53
Globalizacija je prizadela lokalne 
skupnosti predvsem z uničenjem tr-
žišča lokalno pridelanih proizvodov. 
To je povzročilo izseljevanje s po-
deželja in izgubljanje vrednot pove-
zanih z ohranjanjem naravnih virov. 
Lokalne skupnosti zato danes iščejo 
nove poti k razvoju. Želijo si trajno-
stnih oblik razvoja, pri katerih bodo 
lahko sodelovali predvsem mladi. 
Razvojne potenciale iščejo v tradi-
ciji, preteklih izkušnjah in lokalnem 
znanju ter jih z veliko odgovorno-
stjo in ob pomoči univerz prenaša-
jo na mlade. S tem se krepi medge-
neracijska solidarnost, znova se tudi 
utrjujejo vezi med lokalnimi sku-
pnostmi. 
 ponudbo in inovativni pristopi reše-
vanja okoljskih problemov z ekore-
mediacijami) spodbudil tudi druge 
okoliške občine, da bi skupaj obliko-
vali nove inovativne razvojne progra-
me. Od leta 2009 dalje zato na ob-
močju Haloz in Dravinjske doline po-
tekajo številne dejavnosti, ki vodijo v 
oblikovanje funkcionalne regije. Ta naj 
bi zajemala občine Slovenska Bistrica, 
Poljčane, Makole, Majšperk, Rogatec, 
Žetale, Podlehnik, Videm, Hajdina, 
Cirkulane in Zavrč.
Vzporedno z oblikovanjem trajnostne 
regije se dogaja tudi kulturno prebu-
janje regije. V letu 2012 bo v okvi-
ru prireditev Evropske prestolnice 
kulture v Halozah in dolini Dravinje 
potekal festival "Terra Parzival". 
Organizirata ga ustanova Gandin fun-
dacija in Idriart fundacija (na pobu-
do Miha Pogačnika). Potekal bo od 
22. do 24. junija. Festival, ki združuje 
umetnost in gospodarstvo, za izhodi-
šče uporablja zgodovinska dejstva. V 
devetem poglavju znamenitega sre-
dnjeveškega epa Parzival Wolframa 
von Eschenbacha so namreč zapisani 
geografski podatki o številnih dogod-
kih iz 9. stoletja na Štajerskem. Festival 
vpeljuje novo obliko lokalnega gospo-
darstva: mitični – ali "mytho" turizem. 
Leta 2013 bo festival potekal v okviru 
programa Maribor – Evropska pre-
stolnica mladih. 
Ker so novo smer razvoja prepoznali 
tudi domačini in ker so mladi na ob-
močju Haloz in Dravinjskih goric za-
interesirani za nove dejavnosti, se za 
razvoj tega območja ni bati. Število 
prebivalcev, predvsem mladih, se po-
večuje. Novoustanovljena podjetja v 
povezavi z Razvojnim centrom nara-
ve in Mednarodnim centrom za eko-
remediacije že uspešno izvajajo pro-
jekte za nov razvoj Dravinjske doli-
ne in Haloz. 
Ana Vovk Korže
poročilo
Nova razvojna prizadevanja na območju 
Haloz in Dravinjske doline 
V občini Poljčane v dolini Dravinje so 
pred tremi leti zaživeli učni poligo-
ni za ekoremediacije in samooskrbo. 
Poligoni imajo pomemben vpliv na iz-
obraževanje in osveščanje prebivalcev, 
saj številni mladi tukaj opravljajo obve-
zno prakso, raziskave, projektno delo, 
pouk v naravi in izvenšolske dejavno-
sti. Ta razvojni pristop je povezal pre-
bivalce in spodbudil željo po novih ra-
zvojnih pristopih v tem delu Slovenije. 
V letu 2010 in 2011 je poljčanski 
zgled sodelovanja lokalne skupnosti 
pri novih razvojnih pristopih (učne 
regije, obujanje tradicionalnih praks 
ohranjanja okolja, povezava kultur-
ne in naravne dediščine v turistično 
V Halozah od iniciative pričakujejo nove razvojne ideje (foto: Vladimir Korošec).