Stev. 21, V Ljubljani, v sredo 23. maja 1917. Leto IV. Vzorno zgrajeni strelski jarlii avstro-ogrske vojske na fronti: Zgoraj so španski vitezi, da ne more sovražnik blizu; spodaj stoje s puškami pred strelskimi odprtinami naši vojaki in opazujejo nasprotnika. Za vojaki poveljujoči častnik. Oporoka. Spisalal bolgarski Evgenija Mars. Poslo-venila^Minka Krofličeva v Sofiji. Ko ie|bil moj oče na smrtni postelji, me pokliče k sebi in mi spusti v roko zlatnik, rekoč: Generalni polkovnik Bdhm Ermoli, ki je osvobodil — „Sinko, dam ti ta denar, a glej, da ga najbolje uporabiš!"-- Dolgo časa sem ga nosil, ne vedoč, kako bi ga uporabil najbolje. Bila je objavljena mobilizacija. Stojim na postaji, gledajoč, kako vlada v naši državi velika ljubezen do domovine in obče navdušenje. Ogorčenje, ki se je zbiralo cela stoletja proti sovragu, se je zbralo sedaj skupaj kot deroča reka, fzliva-joča se iz prs vsakega Bolgara. Vlak za vlakom, vagon za vagonom drvi mimo mene, kakor da bi ga potiskala nevidna roka naprej in naprej. Vse napolnjeno z mladimi bitji, cvetom Bolgarije, z lepimi fanti, ki nosijo šopke na prsih in na puškinih ceveh. Bolgarija jih pošilja na boj, da jo proslavijo. Spet je pripravljen vlak za odhod. Navdušeni klici „hura" zadone ki glasno se razlega daleč na okoli. V občem vrvežu mi je to jako prijalo: trušč mladine mi je donel na ušesa kot prijetna melodija. Sedaj zapoje neki mladenič. Njegov glas je zveneč, milo doneč in v srce segajoč. Poslušam pozorno, kako prepeva; »Pridi, majka, da vidiš, ko se iz bitke povrnem, okinčan s cvetjem prekrasnim.. To je pesem polna poezije! Mladenič si izliva v njo celo svojo dušo . . . — Blagor materi, ki je vzgojila tega mladeniča, sem si mislil približajoč se vagonu. — Junak bolgarski, daj, da te vidim!" Pri vratih velikega tovornega vagona se pokaže mlad simpatičen obraz s komaj vzklilimi brki. Podam mu roko v pozdrav. — Naj živi majka Bolgarija, ki rodi take sinove! Mladenič nimam te s čim nagraditi za tvoje krasno petje, razven s tem zlatnikom. \Dokler bodo obhajali bolgarski junaki, pevajoči kakor ti, na tako veliko delo, vedno nam je zmaga zagotovljena.. Mladenič pogleduje zlatnik, katerega sem mu podaril. Komaj se zahvali, že od-piha vlak dalje proti bojnemu polju. — Na ta način mislim, da sem najbolje izpolnil očetovo oporoko. Čarodejna šibica. (Konec.) — Kako se vede? — Docela priprosto. Ničesar ne opaziš na njem. Baje imajo mnogi tak dar. Le prakse nimajo vsi. Ta odločuje tudi tukaj. Ni zadosti, da določiš mesto, — tudi globino in množino prisotne vode je treba povedati. — Počem pa spozna to? — Tega seveda ne pove. V tem tiči baš njegova strokovnjaška ali rodbinska tajnost. Baje spoznava skušeni iskalec vode po načinu in moči, Icako se šibica zgane, vse okolnosti. — Tudi globino? — Globino in celo množino vode, vse. In sicer brez vsakršnega pomišljanja. Ko je bil poklican k nam, mu nalašč niso povedali ničesar, kar bi se dalo po zemeljskih znakih pričakovati tu ali tam. Samo približno so mu označili rajon. — In on? — Začel je hoditi, šel križem tja in sem, a ko se je približal mestu, je šibica švignila. Tukaj prosim — osem metrov!" je dejal. Začeli so kopati in natančno osem metrov globoko je bila resnično voda. — Čudovito! 1— A ne morda samo enkrat in le pri nas! Ne, povsod, kamor so ga poslali v sosedstvo. Vsi so bili priče. In komanda se je na njegovo besedo zanesla popolnoma. Stalo je v povelju: kjerkoli mož s šibico naznači prisotnost vode, tam naj se postavijo barake, kritja, stanovanja. In vse s popolno gotovostjo. Niti se ne čaka več, da se voda pokaže; stavbe v zakopih in vrtanje vodnjaka se vrši obenem. Velikanska pri-hrana časa! — Koliko imate vodnjakov? — V našem okrožju gotovo trideset. — In čarobna šibina? Kakšna je pravzaprav? — Mnogi iskalci vode imajo baje svoje osebne palčice, lepe, da, celo kovinaste. Naš je imel čisto navadno šibico, ki si jo je oskrbel nekje blizu. Najrajši ima baje vrbovo aji jelševo šibico. '• — Čarovnik! — Res! Posebna sposobnost! Neki doslej neznan čut, nova luč! Danes znani žarki X prodirajo sicer neprosojne stene in deske. Tu pa doslej tajno oko pronika' skorjo zemlje in se ne da ovirati niti od najdebelejše plasti kamena in gramoza! Kam naj to uvrstimo? Če se zavijajo pojavi spritističnih sej, poskusi iz stroke četrte dimenzije, magnetizma in telepatije navadno v obliko tajnostnih igračk ali romantičnih izletov domišljije, tu je vendar dokazana najstvarnejša zveza potrebe življenske prakse in potreba vode. Stran'. 238 TEDENSKE SLIKE štev. 20 Naš gorski top v višini 3000 m na laški fronti. — In kako je pravzaprav, kadar se vzproži tista prokl— šibica? Pripovedovalec je potegnil iz svojega notesa svinčnik, zahteval še vašega, položil oba v obliko vilic in pokazal, kako se navzdol obrnjeni topi vogel hipoma dvigne kvišku. -- Torej nagel, oster, nekako silen vzgib ? — Kakor vidite. — Ali ni mogoče, da bi nastal ta vzgib slučajno iz nezavednega premika osebe? — Veste, nisem eksperimentator niti ne preiskovalen strokovnjak. Ničesar ne po-jasnujem in ničesar ne izvajam. Pripovedujem le, kar sem videl. In kažem posledice. In v zakopih se ni našel nihče, ki bi se kot neverni Tomaž potrudil dvigniti zastor? — Veste, za to v zakopih ni časa. Tam imamo druge skrbi. Hvaležni smo, da imamo vodo. Kakšnih trikov se poslužuje pri tem naš mojster, nam je v sedanjih razmerah vsem čisto vseeno. Torej zopet uganka, ki jo je treba odložiti do — po vojni. Jos. Kuffner („Nar. Listy.") Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Spremila je svoje goste skozi vse sobe in hodnike ter je stala pri vratih, dokler se niso odpeljali. Med potjo je dejala Mona Geoffreyu in Nellyju, da sta pač preostro obsojala lady Lilianovo. Ubožica je res strašno prenapeta, ampak dobra in poštena ženska je. XIX. Bilo je deset dni pozneje. Mona se je izprehajala v spremstvu svojih zvestih psov Zevza in June po gozdu. Neodločno je obstala poleg naraslega potoka, ki jej je zavrl pot. »Počakajte malo gospa Rodneyeva, in dovolite mi, da vam pomagam," se je oglasil sedaj nekdo. Mona se je ozrla kvišku in je zagledala na nasprotnem bregu Pavla Rodneya. »Jako prijazni ste . . . potok je zelo narasel," je odgovorila, da pridobi časa. Morda bi Geoffreyu ne bilo ljubo, da sprejema uslužnosti od sovražnika familije. »Ampak vendar ni tako zelo, da bi vam ne mogel pomagati preko njega, ako se mi hočete zaupati." Obotavljala se je še vedno. »Res vam ni treba tako dolgo preudarjati," je dejal trpko. Nič se vam ne zgodi, če položite svojo roko za hip na^mojo." »Napak ste me razumeli," je odgovorila Mona, ki se je sramovala svoje neuljudnosti. Potem mu je dala roko, stopila na velik kamen in skočila urno na nasprotno stran. Sir Nicholas me je povabil na svoj bal," je prekinil mučni molk, »in nameravam se odzvati temu vabilu," je pristavil trmasto. »To nas bo vse veselilo," je odgovorila Mona z negotovim glasom, ker se jej je zdelo, da mora nekaj odvrniti. »Jako dobri ste!" je dejal porogljivo. Kako imenitno se prilega vaš glas vašim besedam!" In potem zopet premor. Mona je trpela hude sunke. Ali ne bo nikoli križpoti, kjer bi se mogla posloviti? „0d Wardena niste dobili torej nikakih poročil?" »Ne, še ne," je odgovorila hladno. „Saj je tudi ves trud zaman," je dejal zasmehljivo ter zbijal mimogrede po drevesih. „Zdi se mi, da ve Warden, Elspothin nečak, več kot hoče povedati," je rekla Mona na srečo. Okrenil se je k njej in jo ostro pogledal. Potem je rekel malomarno: Imate seveda vzrok, da tako govorite?" »Morda. Ali morete trditi, da nimam prav?" je vprašala smelo, vračajoča njegov pogled. Povesil je oči in tih, porogljiv smeh, ki ga je poznala in sovražila, je dejal in skomizgnil z rameni, „vi imate vedno prav." „Če imam prav, potem ve Warden več o oporoki kot je zaprisegel!" ,To je mogoče . . . ako je sploh bila kdaj kaka oporoka. Kako morem jaz to vedeti? Nisem ga zaslišaval glede tega; oskrbnik je na mojem posestvu, moj sluga, drugega nič." „Ali ima on oporoko?" je vprašala Mona. Glasno se je zasmejal. Morda ga ima in mogoče tudi še več drugih dragocenih stvari. Jaz nisem ničesar videl. Pravili so mi, da je napravil stari sir George pred mnogimi leti sramotno krivično oporoko, to je vse, kar vem. Če je res kdaj eksistirala, je sedaj gotovo in za zmeraj izgubljena." Mona ga je ostro opazovala. štev. 21 TEDENSKE SLIKE Stran 239 V' . Iz cerkve na Sv. Gori pri Gorici: Oltarji so uničeni, stene razrušene. Porušena vas na goriški fronti. »Prepričana sem," je dejala potem s tresočim glasom, da mi nekaj prikrivate. Zakaj me ne pogledate, kadar odgovarjate na moja vprašanja?" Oblila ga je temna jdečica in njegove oči so iskale njene. „Če bi vas pogledal tako pogostokrat kot si želim, potem bi smatrali tudi za neotesanost," je odgovoril zopet s porogljivim nasmehom. »Odgovorite mi," je nadaljevala Mona, ne meneča se za njegove besede. „Rekli ste mi nekoč, da bi bilo težko govoriti mi neresnico. Kaj veste o izgubljeni oporoki?" »Prav dosti. Saj tudi ni drugače mogoče: odkar sem prispel na Angleško, sem slišal komaj kaj drugega kot to," je odgovoril počasi. »Torej mi nočete ogovoriti? je vzkliknila Mona hitro. Dejal ni ničesar. Po daljšem molku je začela Mona mirno: »Na calu v Chetwoodu ste izrekli par besed, ki jih ne morem pozabiti." - Pogledal jo je začudeno, Skoraj veselo. »Spominjate se stvari, ki sem jih govoril pred enajstimi dnevi?" „Ko ste govorili o tem, da preženete sira Nicholasa z Rodney Towersa, ste dejali, da bi bila to imenitna špekulacija. Kaj ste hoteli s tem reči? Ali je špekulacija nekaj poštenega?" Obraz se mu je zmračil in čelo se je nagubančilo. »Morda niti sami ne veste, kako žaljivo govorite z menoj," je dejal hripavo. Ko bi bili moški, bi dobili na mestu primerni odgovor. Tudi vi mi smete reči vse, kar se vam zljubi. Mislite slabo o meni kolkor hočete, da sem špekulant, slepar, kar' vam drago." „Niti v mislih nisem nikoli uporabljala takih izrazov za vas," je odgovorila Mona resno. „Toda neko notranje čustvo mi pravi, da ne nameravate nič dobrega." »To so krivični predsodki, a tega niste krivi vi, nego vaša okolica." »Ne sodite nikogar! Ampak če se oglaša v vašem srcu glas, ki vas obsoja, tedaj nehajte dokler je še čas." „Vaš svet je izvrsten," je dejal porogljivo. Potem se je nakrat ustavil in rekel ostro: »In če bi opustil vso svojo namero, se vsemu odpovedal ter pustil tem ljudem vse: kaj bi imel od tega?" ... Vsi so se od vsega početka nepristojno in zaničljivo vedli do mene." Samo vi ste bili uljudni, a tudi vas so pregovorili, da ste se odvrnili od mene." »Motite se," je odgovorila Mona hladno, v Rodney Tovversu se jim zdi redkokdaj potrebno, da bi govorili o vas ..." Njene besede so bile bolj neusmiljene, kot si je mogla sama misliti. »Zakaj vas ne sovražim!" je rekel razburjen. Kako trpka in brezsrčna more biti celo najnežnejša ženska I Ko bi vas ne bil nikdar videl, bi bil morda srečnejši." »Kako morete biti srečni s takim bremenom na svojem srcu?" je vprašala Mona, sledeča svojim mislim. »Odrecite se vsemu temu, in mir se povrne v vašo dušo." »Ne, ne, izvesti hočem vse do konca," je odgovoril ostro. Prišel bo dan, ko postavim svojo nogo na to prevzetno aristokracijo in jo uničim." Pozdravil je in zavil na križpotu v drugo smer. Mona pa je krenila bleda in polna skrbi proti domu. Pred hišnimi vrati je naletela Mona na poln voz ljudi, ki so prišli k lady Rod-neyevi v posete. Kako se vam kaj godi, gospa Rod-neyeva? Ali je lady Rodneyeva doma?" je žvrgolela gospa Charsonova, debela, cvetoča in vesela gospa petdesetih let. Lady Rodneyeva je vsekakor bila doma, toda strogo je ukazala svojim slugom, da jo pred morebitnimi obiskovalci zataje. Zato je nič hudega sluteč v svoji sobi spala spanje pravičnega. Tega pa Mona ni vedela; a tudi v nasprotnem slučaju bi skoraj gotovo ne bila sposobna lagati. Prijazno se je nasmehnila gospej Charsonovi ter povedala, da je lady doma „To je lepo," je vzliknila debeluška. »Bali smo se že, da v tem krasnem vremenu izletite kam." In zlezla je z voza, za njo še hčere, in potem so hiteli vsi z Mono v sobo lady Rodneyeve. Na pragu pa so v zadregi obstali. Na zofi je spala lady Rod-neyeva. Knjiga, ki jo je menda malo prej čitala, je ležala na tleh; čepica jej je zlezla na stran, usta napol odprta, iz njenega aristokratskega grla pa je prihajalo sicer tiho, a vendar jasno slišno smrčanje. Bil je zares mučen prizor. Mona, vsa odrevenela od strahu, je stopila k svoji tašči in se je nalahno dotaknila njene rama. »Gospa Charsonova je prišla v posete," je dejala. ,Kaj?" je vprašala lady vsa omotena' a se je vendar hitro osvestila. Vzravnala se je, naslednjega trenotka jej je bil položaj že jasen. Z besnim pogledom je ošvrknila Mono, potem pa je s sladkim nasmehom pozdravila svoje goste, kakor da jih je že ves teden s hrepenenjem pričakovala. Ko sta prišli še Violeta in Doatie, se je razvilo splošno kramljanje. Kakor vsakega poseta, je bilo tudi tega enkrat konec, in tedaj se je vsula na ubogo Mono cela ploha očitkov. »Ali nimamo nikakih slug v hiši, da smatrate za svojo dolžnost, voditi goste k meni?" stran 240 TEDENSKE SLIKE štev. 21 Aeroplani pripravljeni za vzlet. Kako odvažajo ranjence v bolnice za fronto. »Jako žal mi je, če sem storila napak," je odgovorila Mona ponižno. »Nesrečen slučaj je hotel, da je naletela Mona na Charsonove baš pred hišo. Edita mi je povedala. Ni se jih torej mogla ogniti," je pripomnila Violeta. „Da, ni se mogla ogniti," je potrdila Doatie. Kakor bi vlil olje v itak žareči ogenj ladyne jeze, tako je vplivalo to vmešavanje. »Da, možno se je o~niti," je siknila. „V bodoče prepovedujem vsakomur, praviti komurkoli, ali sem doma, ali ne. To odločim edino-le jaz sama . . . Čemu pa ste pripeljali Charsonove semkaj? Zakaj niste rekli, da me ni doma?" »Ker ste bili doma," je odgovorila Mona mirno. »A kaj, če bi bilo vam ugodno tako, pa bi bili rekli, da me ni doma . . . Toda pripeljati jih semkaj, v moje zasebne sobe! Tako podrejene ljudi, kakoršni so ti Charsonovi ! Ko sem se vendar že večkrat vpričo vas jezila nanje. Zdaj pričakujem samo še, da jih privedete prihodnjič kar v mojo spalnico." »Napak ste me razumeli," je odgovorila Mona solznih oči. »Mislim, da ne. Vi sami znate prav dobro odklanjati obiskovalce, ki vam niso všeč. Ko je bil včeraj gospod Boer tukaj in sem poslala k vam slugo, da pridite v salon, tudi niste hoteli priti." »Ne maram gospoda Boera," je odgovorila Mona. »Sicer pa ni prišel k meni." »Pa vendar ni bilo treba žaliti ga s takim odgovorom. Morda ne razumete, da je neuljudno opravičevati svojo odsotnost z izrazom, da ne utegnete." „Bila je resnica, pisala sem pisma." Raje bi odgovorili, da vas boli glava." Ko me pa ni bolela glava," je odvrnila Mona in vprla svoje velike, poštene oči resno v svo o taščo. »Seveda, če ste bili trdno odločeni, da hočete biti neuljudni . . ." »Nikakor nisem bila odločena ... Motite se," je vzkliknila Mona vsa nesrečna. »Ampak ni me bolela glava, še nikoli me ni, in upam, da me tudi nikoli ne bo!" V tem hipu je vstopil Geoffrey, ki je bil vse dopoldne na lovu. „Kaj pa se je zgodilo?" je vprašal, ko je opazil na vseh obrazih jasne znake nevihte. Doatie mu je nakratko razložila zadevo. »Poslušaj me, mati," je dejal potem, »ne maram, da bi mi pokvarili Mono. Če je ni bolela glava, je ni bolela, in če si bila doma, si pač bila doma, in s tem je stvar odpravljena. Čemu bi morala zaradi-tega govoriti neresnico? Mona naj ostane, kakoršna je. Nočem, da bi jo dresirali in jo naučili društvenih laži. Sicer se mi ne zdi, da bi bilo kaj hudega na njih, ker jih itak nihče ne verjame. Ampak pusti mojo ženo, naj ostane, kakoršna je!" „Ali naj se pri tebi tudi nauči, kako se svojo mater graja?" je vprašala lady Rod-neyeva bleda od jeze. »Nikogar ne grajam," je odgovoril Geoffrey mirno. »Samo za resnicoljubnost se zavzemam. Razentega ljubim Mono nad vse in sem si stavil za vse svoje življenje nalogo, varovati jo žalosti in skrbi." „Ali saj vendar veš, da je včasih napačno ravnati se po črkah zakona," se je vmešal Jack veselo. »Ali ni bilo nikake srednje poti. Poznam dame, ki so tekle v zelnik, kadar se je pojavil obisk, ki jim ni bil po volji; tako so rešili h kratu svoja načela. Bilo jih res ni doma. Ali ni mogla Mona tudi tako napraviti?" Te besede so vzbudile smeh in veselost in so končale neprijetni pogovor. Violeta in Doatie sta odvedli Mono v drugo sobo v nasprotnem delu gradu. »Človek bi kar obupal!" je vzkliknila mala Doatie nesrečna. »Ne morem razumeti, kaj ima lady Rodneyeva toliko grajati na vas, Mona. To pa je gotovo, da vas ne mara . . . Naju z Violeto ima prav rada, dasi nisva posebno ljubeznivi, vi pa ste tako mila in pohlevna . . ." »To je res," je pristavila Violeta, »Ampak, ljuba Mona, jaz bi vendar rada, da poizkušate malo bolj postati, kakoršni so drugi." »Mnogo napak imam, vem," je odvrnila Mona in solze so jej zarosile oči, »in rada bi se poboljšala, toda ali naj začnem s tem, da se naučim lagati?" »Lagati! FejI" je vzkliknila Doatie Kdo bo lagal? To delajo samo mali, neposlušni dečki v otroških povestih, zato pa padejo z drevesa in si zlomijo nogo ali utonejo v nedeljo zjutraj. Ne, govoriti neresnico, je strašno neokusno in podlo. Šo pa majhne društvene basni, ki jih lahko izrečemo in katere nikomur ne škoduje o. Nihče jih ne smatra za resne, a se vendar vsakdo iz uljudnosti dela, kakor da jih verjame." »To se mi ne zdi pravilno," je odgovorila Mona ter zmajala z glavo. Mona vas ni razumela, Doatie," je pripomnila Violeta. »Poslušajte me, Mona, ali boste sprejeli odslej do svoje smrti vsakogar, ki mu pride na misel, da vas poseti?" »Morda raje ne," je odgovorila Mona. Pa kako naj se temu izognem?" »Sedaj smo že bližje stvari. Najbolje je sporočiti, da vas ni doma ali pa, da vas boli glava." »Ali če me pa ne boli glava?" je vprašala Mona zmagoslavno. (Dalje prih.) štev. 21 TEDENSKE SLIKE Stran 241 S turškega bojišča: Turška pehota v Mezopotamiji pred šotori. S turškega bojišča: Kurdi v Bagdadu, ki so ga zasedli Angleži. Poraunajfe naročninot Iz Mezopotamije: Destilacijski aparati za pitno vodo. Turška vojska ob Evfratu nima užitne vode, zato si jo mora čistiti. Žaneta Rankinova. Novo ime, ki pa si ga zapomnimo. Kdo je ta ženska? — Žaneta Rankinova je prva in edina članica ameri-čanskega kongresa. Ko so poslance v kongresu imenoma klicali, in je moral vsak zase glasno in razločno povedati, glasuje li za vojno ali proti vojni, je bila pri črki R poklicana tudi poslanka Rankinova. Žaneta je vstala, molčala in tiho ihtela. Poklicali so jo drugič. Tedaj je zaklicala Žaneta: „Ne, ne glasujem proti voj 1 i! Vse sem pri-pravljena žrtvovati in storiti za domovino, toda za vojno ne morem glasovati!" Tako se je prva amerikanska poslanka izkazala kot modra, blaga žena. Miss Rankinova je danes 34 let stara. Njen oče je bil med prvimi naprednimi in podjetnimi farmarji v Montani, ki je bila takrat še redko obljudena in malo civilizirana. Tudi njena mati je bila pametna žena, narodila je sedem otrok ter skrbela, da se njeni otroci temeljito izobrazijo in da ljubijo oelo. Vsi so morali na vseučilišče, med temi pet hčerk! V hiši so vsi radi čitali, se raz-govarjali o raznih kulturnih vprašanjih ter vsi tudi trdo delali. Zato so živeli zdravo, mirno in srečno. Žaneta je obiskovala vseučilišča v Montani, Newyorku in Washingtonu bkleniia je še kot deklica, da se posveti politiki in socijalnim nalogam. Ta sklep je tudi vztrajno dovršila. Toda doma je cepila drva, žagala in zgradila sama lepo leseno lopo; sama si je delala klobuke, si kot študentka sama šivala obleke ter stanovala skromno v klubu delavk. Tudi kuhala si je sama ter si pridobila kot kuharica ugled. Svoje študije je omejila spočetka na žensko vprašanje, na žensko glasovalno pravico ter je za njo pogumno agitirala. Kmalu pa se je približala proletarcem, revežem ter proučevala najvažnejša socialna vprašanja, delavske težnje in tožbe. Postala je izborna, temeljita govornica. Ko je kandidirala za poslanko, je prepotovala ves svoj velikanski volilni okraj na konju ter govorila s konja k volilcem in volilkam. Imela je neštevilno govorov. Zna govoriti odločno, brezobzirno, brez ženiranja in brez ovinkov. Vendar ne napada, ne psuje in ne blati. Na nekem volilnem shodu moških vo-lilcev so jo moški govorniki stvarno ostro prijemali. A ona jim je odgovorila tako, da so jo možje nazadnje obsuli z rožami in ji klicali navdušeno. „Ne, tega uspeha nisem hotela!" Tudi ko je na kongresu med glasovanjem za vojno ali proti vojni obupno ihtela, je nehote dosegla velikanski uspeh: blago ženstvo in moštvo vsega sveta jo danes zato hvali!" „Proti vojni, — a vse za domovino!" je danes pač geslo vseh dobrih mater, žen, nevest in sester. A tudi vseh pa-_ metnih mož. Mezopo-tamsko bo- jisce. (Glej slike.) Svet se malo zanima 2 a dogodke v ozemlju Evfrata in Tigrisa, v takozvani Mezopotamiji, dasi gre tam tudi za važna vprašanja. Anglija in Rusija se ondi borita proti Turčiji in Nemčiji, a tudi Perzija je silno težko prizadeta. Železnica, ki bi naj zvezala Ham-burg-Berlin-Budim-pešto Carigrad in Bagdad ter bila glavna prometna žila za uvoz nemške kulture ter za izvoz stran 242 TEDENSKE SLIKE Stev. 21 Tabor Turkov In Arabcev ob Tigrisu v Mezopotamiji. Islahija — postaja bagdadske železnice — v dobi ko je bila še turška; danes je v angleških rokah. maloazijskih pridelkov in surovin, je danes zelo v nevarnosti, deloma pa že v angleški oblasti. Zato so na mezopotamskem bojišču tudi nemški vojni oddelki na pomoč Turkom. Lani so bili Turki srečni; v Kut el Amari so zajeli celo vso angleško posadko z generali vred. Toda Angleži so se okrepili z novimi četami ter so letos tekom 14 dni zavzeli Kut el Amaro in 14. marca tudi veliki Bagdad, mesto »Tisoč in ene noči". Turki so se umaknili s svojimi zavezniki na sever, kjer so obenem Rusi od vzhoda prodirali iz Perzije v smeri Bagdada. Rusi so bili zelo počasni, vendar so končno iz Korinda preko Šihhrabana prodrli do Bakube in do Kanikina, Angleži pa so dospeli naglo do Samare. Tako operirajo zdaj Angleži in Rusi vzporedno ob cesti proti Mosulu. Angleži so zasedli Feludjo ob Evfratu in prodirajo hkratu severno proti Hitu. Angležem poveljuje general Maud, kdo vodi Ruse, ni znano. Turki so se razdelili v dve smeri ter se umikajo proti Mosulu in ob reki Adem. Angleži jih ob obeh straneh zasledujejo in so dospeli že severno Samare. Armada Mau-dova stopa danes po sledovih Grka Kseno-fona leta 1401 pred Kristusom. Za dovoz hrane, vode, zdravil in streliva se na tem bojišču uporabljajo velblodi. Podnebje je sila vroče, oblaki prahu in peska polnijo ozračje, tako da je mogoče le ponoči manevrirati. Vojaštvo prebiva le pod šotori. Velblodi donašajo vodo v kozjih mehovih iz velike daljave, voda iz Evfrata in Tigrisa pa se mora z destilačnimi aparati šele izčistiti ter nato prekuhati in ohladiti, predno se more piti, Velblodi, ki jim rečejo ladje puščave, so za to bojišče neizmerne važnosti, ker morejo obstajati po več dni brez vode ter jedo osat in trdi bodeči kakt. Velblode porabljajo cele švadrone mesto konj. Na tem bojišču je tudi nekaj avstrijskilt topniških baterij. Deseta laška ofenziva. Vrši se že 10. ljuta in silno krvava bitka za našo slovensko domovino. Lahi skušajo znova, vzlic dosedanjim svojim strašnim žrtvam na ljudeh in materijalu )rodreti dalje proti Trstu, na Koroško in »ii^ NSj^iiji^ prosto. = zamaške ^ nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA X*' L O. a C JD-O « N »si tri «5- belo in rudeče VINO od 65 I naprej razpošilja po povzetju A. OSET. pošta GuStanj. t_I KoroTko. :==: S. L3 A A o P > < 3" Zajamčen uspeh! ^ Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 4 — velika pušica ki zadostuje za uspeh K 9'— Kosm. Dr. A. Rix preparati, Dunaj IX., Lakierer-gasse 610. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A. Kane In S^drogerija .Adrija'; v Mariboru: Schutzengel ' Apoth.; Apoth. Mariihrlf, u. Parf. WoHram. Solnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na \7' nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour. Popolnoma neškodjivo. Poskušnje K1-- velika škatljaX 3-30. Dr.-ja A. Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A. Rix. kosm. preparati, Dunaj IX. Lakierergasse 6/0. Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kane in drogerija .Adrija'; v Mariboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. l^ariahilf, u. Parf. Wolfram. Modistka MINKR HORVRT, Ljubljana, Stari trg 21 priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zaloso damskih slamnikov in otroških čepic Popravila najfineje in najceneje. :: v najlepši okras vsaki ženski je lepooblikovano bujno čvrsto oprsje. ženske, koje pogrešajo ta okras, naj zaupno pišejo na Ido Krauss, ki docela brez stroškov, na podlagi svoje preizkušene metode, daje diskretno nasvet, kako doseči idealne polne oblike. IDA KRAUSS, Pressburg (Ungarn) Schanzstrasse 2. Abt. 95. Krasna birmanska darila! Svetovno znana domača tvrdka, bosata Izbira ur, verižic, prstanov in lepa darila. Posebno velika izbira briljantov. Vabi:za obilen obisk F. ČUDEN Prešernova ul. št. 1 v LJubljani Največja Izbira preizkušenih == vojnih ur. == Priporoča se umetna knjigoveznica :: IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. :-: 500 kron Vam plačam, ako moj odstranjevalec korenin .Ria balzam" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic in žuljev v treh dneh. Cena za jeden lonček z janstvenim listom K 1-75, 3 lončki K 4'50, 6 lončkov K 7*50. Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemeny, Kaschau (Kassa) 1. poštni predal 12/309 (Ogrsko). »mm FpamwHn sredstvo z» pomlajenje rramyaOI las ki rdeče, svetleln sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270. Rydyol i^od^?l?t vo pordeči bleda lica. Učinek Je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila: 1.^ I I Jan Grolich, drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravsko. —- Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRIN3EVEC, HRUŠEVEC —> in SLIVOVKO >— najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti^kužnira boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Mazilo za lase varstvena znaml