe so zanimive, za zvrst korektno napisane, nekatere nosijo socialno poanto kot primerno sporočilno nit (Vrabec), se pa ne dvignejo na primer nad že doseženo raven v opusu posameznega skladatelja, prav tako ne v medsebojni ali primerjavi z našimi drugimi skladatelji literature za mladino, npr. Marij Kogoj. (Srebotnjaka moram izvzeti, ker je le priredil skladbo Nagelj rdeč iz svojega zadnjega kompozicijskega delovanja, iz mešane sestave za sestavo mladih pevcev). V sporedu nastopajočih zborov ni bilo srečati tuje vrednejše literature, kar bi vsestransko popestrilo nastop in ga brez dvoma potegnilo iz že omenjene ♦sivine tonov in občutij*. Kje in ali je bila sploh draž petja iz mladih grl, upeta med festivalsko občutje? Vsekakor smo lahko ponosni na doseženo zvočno ubranost vseh enajstih zborov. Na zvočni ekvilibrij in barvo in niansiranje in delno artiku’acijo bi bili ponosni kjerkoli v svetu. Mi smo lal še bolj, ker na majhnem vrtu pride>amo tako žlahtne in sočne plodove. Kdor bo izmed nastopajočih želel izdvojiti poedine, se bo moral najprej odločiti za merila, Sam sem si zamisli) naslednje: nekateri zbori njegov zvok, način podajanja, oblikovanje arhitektonske skorje in izrazne plasti, bi mi po ponovnem (nenapovedanem) poslušanju odkril osebnostne črte. Nedvomno Rajštrav in Fa-bijanijev, uradno Mariborski medinski pevski zbor in Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana. Za njima stojita zborovodji, ki kljub prigovorom prefinjenega sladokusca (esteta) ostaiata avtoktoni muzikalični osebi. Zborovodji kot sta Habjanič (zbor osnovne šole Borisa Ziherla iz Ljubljane) in Kuret (Glasbena matica - Trst) iščeta drugačnih potov. Obema je marsikaj skupnega, imela sta MARJAN GABRIJELČIČ (Nadaljevanje na 6. strani) 6 28. decembra 1980 Cfl BI NE PRIŠLO VEČ DO , KI JE PRED NEDAVNIM ZAJEL JUGOSLAVIJO V prihodnjih 5 letih bodo zgradili kar 39 novih hidro- in termocentral Celotna zmogljivost bo znašala že 23.000 megavatov, kar zagotavlja proizvodnjo 103 milijard kWh elektrike ali okoli 5.000 kWh elektrike na prebivalca Pred nedavnim so tudi v Jugoslaviji doživeli «black out*. V trenutku je v vsej državi zavladala popolna tema. Pa ne le to, ustavili so se električni vlaki, po tovarnah pa stroji, celo mogočne «martrnovke* v jeseniških plavžih so se začele ohlajati. Zakaj? Poraba električnega toka je bila tako velika, da je krepko preka šala proizvodnjo in tudi ono malo elektrike, ki je prihajala «iz u voza», torej iz Avstrije in Italije, ni zaleglo, da bi ne prišlo do prekinitve dobave, do nezaželene ga dogodka, ki je dal marsikomu misliti. Res je, da so stanje kmalu popravili ib so nekatera po dročja dobila spet električni tok že čez nekaj ur, 'oda minilo je več kot 24 ur, preden so se razmere povsem uravnale po vsej državi. In tudi to. da so se raz mere uravnale, je bila le začasna rešitev, kajti za dokončno rešitev tega zelo aktualnega vprašanja »o potrebni vse drugačni ukrepi. In o tem bo tekel razgovor v našem članku. NEZAŽELENA ZATEMNITEV Jugoslavija je pred zadnjo vojno imela neverjetno malo elektri enih in termičnih central, saj je vsa proizvodnja elektrike tik pred vojno znašala komaj l milijardo 240 milijonov kVVh elektrike. Po letošnjih predvidevanjih pa bodo jugoslovanske centrale dale 63 milijard in pol kWh električnega toka, kar je več kot 50 krat toliko kot pred vojno. In vendar bo morala Jugoslavija uvoziti še skoraj 4 milijarde kWh elektrike, da bi zadostila potrebam. Industrijski razvoj v deželi in stalno nara-ra.ščajoča poraba električnega to ka v tako imenovanem standardu tako nagki naraščata, da tudi »razumna poraba* razpoložljive elektrike ne more preprečiti morebitnih ponovnih «black otitov*, v kolikor se ne pospešeno gradijo i\| dogradijo novi objekti, nove c ntrale in če je bito v Jugoslaviji pred leti glede tega marsikaj zamujenega, bodo velika dela. ki so v teku in v načrtu vse to po pravila, saj «je ni na svetu države, v kateri bi se hkrati gradilo toliko elektrarn, da bi njihova proizvodnja znašala dve tretjini sedanje elektroenergetske zmogljivosti*, kot je bilo zapisano v nekem jugoslovanskem strokov nem poročilu. To se pravi, da gradijo trenutno v Jugoslaviji za res veliko novih central. Poročila pravijo, da je trenutno 0' gradnji ali tik pred začetkom gradnje nič manj kot 39 električnih central s skupno zmogljivostjo 8134 megavatov z možno povprečno letno proizvodnjo obilnih 40 milijard kWh elektrike. Če pomislimo, da bo letošnja proizvodnja e-lektrike v Jugoslaviji nekaj nad 63 milijard kWh, pomeni, da se bo z izgradnjo 39 central ta povečala na nekaj nad 100 milijard kWh e-lektrike na leto. Sedanja zmogljivost jugoslovanskih central znaša 14 tisoč megavatov. Če pomislimo, da je bila ob koncu vojne žmoglji vost vseh central neznatna, so ti podatki vsekakor nad vse pozi tivni, pa čeprav se Jugoslavija do slei še ni povzpela med tiste razvi te države, kjer imajo elektrike dovolj, celo v izobilju, saj pride v Jugoslaviji na državljana v po prečju komaj 3 tisoč kWh elektriki' na leto, vtem ko je pride v 'zahodni Nemčiji že obdnih 6 ti soč Toda pustimo te primerjave in se vrnimo v jugoslovansko Stvarnost ma iugr HIDROCENTRAL V BCSNI HERCEGOVINI Vtem ko so v nekaterih predelih Jugoslavije vodne sile tako rekoč že optimalno izkoriščene, so dru gi,d izkoriščene premalo in .ato načrt, O katerem je govor, predvi deva gradnjo 18 h.drocentra) s SKupno zmogljivostjo 2527 megavatov in letno proizvodnjo obilnih 6 milijard in pol električne energi je Hkrati pa gradijo ali pa bo do gradili 21 termičnih central s skupno zmogljivostjo 5607 megavatov in predvideno poprečno letno proizvodnjo obilnih 33 milijard in pol kWh električnega toka. Največ hidrooentral gradijo ozi roma bodo začeli graditi v Bosni in Hercegovini in sicer šest, po tri gradijo ali bodo šele začeli graditi v Srbiji, na Hrvatskem, v Sloveniji ter v Črni gori. Večina teh central bodo pretočne centrale, nekaj bo akumulacijskih, tri pa bodo reverzibilne. Kaj to pomeni? Pri porabi elektrike imamo tako imenovane ure največje porabe ter dnevna obdobja, ki bi jih mogli imenovati mrtva. To se pravi, da je poraba v nekaterih u-rah velika, včasih oa zelo majhna in tedaj v reverzibilnih centralah generatorji ne proizvajajo elektrike za porabo, za v daljnovode, pač pa s svojo elektriko poganjajo velikanske črpalke, ki preko p> sebnih tunelov potiskajo vodo spet v akumulacijsko jezero. To se pravi, da v nočnih urah, ko je poraba elektrike manjša, te centrale vračajo vodo v akumulacijsko jezero od koder bo ponovno tekla na turbine in bo torej ista voda večkrat izrabljena. To so najmodernejši tovrstni obrati in so jih že preizkusili tudi v liidreelektrarni Če-, pljina_ v Hercegovini, kjer se je proces odlično izkazal. Tovrstne centrale bodo gradili v Bajini Ba šti, v Obrovcu ter na Dravi v Sloveniji, točneje pod Pohorjem. TERMOCENTRALE VELIKANKE Kar pa zadeva termične centrale, jih gradijo oziroma bodo v kratkem začeli graditi kar 21 Po štiri termocentrale gradijo v Bo sni in Hercegovini ter v Srbiji; na Hrvatskem in v Sloveniji pa gra dijo po dve termocentrali, po eno pa v Makedoniji, v Avtonomni pokrajini Kosovo ter v Črni gori, v Vojvodini pa pripravljajo gradnjo treh termičnih central. Sem moramo prišteti še jedrsko centralo, ki jo gradijo v Krškem in ki bo začela obratovati prihodnje leto in dajati več milijard kWh elektrike na leto. Zanimivo pa je da načrt, ki ga tu prikazujemo, ne govori o gradnji drug; jedrske centrale, ki jo predvidevajo na Savi jugovzhodno od Zagreba in pri gradnji katere naj bi sodelovali Slovenija in Hrvatska, podobno kot pri enaki centrali v Krškem. Kadar je govor o termičnih centralah, ki so v gradnji ali ki jih nameravajo graditi, je treba posebej omeniti dvoje velikanskih o-bjektov. Gre za termoenergetski »sistem* pri Obrenovcu v okviru e-nergetskega kombinata «Nikola Tesla*. Tu gradijo dve termični centrali s po £5X1 megavati zmogljivosti. Prva centrala bo dograjena že 1982, druga pa 1984 K temu pa dodajmo še načrtovano ogromno termično centralo nekje na področju Avtonomne pokrajine Kosovo, kjer so odkrili velike tako rekoč površinske sloje premoga Te tri termične centrale bi morale proizvajati o°rnmno razmeroma ce-npnp električne energije, ker jih gradijo na področju, k.ier je surovin, konkretno premoga na pretek in to v površinskih kopih. I7REDFN NAPOR ZA DOBO PET LET Že ves čas navajamo števila novih central in njihove zmogljivosti. Ves čas tudi ponavljamo, da se je gradnja začela ali da so tik pred začetkom gradnje. In čeprav se zdi, da so ti načrti malone neizvedljivi v tako kratkem času, se postavlja logično vprašanje, kdaj bo vse to zgrajeno. Načrti predvidevajo, da bo vseh 39 novih central začelo obratovati že do konca leta 1985, to se pravi v prihodnih petih letih. In tudi če bi šlo vse Mladinsko petje Kuret, bosta nedvomno nadaljevala (po mojem prepričanju) zahtevno. vendar vsega spoštovanja vredno komorno smer muziciranja. kjer bosta temeljito razvijala lastno smer zborov stva. Med zborovodkinjami in zborovodji (Helga Horvat, Danica Ivačič, Metka Pihler. Marinka Kocbek, Marija Dukarič. Franci Kovač, uskočil je Bukovec iz Celja, Jože Leskovar) je bilo muziciranje Metke Pichler in Marinke Kocbek na poti k osamosvajanju teh-ničnin spon in k oblikovanju določene fiziognomije dela. Obe zborovodkinji se ukvarjata (kar je razumljivo) s tehničnimi spretnostmi, veščinami in oblikovanjem zvoka, v večjem delu njunega nastopa v Mariboru pa je i.ljub o-menjenemu bilo čutiti lastnosti osebnostnega pristopa in srečanja s temelji glasbenega komuniciranja. Mariborski Kurirček je za nami, novega pričakujemo v vsaj deloma izpopolnjeni, predvsem vsebinski podobi. Berite revijo (Nadaljevanje s 5. strani) sveža dela, pod sveža mislim novosti. zvok oblikujeta učinkoviteje v dinamičnem razponu piano do mezzoforte; ne poudarjata izključnosti dinamike (jakosti) kot poglavitnega interpretacijskega sredstva, namreč jima ,,e poudarek v logični (muzikalno namreč) spojini z agogiko, intenzivnostjo tona manjših in večjih gradbenih lokov ih izrazno diferenciacijo materije. Zborovodja Kuret išče umetniško identiteto v poudarjeni ago-gični lestvici, temelječi na ritmičnem pulsiranju teksta, celo na momente pretransformira skladateljevo zunanjo ritmično vzročno shemo, seveda kot nujnost za dosego neprekinjenega notranjega utripanja Tipična Habjaničeva lastnost je «lirična ubranost* (novo delo Maksa Pirnika »Otrok vprašuje* je delovalo muzikalno polnokrvno in neposredno), ki ji izostri skalo do najnujnejših poudarkov le celovita gradbena in izrazna nujnost. Oba, Habjanič in •iiiimiihiiiihiiiii iiiMinmiMMiimi,mm um TOKRAT SREČA ZARES NI BILA SLEPA skupinTližbonskih težakov LOTERIJA PRINESLA BOGASTVO Za nakup srečke so zbirali denar celo med sosedi - Loterija pa jim je prinesla skoraj poldrugo milijardo lir, kar vsekakor ni malo po načrtih, bi ne pomenilo nikakršnega neuspeha, če bi kaka centrala začela obratovati tudi z letom ali dvema zamude, kajti ko bo izpeljan ves ta velikanski načrt, bo Jugoslavija razpolagala s hidro in termo centralami s skupno zmogljivostjo 23 tisoč megavatov, kar bo dajalo okoli 103 do 105 milijard kVVh elektrike na leto. S tem se bo Jugoslavija vključila med krepko razvite dežele, saj bo znašala proizvodnja oziroma poraba elektrike že okoli 5 tisoč kWh na prebivalca na leto. Vsi ti iepi načrti pa zahtevajo tudi ogromno sredstev. Sedanji proračuni pravijo, da bo gradnja vseh teh central stala 110 milijard dinarjev. To je veliko, venaar menimo, da se bo ta velika vsota se krepko povečala seveda zaradi naraščanja proizvodnih stroškov, zaradi višanja cen in podobnega, toda ne glede na to, so to nujno potrebne investicije, kajti sicer bi Jugoslavija ponovno zašla v težave, ker bi prav energetika postala «ozko grlo* v nadaljnjem naglem industrijskem razvoju. K tem 110 miljardam dinarjem pa bo treba dodati še najmanj 70 do 80 milijard. kolikor bo terjal razvoj daljnovodov in ostale mreže, to se pravi kolikor bodo stale velikanske transformatorske postaje in vse, kar je potrebnega, da električni tok prispie od proizvodnje, torej od centrale, do potrošnika, pa naj gre za tovarno, železnico, gospodinjstvo ali karkoli drugega. In vendar se nam vsiljuje še eno vprašanje. Res je, elektrika je nujno potrebna. Pri proučevanju načrta, o katerem je govor, opažamo, da je veliko govora o hi-drocentralah in termičnih centralah, vendar pa na premog. Po tem načrtu bi naj le tri termocentrale bile na nafto. To se pravi, da so načrtovalci uvideli, da je nafta pre več dragocena, da bi jo uporabljali v termičnih centralah. Toda tudi premog je recimo «kritičen* in sicer zaradi tega, ker se iz dimnikov termičnih central na premog širi veliko dima z mnogimi plini, veliko pepela in vsega, kar kvari okolje. To posebno velja pri velikanskih obratih o katerih smo posebej govorili, pri centralah z zmogljivostjo 600 in več megavati. Teda zahteve sodobnega razvoja diktirajo proizvodnjo vedno večjih količin energije, pogonske sile in glede tega ni diskusije, ni popuščanja, najti je treba le primerno rešitev, da bo škoda manjša, da se ne zadušimo v smogu in vsem ostalem smradu, ki ga nesmotrn razvoj nosi s sabo. Pravijo^ da je sreča opoteča, da še torej ne smeš nikoli nanjo povsem zanesti, ker ti lahko spodleti. Nadalje pravijo, da je sreča slepa in da zato tudi zgreši, ker osreči človeka, ki bi ga ne bi bilo treba osrečiti in zanemari tistega, ki srečo zasluži Tokrat pa ni bila slepa, ker je obiskala prav ljudi, ki so je bili zares potrebni. Portugalska preživlja hude dni. TRST RJVtA. UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 • 69-244 NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN; LOMBAKDINI KUGGKRINI - DUCATI ACME za motorne žage: ECHO STIH L - ALPINA - OLEO MAC za mo ti'kultivatorje in kosilnice: BCS - FERRARI - BERTOLIN1 - PINZA - BE-NASSI GOLDONI PO ZELO UGODNIH CENAH! Politično krizo spremlja še gospodarska, ki se med drugim kaže tudi v hudi inflaciji. Ta pa prizadene predvsem malega človeka, državljana, ki živi «od dneva do dneva*, in v na videz sicet bogatem portugalskem glavnem mestu Lizboni — je veliko takih ljudi, ki živijo predvsem v predmestjih. Eno takih predmestij je četrt Gescal, na samem robu me sta. Pravzaprav je to glavna pli-ca dela mesta, v katero se stoka nekaj manjših uličic. In tu je tudi sedež nekega skladišča in delavnice hkrati, okoli katere se te dni zgrinja pozornost ne le portugalskega glavnega mesta pač pa vse Portugalske. Ko so pred dnevi izžrebali tako imenovano božično loterijo, je bila sreča naklonjena skupini delavcev, ki so zadeli glavni dobitek, čedno vsoto 80 milijonov escudosov, to se pravi poldrugi milijon dolarjev ali eno milijardo 400 milijonov lir v naši valuti. Čeprav gre za skupinski dobitek, je to tolikšna vsota, da bo rešila marsikatero vprašanje številnih družin. V enem izmed prostorov podjetja pravzaprav skladišča Voltie, je na žeblju na steni visel loterij-, ski listek ali srečka štev. 110996. Srečka je postajala zanimiva posebno zadnje dni, ko je portugalski tisk začel pisati o božični lo teriji. Marsikdo od nameščencev podjetja skladiščnih delavcev se je oziral na listek in globoko v sebi upal na srečo, hkrati pa računal le s svojim vsakdanjim za služkom, ki ni tako velik, saj 35 delavcev, ki so skupno kupili že omenjeno srečko ni moelo zbrati vsega denarja in so k stavi povabili tudi nekaj ljudi in soseščine. Toda v soboto se je delavcem sreča nasmehnila, pa čeprav so bili nejeverni, hujši kot svetopisemski sveti Tomaž. Ko je namreč eden izmed njih med kosilom slišal po radiu, da je bila izžrebana njihova srečka, in prišel v skladišče povedat veselo vest, so ga tovariši nahrulili in celo ozmerjali, češ da se iz njih norčuje. Mož, ki bi ne bil prisegel, da je slišal prav, ni odje-njal. Čeprav bi ne bil smel, je zapustil delovno mesto in odšel v središče mesta in se pozanimal in ugotovil, da je skupno s svojimi tovariši in sosedi postal bogat. Takoj se je vrnil v skladišče in ves iz sebe razglasil prijateljem, da so bogati. In v trenutku se je do tedaj mirna predmestna uli-cha spremenila v bučno ulico veselih, razigranih ljudi, kajti milijoni so milijoni, pa čeprav gre za dokaj razvrednotene escudose. Kakor vidimo, sreča ni bila slepa. Osrečila je skupino ljudi, ki so morali iz svojih skromnih dohodkov odšteti vsak po sto escu-dosov in še poklicati na pomoč sosede, da so kaj dodali za srečko. In sedaj si bodo delili dobitku, dobil 40 tisoč dolarjev, to se pravi okoli 36 milijonov lir v naši valuti. Res je, to ne bo vsakemu oziroma vsem dovolj, toda posebno v premoženju nezahtevnih ljudi, ki so doslej s težavo preživljali svoje družine, je to vsota, ki prav gotovo osrečuje. Za konec še majhna zanimi vost: pred letom dni je slepa sre ča osrečila prav tako večjo sku pino portugalskih ribičev. Zato bi lahko rekli, da sreča na Portu galskem ni vedno slepa. Nedelja, 28. decembra 1980 ITALIJANSKA TV JUGOSLOVANSKA TV Ponedeljek, 29. decembra 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Marty Feldman: L'occhio che uccide 10.35 Koncert za jutrišnji dan 11 00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Linea verde 13.00 TV ob 13. uri 13.30 DNEVNIK i - VESTI 14.00 - 16.50 V teku nedelje. .. Vmes ob 14.15 Športne vesti 14.35 Disco ring, glasbena oddaja 16.30 M. minuta 18.10 Športne vesti 20.C0 DNEVNIK 20.40 MOJZES - TV nadalj. 21.45 športna nedelja 22.45 Programi prihodnjega tedna Drugi kanal 10.00 Risanke 10.45 Motore '80 11.15 Indijanci v Severni Ameriki 11.30 Programi za prihodnje dni 11.45 DNEVNIK 2 12.15 Risanke 12.40 Premiera Crazy Bus 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Poldark 15.00 Dnevnik 2 — Šport Turin: ženska odbojke ITALIJ . - FINSKA 16.30 Crazy Bus 18 40 Dnevnik 2 — Goi Flash 19.00 Ital. nogometno prvenstvo Vremenska napoved 19.50 Dnevnik 2 20.00 DNEVNIK 2 — sprinta' vesti 20.40 Drim. glasbena oddate 21 55 Dnevnik 2 - DOSSIER 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 23.05 Koncert: Richie Havens in Taj Mahal Tretji kanal 10.00 - 12.00 in 14.30 - 16.'* Športne vesti 16.45 Praznik v Piedigrotti 17.40 Big Bands 18.40 Gledališče akrobatov 18.45 Programi za prihodnje dni 19 00 DNEVNIK 19.20 Koncert 20.30 Risanki 20.40 Dnevnik 3 — Šport 21.45 Vino in besede: OKOLJE - 1. del 22 15 DNEVNIK 3 22.35 Srečanje s čilsko narodno glasbo in folkloro 8.35 Poročila 8.40 Za nedeljsko dobro jutro: Planšarji Jgneza Jeršinovcaf 9.10 Čebelica Maja 9.35 Beli kamen, otroška oddaja 10.05 VVashington za zaprtimi vrati film 11.35 TV kažipot 12.C0 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 14.55 Rdeča bosa vica — dok. 15.25 Poročila 15.30 ZLATI CEKIN. posnetek otroškega festivala 1G.50 Športna poročita 16.55 ORLOVO KRILO - film 18.40 Risanka 18.45 Dedek Mraz za vas 19.00 Zlata ptica: Kako so pulili repo 19.05 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Smole: VELIKO MESTO, nadalj. 21.25 Dokumentarna oddaja 22.00 V znamenju 22 15 Športni pregled Koper 17.30 Puščavska ljubimca — film (ponovitev) 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček: Poštar prihaja 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Nedelja v mestu Avray, film 22 20 '-Tcgrami tedna 22.35 Velika dolina - TV film 23.25 Košarka — Srbobran: Jugoslavija - Bolgarija Zagreb 19.00 Mizica, pogrni se, otroška oddaja 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Nedel.jski pogovori 14.30 KEKEC —- maldinski film 16.00 Nedeljsko popoldne 19 30 TV DNEVNIK 20.00 Veliko mesto ŠVICA 11.00 Nedeljski koncert 14.55 I matti della valle — dok. 15.20 II mandolino o il cuore di una mušica 16.10 VODNJAK - TV film 20.35 Modre oči Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Obletnice 13.00 Knjige 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Šolska vzgoja 14.30 Boj za obstoj 15.00 Športne vesti 17.C0 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . Ctik! 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Glasba, glasba 18.50 Osmi dan 19.20 Veliki lov 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 CHISUM - film 22.30 Hiša kot otok Drugi kanal 12.30 Menu 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Šolska vzgoja 14.00 - 18.C0 Popoldan Vmes ob 14.10 Detektivka Maigret 14 50 Sereno variabile quiz 16.30 Tolpa petih 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Pianet Toto Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Maria, Maria — balet 22.05 Kronika 23.05 Vir'življenja ’ Ob koncu DNEVNIK 2 — Tretji kanal 16.45 Aida 18.20 Nedelja, več nedelj 18.50 Gledališče akrobatov 19.00 DNEVNIK 3 20.05 Šolska vzgoja Večerna glasba 20 45 Praznični dnevi 21.25 Sto italijanskih mesi 21.45 šolska vzgoja: Otroštvo danes 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 - 10.00 TV V ŠOLI 15.40 Kmetijska oddaja 16.40 Poročila 16.45 Vrtec na obisku 17.10 Glasba za cicibane 17.25 Človekovi prijatelji 17.50 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v repu bliki Osma oddaja Deled',,ski sistem v republiki govori o vseh tistih zgodovinskih mej nikih, ki so odločilno vplivali na krepitev položaja republik in pokrajin in sicer vse do današnjih dni. Na ravni repu blik v treh zborih skupščine ter drugih delovnih telesih danes zastopajo stališča do legati tisočih delovnih orga nizacij in drugih družbenih skupnostih. V oddaji, kjer bomo spremljali način de.a republiških delegatskih teles in nekatere njihove posebno sti, bedo posredovan tudi ocene in izkušnje, ki so v - bistvu dokument časa in raz /oja . Oddajo je pripravila novinarka Gita Vončina. 18.20 Jezik v tavni rabi 18.30 OBZORNIK 18.40 Dedek Mraz za vas 19.00 Zlata ptica 19.05 Risanka 19 24 TV nocoj 19.26 Od zrna do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Werner Egk: ABRAKSAS 21.15 Kulturne diagonale 22.15 V znamenju Koper 17.10 Nedelja v mestu Avray, film (ponovitev) 19.00 Baletna oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Sedem samurajev — film 22.30 Danes 23.00 Nasilje — film Zagreb 17.45 Medvedek Uhec 18.00 Otroška oddaja 18.15 Neznana Jugoslavija 18 45 Mladinska oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Lazi Lazarevič: ŠVABICA 21.40 Gtasbeni trenutek 21.45 Kulturna oddaia 22.45 Prištinsko glasbeno prizo rišče ŠVICA 16.20 Duello infernale — film 18 00 Program za mladino 20.40 La Boite 5 joujoux 21.25 Cineclub TRST A 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9 00 Maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladinski oder; «Psiček Pikec*; 11.30 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 13.30 Glasba po željah — I. del; 13 20 Glasba po željah — H. de'; 14.10 »Mesečnik*, variete igral ■ ' Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; 15.00 Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30, 13 30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Nedeljski spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 - 8.40 Iz našega življenja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — najava sporeda; 13.05 Sosednji kraji in ljudje; 13.25 Glasbena medigra; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15 15 Jugoton; 15.30 Programi tedna; 15.35 Zabavna glasba, objave; 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih in narodnozabavnih ansamblov; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Popevke za nedeljsko po poldne; 17.00 Zi vsakogar nekaj. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 13 30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Igra orkester Pete- Ham-milton; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Ansam bel Peje Jaramillo; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12 40 Pike na I; 14.30 Automobile story: 15.00 Stisk roke; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Pesmi tedna; 16.30 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disco hits; 18.30 Koncert za loke. RADIO 1 8.00, 13.00, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Glasbeno prebujanje;. 7,00 Glasba na praznični dan; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.13 Croce • Delizia; 11.00 Rally, 11.50 Moj glas za tvojo nedeljo; 12.30 Bel papir; 13.15 Le stelle non stanno a guardare; 14.00 Jazz; 15.20 Nogomet; 19.30 Glasba; 20.25 Opera: Les comtes d’Hoffmann. RADIO 2 8.30, 9.30. 1130. 12.30. 14.30. 19.00 Poročila; 6.00 - 7.55 Sobota in nedelja; 8.15 Danes je ne del ja: 8.45 Videoflash; 11.00 ra diografitti; 12.15 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade: 13.41 Sound -Track; L.30 Nedelja z nami; 19.50 II pescatore di perle LJUBLJANA 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila; 4.30 8.00 Dobro jutro!; 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija; 7.00 Jutra nja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9 05 Še pomnite, tovariši!; 10.05 Nedeljska matineja; Prizma; 11.00 poslušalci čestitajo in pozdravlja jo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji; 15.10 Pri nas doma; 15.36 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa; 16.15 Minute za ER; 16:20 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije — Ludwig van Beethoven; 17 50 Zabavna radijska igra: 18.23 Na zgornji polici; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; Pogovor s poslušalci; 11.10 Naši 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki. TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17 00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Po-' tavanje po študijski sobi; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila; 10.10 Radijski koncert; 11)30 Beležka, sledijo: .Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zbbrpvska glasba; 13.45 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; Tik-tak; 14 30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.lt) Mi in glasba; 17.45 Priljubljeni motivi; 18.00 Kulturno pismo. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro .jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored. objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov,in najava sporeda; 13.05 Glasbeni utrinki iz zamejstva: i3 40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16 00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA od 30. decembra 1980 do 3. januarja 1981 TOREK, 30. decembra 1980 cert z Dunaja; 13.30 Smučarski LJUBLJANA skoki; 17.30 Najbolj očarljiva 9.00 - 10.00 TV v šoli; 15.30 O- predstava na svetu, film; 19.00 berstdorf; 16.35 Poročila; 16.50 Odprta meja; 19.30 Rock scena — D:mnikarček se potepa po svetu; Joan Armatrading; 20.00 Risan 17.05 Mali svet, otr. oddaja. 17.35 ke; 20.15. Stičišče; 20.30 Dvigalo Ohridsko poletje; 18.05 Obramba za morišče; 21.50 Danes: 22.00 in samozaščita; 18.35 Obzornik; Paolo in Francesca — film. 18.45 Dedek Mraz za vas; 19.00 Zlata ptica; 19.05 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Aktualna oddaja; 20.55 B. Calavel: Tuja hiša, nad.; 21.50 V znamenju; 22.05 Ljubezenske pesmi, balet. KOPER 16.00 Smučarski skoki; 17.30 Sedem samurajev, film (ponovitev); 19.00 Odprta meja; 19.25 Otroški kotiček; 20.00 Risanke: 20.15 Stičišče; 20,30 Supernora... super-tajna agenta; 22.00 Danes; 22.15 Narodna glasba. SREDA, 31. decembra 1980 LJUBLJANA 9.20 - 10.00 TV v šoli; 16.15 Poročila; lb.20 Z besedo in sliko; m.oo Ukročeno oko; 17.05 Življenje vidre Tarke, mladinski liim; 18.30 Dedek Mraz za vas; 18.55 Zlata ptica; 19.00 Spomini na prihodnost; 19.26 Zrno do zrna; la.30 TV dnevnik; 20.00 Muppet shovv; 20.25 Smo, ker pojemo; 20.55 Naša krajevna skupnost; 21.00 Za pokušino iz drugih studiov; 21.30 Z Avsenikom, Privškom in Trefaltom v novo leto; 00.30 Na zdravje!; 01.10 Melodije spominov; 01.30 V plesnem ritmu; 02.00 Sedem pištol za McGregorjeve, film; 03.30 Abbia; 04.25 Risanke. KOPER 17.30 Ringa raja; 19.30 Visoki pritisk; 20.15 Stičišče; 20.30 Novoletni program. ČETRTEK, 1. januarja 1981 LJUBLJANA 9.05 Poročila; 9.10 Jež in gosenica; 9.20 Pončo in Toro, risanka; 9.25 Pod to goro zeleno; 10.00 Kjer cvetijo lilije, mladinski film; 11.35 Veselo z domačimi ansambli; 12.05 Poročila; 12.15 Dunaj: novoletni koncert; 13.30 Gar-misch: Smučarski skoki; 15.00 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih sporedov; 16.40 Cvetje v jeseni, slov. film: 18.30 Mladi za mlade: 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.22 TV nocoj; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Dobri vojak Švejk, KOPER 9.05 Polke, valčki in mazurke; 9.40 Izbor iz jug. novoletnih TV programov; 12.15 Novoletni kon- PETEK, 2. januarja 1981 LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Veverica in ozimnica, risanka; 9.15 Program za otroke; 9.30 Modri dirkač: Na debudni fotograf, risanka; 9.35 Modrorepa račka; 10.00 Kolargol in čudežni kovček; 11.15 Z A vse nikom, .Privškom in Trefaltom 14.15‘Plamen in puščica; 15.40 Iz bor iz jug. novoletnih sporedov; 16.35 Šport; v letu 1980; 18.05 Tom in Jerry; 18.15 Pan Tau. otroška oddaja; 18.45 Ne prezri te; 19.00 Zlata ptica; 19.10 Risan ka; 19.24 Od zrna do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pokorno jav ljam 21.30 Koncert za igralca: 22.10 Župan v Canterbridgeu, film; 23.05 Nasilje v soboto, film. KOPER 17.30 Dvigalo za morišče, film (ponovitev); 19.00 Aktualna tema; 19.30 Rock scena; 20.00 Ri sanke; 20.15 Stičišče: 20.30 Zgod ba o Thelmi Jordan, film: 22.00 Danes; 22.10 Ekonomske informacije; 22.20 Neporočeni policist, film; 23.10 Baletna oddaja. SOBOTA, 3. januarja 1981 LJUBLJANA 8.55 Poročila; 9.00 Vrtec na o bisku; 9.25 Glasba za cicibane; 9.40 Dimnikarček se potepa; 9.50 Z besedo in sliko; 10.05 Mali svet; 10.35 Delaj z glavo; 1105 Trsje in blato, ngd.; 11.55 Poro čila; 14.00 Aprilske norčije; 15.30 Izbor iz jug. novoletnih sporedov; 16.40 Na smučeh z Evere-sta; 18.00 Svet v letu 1980; 19.05 Zlata ptica; 19.15 Risanka; 19.24 TV nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik: 19.55 Propa gandna oddaja 20.00 Bolnišnica na koncu mesta, nad.; 20.50 Smo ker pojemo, glasbena oddaja: 21.20 Avtocesta nasilja, film; 23.00 Poročila. KOPER 17.30 Zgodba o Thelmi Jordan, film (ponovitev); 19.00 Odprta meja; 19.30 Rock scena: 20.00 Ri sanke; 20.15 Stičišče; 20.30 6.000 km strahu, film; 22.00 TV danes; 22.10 Četrta stena, film; 23.40 Programi tedna. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8 30, 9.30. 10.30, 12.30, 13.30 14.30, 15.30, 16 30. 17.30 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 9.32 Lucianovi dopisni ki; 10.10 Življenje v šo'i; 10.32 Mo zaik; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop; 12.05 Gtasba po žel'ah ; 14.00 Mate diskoteka; 14.33 Zbrali smo za vas; 15 00 Življenje v šoli; 15.45 Pesmi,' pesmi; 16.00 Šport; 16.10 Istra v pesmih in plesih; 16 55 Pismo iz. . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Opera; 18.32 Srečanje z našimi pevfci; 19.00 Discoteca sound. RADIO 1 7.00. 8.00, 9.00. 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00. 19 00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno-govorni program; 14.03 II Pazariello; 14.30 , il martello delle streghe; 15.03 Ral-ly; 15.30 Errepi — 1; 17.03 Patch-work; 18.35 šolska vzgoja. RADIO 2 7 30, 8.30, 9.30, 11.30. 12.30, 13.30. 16.30, 17.30 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.32 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Glasovi in misli; 13.40 Sound-Track; 15.00 Radii 2 - 3131; 16.32 Disco Club; 17.32 Skupina MM; 18.32 Da New Orleans a Broadway. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00. 19.0J Poročila; 5.20 Rekrea cija; 5.30 Jutranja kronika; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9 05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Pripo ročajo vam. . .; 11 05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj: 14.25 Glasba po željah; 14.55 Mii.ute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali. 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 1945 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.00 Poročila 21.05 Glasba velikanov: 22.15 Informativna odrtaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. NOQOMET . ITALIJANSKA A LICA Derbi današnjega kola bo Torino - Bologna Avellino bo igral spet v Neaplju - Udi nese čaka težko delo proti presenetljivi Brescii Danes bodo odigrali v italijanski nogometni A ligi še zadnje letošnje kolo. Prvenstvo se bo nato nadaljevalo šele 18. januarja, ko bodo na vrsti zanimive tekme, derbi kola pa bo vsekakor Roma - Juventus. Kljub tej dolgi prekinitvi pa nogometaši ne bodo počivali, saj bo za nekatere na sporedu «mundialito» v Urugvaju (italijanska izbrana vrsta odpotuje jutri), za druge pa nekakšen «novoletni turnir*, o katerem premnogi menijo, da ne bo koristil nikomur. No, kljub temu bodo v obeh skupinah, ki jih sestavljajo moštva A lige, zanimivi spopadi in tudi nogometni privrženci naše dežele bodo prišli na svoj račun, saj bodo nekatere tekme tudi v Vidmu. Zanimivo je tudi to, da se bodo nekateri klubi ojačili tudi s tujimi igralci, med katerimi so nekateri Jugoslovani. Danes je torej na sporedu 12. kolo. Najbolj zanimiva ugotovitev je nemara ta, da bo Avellino že drugič zapored igral v Neaplju, saj je potres dcdcbra načel stadion v A-vellinu in oblasti niso dale dovoljenja za igro. Nasprotnik Avellina je tokrat Juventus, ki igra v zadnjem času v vrhunski formi. Vseeno pa menimo, da bo pomoč gledalcev e-kipi z Juga dobro dela in da je ne bo manjkalo. Avellino namreč uvršča med svoje nogometaše tudi Brazilca Juaryja, ki se je v prvem delu prvenstva izkazal na vseh nogometnih igriščih poleg tega pa tudi dokazal, da ima plemenito srce. saj je bil edini igralec, ki je obiskal potresna območja in skušal pripomoči k boljšemu počutju prizadetih. Zelo zanimive bodo tudi tekme v Firencah, Turinu in Perugii. Fio-rentina bo gostova'a Napoli, ki je v zadnjem času nekoliko popustil, v Turin pa prihaja Bologna, ki je med najbolj uspešnimi moštvi A li-gi. Brez odbitka petih točk bi bili varovanci trenerja Radiceja celo v boju za prvo mesto. No, kljub temu menimo, da bo Torino pospravil obe točki, saj lahko računa na prerojenega Pulicija. Liderja italijanskega prvenstva Romo čaka tudi težko delo. Perugia je namreč potrebna točk, saj je zadnja na lestvici in v očitni krizi, tako da si igralci ne smejo več privoščiti spodrsljajev. Tudi v Vidmu se obeta hud boj. Brescia je največje presenečenje zadnjih kol, sai je izenačila v zaostali tekmi v Neaplju in, prejšnjo nedeljo v Cagliariju celo zmagala, tako .{..it -orosi;; * da bodo morali biti igralci Udinese-ja zelo oprezni, če hočejo osvojiti obe točki. PARI 12. KOLA Ascoli - Inter, Avellino - Juventus, Catanzaro - Pistoiese, Como - Ca-gliari, Fiorentina - Napoli, Perugia -Roma, Torino - Bologna, Udinese -Brescia. Italija in Švica za 1. mesto NICA — Italija in Švica sta se uvrstili v finale za 1. mesto mednarodnega kadetskega nogometnega turnirja v Nici. Italija je namreč včeraj premagala SZ z 2:0, Švici pa je bil dovolj neodločen izid brez gola proti Franciji za igranje v velikem finalu. Mlade Bregove odbojkarice igrajo v tej sezoni zelo uspešno TENIS Murgo in Sašak v polfinalu MIAMI BEACH (Kalifornija) -Na tradicionalnem ženskem teniškem turnirju «Orange bowl» za igralke pod 18. letom starosti sta Italijanka Patrizia Murgo in Jugoslovanka Renata Sašak dosegli pomemben uspeh, saj sta se uvrstili v polfinale. Zlasti velja omeniti podvig Saša-kove, ki je odpravila lansko zmagovalko in nosilko prve skupine, Američanko Cathy Horvas. IZIDI Sašak (Jug.) - Horvas (ZDA) 6:3, 6:4 Murgo (It.) - Noriega (Ven.) 6:4,6:3 Nelson (ZDA) -6:4, 6:7, 6:1 Mascarin (ZDA) SR) 6:1. 6:0 SMUČANJE Vasquez (Peru) - Pazderova (ČS V TOREK NA SEDEŽU DRUŠTVA V LONJERJU Prisrčen sklepni večer atletske sekcije Adrie Končni obračun letošnje sezone izredno pozitiven Hessova prva v Pl u h liju FLUHLI -r- Švicarka Erika Hess je zmagala v FIS slalomu v Fluh-liju. Na drugo mesto se je uvrstila njena rojakinja Brigitte Glur, tretja pa je bila Avstrijka Anni Kron-bichler. V torek zvečer je lonjerska Adria priredila na svojem sedežu v društveni gostilni zaključek letošnje a-tletske sezone, ki je bila za to naše društvo tako uspešna kot še nikoli doslej. O stalnem naraščanju zanimanja za to disciplino pri Adrii pričata tudi izredno številna prisotnost članov sekcije (našteli smo jih okoli 70), kar je za društvo, ki se s to panogo bavi le nekaj let, že spoštovanja vredna številka. Najprej je trener Ruzzier pričel z razdeljevanjem prvega atletskega biltena, kar je bila za društvo novost in obenem lepo presenečenje, saj so v njem poleg rezultatov vseh letošnjih tekem adrievcev tudi številne fotografije ter razne društvene lestvice. Sledilo je včlanjevanje za sezono 1981: sekcija je spet zabeležila nov narast članov, kar je nt*ii*l(>ia>a«tiia*iiiiaa«iaaiiiaiaiiiiiiitiiiiaiiii«iaa«iiiaiiiiiac«tiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiU|iaii|ti||||itigitiiaiiif laiii^nBaiiiifaiiiiiiigitiiifnaiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiigiiiigititiiiiiiiuaniiigiintiiigiiiiiiiiiiiiiigitiiiiiimiiitiiiMiiiiiiiiiiii.^r i«im l•■l>lKll■lll■lll■c■lf l■■ll■■llllllllflmllllt■ll■■llv■»■•sua■llln■lllllt«•■lllSlBltlllllll•l•l■•■atl■ll•■ll■•l•■l•llll■ll■«l■l•l•■• KOŠARKA V PRVENSTVU C - 2 LIGE V izredno razburljivem srečanju Jadran premagal moštvo Pachere v Jadranovci so zaigrali brez Klobasa, Žerjala in B. Viteza, kljub temu pa osvojili dve točki - Dobra in borbena igra Jadran — Pachera S. Bonifa-cio 86:85 (50:47) JADRAN: A. Sosič (k.) 4, K. Starc 8, W. Sosič 14, Kraus 22, I. Starc 6, Ban 21 (3:5), Daneu 9 (3:8), M. Vitez 2. PACHERA: Perobelli 14, Ramaz-zotto 12, Pachera, Mora 9, Betteli 19 (5:8), Roma 8 (2:2), Cannas, Mor-zari, Zuccoli 12 (2:3), Crestani 11 (1:2). SODNIKA: Orlando in Zorzi iz Vidma. V izredno dramatični in na trenutke razburljivi tekmi, ki smo jo gledali sinoči v občinski telovadnici v Dolini, je Jadran osvojil novi par točk in tako povedel na prvenstveni lestvici. Moštvo Pachere iz San Bo-nifacia je moralo tako priznati svoj letošnji drugi poraz, in sicer proti svojemu najhujšemu tekmecu Jadranu. Naj omenimo še to, da je -i>q DO.til ..si.orii.i6i Klobas (št. 2«) včeraj ni igral (poleg njega sta manjkala še Boris Vitez in Žerjal), Jadran pa je vseeno zmagal bila Pachera doslej sama na vrhu razprede lnce. Sinočnja tekma se za Jadran ni začela z najboljšimi obeti, saj so manjkali Žerjal, Klobas in najboljši strelec Boris Vitez, ki g- pesti lažja poškodba in katerega trener Splichal ni hotel tvegati, saj čakajo Jadran v nadaljevanju težki spopadi in nenazadnje borbe za prestop v -višjo ligo. Kljub tem pomembnim odsotnostim pa so naši igralci zaigrali izredno zbrano in borbeno ter skozi vso tekmo vodili, razen v dveh primerih, ko so jim gostje ušli za eno točko. Trener Jadrana je poslal v boj vseh osem igralcev, s katerimi je razpolagal in ki so vsi dobro opravili svojo nalogo, tako da jih je občinstvo na koncu nagradilo z bučnim ploskanjem. Škoda le, da je številna publika med tekmo preveč tiha in premalo spodbuja svoje privržence, saj bi si igralci zaslužili večjega bodrenja. Jadran je takoj' na začetku tekme silovito potegnil in povedel tudi za 12 točk, predvsem po zaslugi Edija Krausa, ki je zadeval kot za šalo in pa zaradi izredno dobrega skoka pod obema košema (Daneu in Ban). Zaradi skromnega števila menjav pa jadranovci niso mogli zdržati zelo hitrega tempa, tako da so se jim gostje približali ob koncu polčasa na same tri točke. Tudi v nadaljevanju tekme so bili igralci Jadrana boljši od nasprotnikov, ki pa so 3 min. pred koncem izenačili in povedali za eno točko. Nekaj odločilnih košev Klavdija Starca, Bana in Walterja Sosiča pa je vendarle preprečilo, da bi Pachera poskrbela za presenečenje. Pri Jadranu so vsi zaigrali po svojih močeh, poleg običajne dobre i-gre Bana pa gre pohvaliti predvsem Krausa in mladega Walterja Sosiča, k. se je v drugem polčasu dobesedno razigral. IZJAVE Trener Jadrana Splichal: Glavna težava sinočnje tekme je bila ta, da smo igrali samo v osmih. Tekma je bila za tako ozek izbor igralcev prehitra, tako da smo imeli v drugem polčasu precej težav, predvsem takrat, ko so nasprotniki zaigrali cono. V delno opravičilo pa moram povedati, da ta teden nismo redno trenirali, pravi treningi se bodo začeli spet šele po praznikih. Kapetan Jadrana A. Sosič: Tj je bila precej dobra tekma. Mi smo i-grali v napadu zelo preudarno in u-spelo nam je vsiliti nasprotniku svojo igro. Naša želja je, da bi bilo leto 1981 še bolj uspešno od letošnjega in da bomo prestopili v C-l ligo. Trener gostov Piotto: V začetku tekme nas je presenetil ritem Jadrana. Skušali smo spremeniti način igre in zaigrati cono ter upočasniti igro, kar pa nam ni f>ovsem uspelo. Precej slabi pa smo bili tudi pri skokih pod obema košema. Jadran je zaigral zelo dobro, tako s tehničnega kot taktičnega vidika, fijegova največja vrlina pa je ta, da zna tudi med tekmo samo stalno menjavati ritem. ODBČJKA ((Trofeja Kilgour« RIM — Santal Parma in Amaro Piu sta finalista za 1. mesto tradicionalnega odbojkarskega turnirja za «Trofejo Kilgour*. Santal Parma je včeraj premagal moštvo Toseronija s 3:0, Amaro Piu. pa je s 3;1 odpravil Pescaro. KOŠARKA V 1. ITALIJANSKI LICI v _ v GORIČANI DOMA, TRŽAČANI V BRESCII Tai Cinseng bi lahko proti Crimaidiju osvojil novi prvenstveni točki Nurlingham pred dokaj težko nalogo proti Pintinoxu - Bo uspel nov podvig? Italijanski košarkarski prvoligaši igrajo «non-stop». Po torkovih tekmah in še predvsem po izrednem podvigu Hurlinghama doma proti Sinudyneju bosta danes tako tržaški prvoligaš kot goriški Tai Gin-seng zopet zaposlena. Goričani imajio danes proti torinskemu Grimaldiju priložnost, da o-svojijo novi prepotrebni točki v zanje že dramatični borbi pred izpadom. Stanje Tai Ginsenga na lestvici je skoraj brezupno, vseeno pa imajo goriški košarkarji še, vsaj teoretsko možnost, da se rešijo najhujšega. Goriška ekipa je ostala brgz trenerja McGregorja. Končal se je tako dolgi in gotovo nekoristni spor med bivšim trenerjem in ameriškim košarkarjem Pon-dexterjem, ki je za goriško moštvo še kako potreben. Če bodo Goričani zaigrali, tako kot znajo, potem je na dlani, da lahko danes premagajo Turinčane, ki so sicer v torek poskrbeli za velik podvig: sredi Cantuja so namreč premagali ekipo Squibba. V. torek, so. >za, edinstven podvig poskrbeli tudi košarkarji tržaškega David Lawrence, Američan tržaškega Hurlinghama KOŠARKA MLADINSKI TURNIR SZ BOR Bosna in Bor za prvo mesto Sarajevčani premagali Kontovelce, ki so povsem zadovoljili - Borovci zanesljivo odpravili Stello Azzurro - Danes finalni srečanji Bosna in Bor se bosta danes spoprijela za 1. mesto, Kantovel in Stella Azzurra pa bosta igrala za 3. mesto. Takšen bo današnji spored mednarodnega mladinskega košarkarskega turnirja, ki ga prireja ŠZ Bor. Včerajšnji izločilni tekmi sta bili vsekakor zanimivi in končali sta se tudi po pričakovanju. Bosna je po predvidevanju premagala Kontove-lovo moštvo, toda takoj gre orne niti, da so Kontovelci nudili Sarajevčanom močan odpor, nekoliko več pa smo pričakovati od Stelle Azzurre, ki pa je bila proti razi granim borovcem brez moči. Bosna — Kontovel 75:59 (36:27) BOSNA SARAJEVO: Ljoljo 16 (4:4), Zupčevič 1 (1:2), Belič 13 (2:2), Pasic, Beširevič 16 (2:10), Radan 7 (1:1), Radiševič 4 (2:2). Lalič 8 (2:6), Djedovič 3 (1:3). Vučkovič. Tomič. Vodanovič -2. KONTOVEL: Ukmar Rauber 12 Pupis 4 (2:3), Ban 19 (5:10), Pra-šelj 14, Milič, Vassallo 8 (4:8). Terčon, Kojanec, Velussi 2, Daneu. ......................mi.................................................Iiiiiiimiiiiiiii ..mm,...miiiii INTEBVJU Z B. ŠABLIČEM, ČLANOM 0BCAN1ZACIJSKECA 0BB0BA ICEB V SABAJEVU LETA 1984 Olimpijske igre - pomembno priznanje vsej Jugoslaviji (Poseben dopis) ,EB — Organizacijski odbor imskih olimpijskih iger, ki ;z štiri leta v Jugoslaviji, svoji seji. ki je bila pr«j v Zagrebu, razpravljal ugim tudi o vprašanjih no-irtnil, objektov v Sarajevu ovi okolici ter sistemu fi-nja te športne prireditve. ,cu zasedanja smo se obr-Branka Šarliča, člana or-ijskega odbora iger, katere-> zastavili nekaj vprašanj. 'njem času se vse bolj sirijo 9 da bi znali celo premesti-ž' prihodnjih zimskih olim iger. So te govorice ne te ali se zares odrekamo •lileemu športnemu srečanju! ;em slišal, da se nekaj ta-ravi naokrog. Vendar meso nekateri dali le nekoliko iioudarka vprašanju, ki ga ;gat Edvard Cencič proti oktobra postavil skupščini glede možnosti, da bi Jula umaknila svojo kandida- turo zaradi velikih stroškov, ki jih terjajo organizacija in priprava o-limpijskih objektov. Vendar je bil odgovor precej jasen: v Jugoslaviji ni doslej nihče pomislil, da bi umaknili kandidaturo olimpijskih iger. Na zasedanju organizacijskega odbora, ki je bilo te dni. je bilo znova poudarjeno, da bodo čez kakšen teden proučili sporazum o sistemu financiranja iger in pri tem upoštevali gospodarske stabilizacijske ukrepe, ki so v teku v vsej deželi ... Bi nam lahko vsaj približno povedali, kakšen je predračun za prihodnje zimske olimpijske igre? Zadnje številke so namreč precej protislovne . . .. Po zadnjih podatkih in računih bedo stroški znašali okrog 190 mi-lijar dinarjev. Predlagali so. da bi mesto Sarajevo in republika Bosna in Hercegovina krila okrog tretjino tega zneska, torej približno 65 milijard dinarjev, ostalo pa bi zagotovile druge republike in avtonomni pokrajini, saj gre za dogodek, ki je pomemben za vso deželo. Del sredstev bi si zagotovili tudi s športno prognozo, kot so naredili ob sredozemskih igrah. Govori se, da si bodo precej sredstev zagotovili tudi s televizijskimi prenosi.. , To ni nobena skrivnost. Znana ameriška televizijska družba ABC je ponudila več kot 90 milijonov dolarjev, da bi si zagotovila televizijske prenose. Organizacijskemu odboru so doslej vplačali 10 milijonov dolarjev, ki so že na razpolago. Tudi predstavniki Coca-Cole so pripravljeni odšteti lepo vsoto 3 milijonov dolarjev, da bi si zagotovili ekskluzivo pri pijačah. Tudi druge svetovno znane firme bi bile rade prisotne s svojimi artikli, za kar so seveda pripravljene odšteti lepe denarje. ' Neka japonska tovarna fotografskih aparatov npr. ponuja kar milijardo dinarjev, da bi lahko reklamizirala svoje izdelke in nudila tehnično pomoč fotoreporterjem z vsega sveta . . . Pravijo, da nekoliko kasnijo z deli na nekaterih športnih objektih in pomožnih strukturah. To ni res. Prav nasprotno. Z deli so kar se da pohiteli iz enostavnega razloga, ker se inflacija v naši državi močno občuti zlasti v gradbenem sektorju. Poleg proge za^ bob in skakalnic so skoraj dokončali obnovo novega gledališča, modernega hotela, poleg tega pa bomo posodobili letališče in nekatere pomembne cestne povezave. Treba razumeti, da olimpijske igre niso nobeno darilo Sarajevu ali Bosni in Hercegovini, ampak priznanje vsej Jugoslaviji. Nekateri omenjajo, da so samo v zadnjih 16 letih v Jugoslaviji organizirali kar 72 svetovnih in evropskih prvenstev. To je pravi rekord. Olimpijske igre pa so izjemen dogodek, resnično stičišče ne samo za športnike. Ob zaključku lahko še povem, da smo prav v teh dneh določili tudi datum rričetka iger: snidenje je 2. februarja 1984 na stadionu Koševo v Sarajevu E. Opassi PM: Bosna 15:28; Kontovel 11:21. Sarajevčani so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor požrt vovalnih Kontovelcev, ki so bili večji del srečanja celo enakovred ni, sicer mlajšim, toda bolj renu-miranim gostom. Le proti koncu tekme, je Bosni uspelo priigrati si Današnji spored: STADION »PRVI MAJ* TRST 8.30: finale za 3. mesto Kontovel - Stella Azzurra 10.00: finale za 1. mesto Bosna - Bor 11.30: nagrajevanje zanesljivo prednost in tudi zanesljivo zmagati. Bosnini košarkarji so bili predvsem boljši pri lovljenju odbitih žog, saj so bili tudi odločno višji od Kontovelcev, ki pa so z zvrhano mero požrtvovalnosti večkrat nadoknadili tudi to pomanjkljivost. Bor — Stella Azzurra 96:51 (40:18) BOR: Čok 23 (3:9), Canciani 14, Pertot 7 (1:7), Meneghetti 2 (0:3), Barut 10 (0:3), Pegan 14, Raseni 8 (2:2), Sancin 4 (0:3), Corbatti 14. STELLA AZZURRA: Tinti 7 (1:6), Villa 4 (0:2), Catalan 15 (7:11), Petronio 4, Martinoli, Swaghel, Tomasom 4 (0:3), Deveglia 6, Coceva-ri 6, Lena, Giacchin 5 (1:5). PM: Bor 6:27, Stella Azzurra 9:26. S hitro igro in predvsem z učinkovitimi protinapadi si je Bor proti Stelli Azzurri kaj kmalu priigral tako visoko prednost, da je bilo tekme praktično že v uvodnih minutah konec. «Plavi» so bili v vseh elementih boljši od Stelle Azzurre, ki je bila občasno nevarna le z metom od daleč. Nedvomno najboljši na igrišču je bil David Čok, ki je dosegel lep izkupiček točk, obenem pa je uspešno lovil odbite žoge pod obema košema-*n tudi dobro vodil igro svoje ekipe. Finalni srečanji Danes zjutraj bosta finalni tekmi za 3., oz. 1. mesto. Najprej se bo I sta spoprijela Kontovel in Stella Azzurra. Favoriti so Kontovelci, ki so že včeraj pokazali zelo dobro igro Za 1. mesto pa bosta igrala Bosna in Bor. Favoriti so seveda Sara jevčani. Sledilo bo nagrajevanje, nakar bo sarajevsko moštvo ob spremstvu Borovega predstavništva odšlo v Bazovico, kjer se bo ob bazoviškem spomeniku poklonilo spominu bazoviškim žrtvam. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Iskra Olimpija izgubila v Zadru Včeraj so igrali pare 11. kola v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Ljubljanska Iskra Olimpija je igrala v Zadru in po predvidevanju iz-, gubila. Končni izid je bil 100:85 (53:43) za Zadrčane, med katerimi je bil še zlasti učinkovit Branko Skroče, ki je dosegel kar 39 točk. V ljubljanskih vrstah pa sta bila najuspešnejša Subotič (24 točk) in Jelovac (22). Derbi kola je bil v Sarajevu, kjer je Cibona z veliko težavo premagala domačo Bosno. IZIDI .11. KOLA Zadar - Iskra Olimpija 100:85 Bosna - Cibona 75:77 Budučnost - Jugoplastika 80:79 Šibenka - Kvarner 101:91 Rabotnički - C. zvezda 103:117 Danes bodo igrali še zadnjo tekmo tega kola. V Beogradu bo mestni derbi med Partizanom in Radnič-kim LMK. Hurlinghama, ki so po izredni igri premagali državnega prvaka Sinu-dyneja. Danes pa bodo igrali v Brescii proti Pintinoxu, ki ima na lestvici dve točki več od tržaške ekipe. Favoriti so nedvomno domačini, vseeno pa so Tržačani sposobni novega {»dviga. Pred krat kim so že nepričakovano zmagali kar sredi Turina proti Grimaldiju, čemu ne bi poskrbeli še za en podvig na tujem? Bancoroma — Billy 72:80 RIM — V anticipirani tekmi košarkarskega prvenstva A-l lige je sinoči milanski Billy v Rimu premagal Bancoromo z 80:72 (45:34). Najboljša v vrstah Billy.ia sta bi la D'Antoni (21 točk) in F. Bosel-li (18), v domačem moštvu pa Davis (25) in Castellano (24). DANAŠNJI SPORED (17.30) V BOLOGNI: I&B - Turisanda V RIETIJU: Ferrarelle - Recoaro V GORICI: Tai Ginseng - Grimaldi V BRESCII: Pintinox - Hurlingham V PESARU: Scayolini - Sinudyne V SIENI: Antdnini - Squibb A-2 LIGA DANAŠNJI SPORED (17.30) V PORDENONU; Štern - Fabia V CAŠERTI: Matose - Honky V RIMINIJU: Sacramora - Magnadyne V BENETKAH: Carrera - Meeap V TREVISU: Liberti - Brindisi V RIMU: Eldorado - Rodrigo PO ANKETI AGENCIJE PAP Vladimir Salnikov športnik leta VARŠAVA — Po anketi poljske tiskovne agencije PAP (v tej anketi je sodelovalo 22 evropskih tiskovnih agencij) .je športnik leta 1980 sovjetski plavalec Vladimir Salnikov, ki je prejel 148 glasov. Sledita poljski skakalec s palico Wladyslaw Ko-zakiewicz in švedski teniški igralec Bjom Borg. Športna dejavnost v šolskih telovadnicah Pred dnevi .je posebna občinska komisija, ki je imela nalogo Dre gledati prošnje posameznih tržaških športnih društev za uporabo šol skih telovadnic, zaključila svoje delo. Komisija je pregledala 108 prošenj in odobrila vse, tako da bodo imela tržaška društva možnost red neiše vadbe. HOKEJ NA LEDU CORTINA D AMPEZZO - V sedmem kolu prve italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli sledeče izide: Alleghe - Cortina 7:2, Gar dena - Asiago 5:1, Brunico - Val-pellice 11:2, Bolzano - Merano 7:2. pa še posebej pozitivno je to, da se je pričela razširjati predvsem ženska vrsta, ki je bila ustanovljena komaj pred enim letom. Nato so predvajali filme, ki jih je posnel trener Ruzzier na raznih tekmovanjih v deželi, na gostovanju v Ravenni ter četrturni film z moskovske olimpiade. Za najmlajše^pa sta bila na sporedu še kratkome-tražni risanki, katerima je sledila zakuska, med med katero je bil govor o bodočem programu sekcije, ki predvideva organizacijo pokrajinskega krasa za vse kategorije dečkov, deklic, mladincev, mladink in članov, ki naj bi se vršil po vaških ulicah dne 11 1. 1981. Temu naj bi sledil nastop na pokrajinski fazi mladinskih iger v krosu, ki bo 14. 1. 1981 na Kolcnji. Omeniti moramo še, da se je sekcija pred enim mesecem obogatila z novima trenerjema, bivšima aktivnima članoma Girolamcm Bonannom ter Flaviom Malalanom, ki sta že pred mesecem dni sprejela pod svoje «varstvo* najmlajše člane sekcije in tako znatno razbremenila Ruzzier ja, ki se bo odslej lahko bolje posvetil specializaciji starejših a-tletov. Ob koncu tega sicer kratkega a nadvse simpatičnega večera je bila izražena želja, da bi bila tudi prihodnja sezona, če ne boljša, pa vsaj tako uspešna kot ta, ki jo je društvo komaj zaključilo. R. F HITROSTNO DRSANJE Nov svetovni rekord Sovjetinje Tarasove ALMA ATA — Sovjetinja Tarasova je izboljšala svetovni rekord v hitrostnem drsanju na razdalji od 500 m s časom 44’'40. Prejšnji rekord ja bil last Američanke Sheile Young in je bii za 28 stotink slabši. DVOBOJ KANDIDATOV ZA SP Hiibner in Korčnoj remizirala MERANO — V peti partiji šahovskega dvoboja kandidatov za SP sta Hiibner in Korčnoj včeraj remizirala po 35. potezi. Trenutno stanje je Hiibner - Korčnoj 3:2. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 28. DECEMBRA 1980 NOGOMET 14.30 v Dolini Breg - Costalunga 44 41 4» 14.30 v Repnu Kras - Libertas « * • 14.30 v Bazovici Zarja - Staranzano 41 44 * 14.30 pri Domju Čampi Elisi - Vesna NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 8.30 v telovadnici Stella Mattutina v Gorici Nastopajo tudi Kras, Dom in Mladina OBVESTILA ŠD Breg obvešča, da sprejema rezervacije za silvestrovanje. Vpis v mlekarni pri Lauri Kofol v Boljuncu. Pohitite! • • « SK Devin obvešča vse člane, ki so se vpisali za 6. trnovski maraton, ki bo danes, 28. t.m., v črnem vrhu pri Idriji, da lahko dvignejo startne številke eno uro pred startom pri klubskem kombiju. Namiznoteniško prvenstvo ženske A lige Je trenutno prekinjeno. posnetek S prvenstvene tekme, stopila za zeleno mizo. Na sliki: je trenutno etek s prvei proti Santifnllerjevi (Bočen) Krasova dekleta pa bodo kmulu zopet kateri igra krasovka Vesna Doljak Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 ' ■ 28. decembra 1980 Za SFRJ žiro račun 50101-603 45361 cADITj D?3 6**,0 Ljubljana Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 , Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Firančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožal|a 400 lir za mm višine v ^ini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdajaLJ in tiska ^ ZTT Trst £*an Italijanske Zveze časopisnih IM Ih založnikov FIEG^P* ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. FEBRUARJA ,1 liSS® .. /~\ y mm pl Ifcfs ' I ^ '"ir Gfcktt Jd*PP*n I liti**: /M' ■ fi- ' ^m i U * v* &L. DYANE AVTO V JEANSIH 602 kub. cm - poraba 6,1 litra na 100 km - 5 vrat ZASTOPNIK: dincSDnti Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS Darovi in prispevki Citroen ....totai citroen* ZA ŽRTVE POTRESA V JUŽNI ITALIJI KD Primorsko - Mačkolje daruje 150.000 lir. V spomin na sestre in brata daruje Bogomila Švab z družino 30 tisoč lir. V spomin na pok. moža Antona Guština daruje žena Štefanija 50 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH Cb obletnici smrti dragega očeta darujejo Zvonko, Silvana in Marcelo Malalan z družinama 15.000 lir. Justina Daneu (Presežka ul., Opčine) daruje 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GROPADI Žene s Padrič, neudeleženke letošnjega izleta, darujejo 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Emilijo Jež vd. Gerbec darujeta družina Habbe 5.000 in Anica Furlan 5.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V - počastitev spomina pok. Pepija Rebule darujejo Danica, Ladi in Jcžko z družinama 15.000 lir. V-spomin na Avguština Kalca darujeta Zofka in Zora Križmančič 10.000 lir. V spomin na Avguština Kalca daruje družina Kalc (Gropada 64) 10 tisoč lir. V spomin na Pepija Rebulo darujeta Jožko in Marica Obad 15.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE DOMA ALBERTA SIRKA V KRIŽU Ob 4. obletnici smrti brata Josipa Košute darujeta sestri Roža in Marija 20.000 lir. Nino De Lorenzi daruje 10.000 lir. V spomin na sestre in brata daruje Bogomila Švab z družino 20 tisoč lir. PRAVIM LJUBITELJEM KAVE tMricaM PRIMO ROVIS nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, super-mo'ketih in kavarnah. V spomin na Jožeta Košuto ob 4. obletnici smrti daruje nečakinja Vlasta z možem 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na nepozabno Silvo Ban (Škerkovo) darujeta Vlasta in Ar-mido 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pepija Rebulo darujeta Jožko in Marica Obad 15.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda. V spomin na Josipa Rebulo daruje Marica Rebula (Devinščina) 10 tisoč lir za Gcdbeno društvo Prosek. V spomin na svaka in strica Marija Daneva z Opčin darujeta Zofka in Miranda Kapun z družinama 10 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Riharda Renčlja darujejo Evgen Vodopivec 10.000, Vinko Vodopivec (Medvedov) 10.000 m Piero Jacopino 5.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na brata Radota daruje Mario Žagar (Pesek) 10.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na prijateljico Pino Do-les daruje Tončka Vitez 10.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice. Ob L obletnici smrti moža Vladi-mira Čuka daruje žena Lina 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti dragega očeta darujejo Zvonko, Silvana in Marcelo Malalan z družinama 15.000 za SPD Tabor in 15.000 lir za ŠD Polet. Ob 1. obletnici smrti drage gospodinje Zore Čok darujejo Kerina, Donatella in Franc 20.000 za ŠD Polet in 20.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina pok. Pepija Rebule darujejo Danica, Ladi in Jožko z družinama 15.000 lir za ŠK Kras. Danilo Tul daruje 5.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Ob 10. obletnici smrti moža Ernesta Kocjana daruje žena Francka 20.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob Kriste Milanič roj. Paulina darujeta Ivo in Desanka Škrk 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Josipa Rebule in Zorka Rebule daruje družina Stanka Budina 20.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina Marije Škabar, Zorka Rebule in Josipa Rebule darujeta Alenka in Vojko Kocman 30.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Riharda Renčlja darujeta družina Grgič (Pa-driče 62) 10.000 in Evgen Vodopivec 10.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na pok. Emilijo Jež -Gerbec darujejo za TPK Sirena: Mara Puntar Ž;(W0, Stanko Pertot" 10 tisoč, Marija Gembrini 5.000, Olga Pangerc 5.000, Mara Delalja 5.000, Tončka Vitez 5.000, Alma Regent 5.000, Nora Jankovič 5.000 in Bruno Stocca 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Nadje «GO Flandja daruje Zoran Parovel z družino 10.000 lir za KD Primorsko-Mačkolje. Mario Magajna daruje 5.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. V spomin na dragega Saverija Mihelčiča darujeta Walter in Patri-zia 20.000 lir za UC-NŽ Rosandra. Ob obletnici smrti dragih staršev in tete Maričke daruje Franc Milkovič (Gropada) 10.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob svaka Avguština Kalca darujejo Fajgljevi (Gropada) 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnici smrti drage Gigie daruje Karlo Laharnar 20.000 lir za ŠD Mladina. Za KD Vesna darujeta Francka in Karla Sedmak 20.000 lir. Žene s Padrič, neudeleženke letošnjega izleta, darujejo 10.000 za osnovno šolo K. D. Kajuh, 10.000 za PD Slovan, 10.000 za ŠZ Gaja in 10.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina Saverija Mihelčiča daruje Pepi Pertot 10.000 lir za TPPZ. Podporni član Karel Furlan (Prosek) dai-uje 10.000 lir za TPPZ. Doro (Gornji konec Boljunec) daruje 10.000 lir za Zvezo partizanov sekcija Boljunec. V spomin na drago nono Emilijo Jež vd. Gerbec darujeta vnuka Giu-liana in Adriano 20 tisoč lir za Glasbeno matico. pam železnina M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 Tel. 824-979 Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo Hnmiiiu TDCT Ul. Baiamonti 3 • IKOl Ul. Di Vittorio 12 telefon: 820766 telefon: 813301 Zastopnik kuhinj kto mnroh \7~m založba mladinska knjiga VAŠA KNJIŽNA ZBIRKA NOVA SLOVENSKA KNJIGA vam prinaša izvirna dela priznanih slovenskih pesnikov in pisateljev: Mate Dolenc VAMPIR Z GORJANCEV Ta »fantastična povest« pripoveduje o življenjskih rečeh, ki se dotikajo območja skrivnostnega, podzavesti, bizarnosti in erotike. 282 str., 424 din Pavle Zidar VEČNO ŽIVLJENJE Zbirka novel: VRNITEV V KALIFORNIJO, GLASBA GUSTAVA MAHLERJA, NOGE. Pisatelj v njih utemeljuje svoja stališča do življenja in smrti. Majda Kne KO BO S ČUDOVITO GLADKIM GIBOM UKAZALA FINALE V tej zbirki moderne lirike se odraža poseben notranji svet, ki se nam polagoma odstira z besedami, ki ga izpovedujejo. 92 str., 250 din Miha Remec PREPOZNAVANJE Ta «bele vdove črni čas» temelji na tistih ideoloških in tematskih sestavinah, ki so značilne za znanstvenofantastični roman. Proti koncu letošnjega leta so izšla Še zadnja literarna dela Iz zbirke Nova slovenska kn|lga: Andrej Hieng: Obneb|e metuljev, Anton Ingolič: Moje pisateljevanje, Gitica Jakopin: Veronika, Miha Remec: Prepoznavanje, Ciril Zlobec: Glas, Majda Kne: Ko bo s čudovito gladkim gibom ukazala finale, Tomaž Šalamun: Maske Gitica Jakopin VERONIKA Roman o sodobni mladi generaciji, katerega glavna junakinja je študentka, z bolečimi dekliškimi doživetji označena mlada ženska. 202 str., 290 din Tomaž Šalamun MASKE Pesniška zbirka je odraz izrazito prehodnega obdobja umetniške osebnosti. Pesnika odkrivamo z dveh nasprotnih si strani te poezije. 118 str., 290 din DOBRA KNJIGA JE LEPO NOVOLETNO DARILO Ciril Zlobec GLAS Doživljajske sestavine te pesniške zbirke, spomin na očeta, ljubezen do žene, mladost in Kraš prehajajo v pesniško pomenljivo simboliko. 154 str., 320 din Anton Ingolič MOJE PISATELJEVANJE Pisatelj je v tej knjigi na svojevrsten način spregovoril o sebi, o svojem pisateljevanju od srednješolskih poizkusov do najnovejše knjige. 364 str., 520 din Vse knjige so vezane v platno in obdane z večbarvnim ščitnim ovitkom. Kupite ali naročite iih v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst