^ TTTTTZT jueuujL jl v • l/.li:ij;i vs;ik lord; in soliolo v Iciliiii nil II. Hii (>r«¦¦ 11M11< 1111• /,;t iiicslo Icr (ii. ;'. uri |iu|'(i|i| Ms /,;i ili'/.i'hi. A I', (i pad»' nill.'i. liiicvii |)i';r/.nik i/iili1 il;i,i! |>i"<>j oh (i./.vri'cr. Slime |hi |iii-';li |in'j('in:ui ;ili v j (iorii'i 11rt. ilom posiljan cHoldno \ a r <> d n i t i » k ar n i», ultra Vvtturiiii Ii. SI. M. l)o|;ihc je nasloviti na ur<-o pflit- vistali in sioT ako *e liskajo 1-krat po 12 vin , SJ-kral po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako s«« vetfkrat liskaj»>, raöu- IIIJO »»" pO pOgOlJbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Maru&ič. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J. Marušič). Celjska gimnazija. V zadnji šlevilki svojega lisia siim obljubili, da spregovnrimo obširin'.|O <> razpravi, ki se je vr>ila niimili eetrl.ek v proračunskem odseku dr/.avuega /.horn v zadevi slov«Miskili paralelk na neinški giinnaziji v Celjii lzpoUijujoc svojo obljubo hoeemo iiHVosli vsebnio If ra/.prave. ka- tera je za vse Slovence velikega pomena. to pa zuiadi tega. ker se je razprava ti- kala nnjvažnejše kulliinie zadeve Slo- vencev: srednješolskega pouka. Kakor znano, je clan proracunskoga odseka, štajerski dr/.avni poslanec grof Slürgh stavil resolueijo do vlade.danaj isla razpusti slovenske paralelke na celjskem gimnaziju in meslo njih ustanovi v Ma- riboru popolno slovensko giuinazijo. Da je v tej resolueiji tieala nakana Nemeev. iztisniti slovensko srednješolsko mladino iz kulturnega središea spodnještajerskih Sloveneev, Celja in jihpotisnili na skrajno mejo slovenskega Šlajerja v Mari bor, to so spoznali takoj vsi slovanski poslanci in so zajedno cutili. da je ta Stiirghova resolucija sad sporazumljenja inej vlado in nemško levico. Zaradi tega so je dvignil v prora- eunskem odseku takoj vihar od strani siovanskih poslancev. Pri tej priliki so se izjavili C.ehi i.i i'oljaki za skupnost s Slovenei in obljubili, da bodo Slovence odločno podpirali. V sredo dopoludno je štajerski slovenski poslanec H o b i 0 od- ločno in stvarno uterneljeval potreho celjske nižje giinnazije ter zvijaeo. ki jo ski'ita v Stürgbovi resolueiji. Koneeno je zaliteval. da naučni ininislei* jasno iz- javi, kako sodi o tej resolueiji. I'opoludne v sredo je nauüni mi- nister dr. vitez llartel odgovarjal glede cejske giinnazije in sploh nasega srdd- nješolslva. GJedc; eeske gimuazije v 0|Kivi in poljske v Tešinu je i/.javil, da se hoče naucna uprava ozirati \v na to, kar mej seboj doloeijo in za kar se zjedinijo do- licne stranke. to je: Nemei in O.ebi, o/.i- i'onui Poljaki. Glode celjske gitnnazije j(j minister rekel: „V t e m I r e n a t k n bi b i 1 o p r e z g o d a j, d a bio z n a C: i I s v o j e s t a 1 i s č e glede SI u r g h o v e r e s o I u e i j e. k e r š e n i g o t o v o, a 1 i Ii o d e d o I i č n a r v, s o I u c i j a v odseku b p r e j e t a a I i o d k 1 o- n j e n a. V s lu č a j u, da b i b i I a v s p r e j e t a, bo d o z a ti a u (• n o n p r a v o in e r <> d a ; n i I e s t v a r n i r a /, I i> x i. V I a «I a boee bili v vs d s t. r a n k a rs k o p o I i I i (• n i h ii/i i'ii v. N a v /. I i c t e - in n p a s e tn i z d i, d a j e p osl a n e c H obi e v e n d a i* I e p r e o j s I r o p o- b i j a I Si ü r g b o v o r e s o I u e i j o, k ^ r i n j o b o č e j o N e in e i i z r a- z i I. i s v o j o s p r a v I j i v o s t". Tu vines /,<» ti'eba omeniti. da \\\ izjava niinislra Ikirtla glede spravljivosti Nt'inctiv nekoliko čndna. Kjo je v tern spravljivost, ako se boče SlovencfMti v CiUjn vzeti ueni za- vod, ki je polreben in ki nspesno int- preduje, a si; jini vsiljuje samostojno slo- vensko gimnazijo v Mariboru, katera b i b i I a b r e z s t r e b e i n t a I V Slo- vensko gimnazijo v Celju je vlada usla- novila \% s t v a r n i Ii razlogov in so jo prejšnje vlade iz jednaeili razlogov ludi v/.drževale. In sedanja vlada bi ho- tela h kratn iz nova preiskovati stvarne razinere in razloge. je - Ii ta gimnazija opravičena ali ne? In kaj naj bi vlado zdaj dovedlo do tega. potein, ko je gini- nazija že sest let dobro napredovala V Jedino le neslrpnost Nemeev. katerini so slovenske paralelke v Celju trn v očeb in ki hi b: strankaisko-politicnih ozirov radi zadiišili iSloveneein zavod, ki jim je vzgajal niladino za visje stanove. To na- inero Nemeev je n.iravnosl izdal zbor- nični podpredsednik posl. Kaiser, ki je dejal v odseku. da di/ava potrebujc za svojo upravo neniških uradnikov — ioi't'j da so dr/.avi nepotrebne slovanske sole in slovanski uradniki. Kje je torej spravljivost in dobro- botnost Nemeev? Je-li mar to dobrobot- nosl, da se lioc-e Slovane sploh o d r i- n i t i o d j a v n i h d r ž a v n i h s I u ž b ? Izjava niinislra Mart la je zatorej napra- vila na slovanske poslanee najslabsi utis. Koj VA ministroin je govoril češki po- slanee dr. Herold in je glede celjske girnnazije naglašal, da mora glede iste slati vlada na isteni od dr. llartla {>o udarjanyin slališeu. kakor glede češke gimiuizije v Opavi in poljske v Tesinu, namroč na staliscu absolutne nev'ralnosti in prepusliti, da se v tern zjedinijo stranke (t. j. Slovenei in Nemei) same meil seboj. C.eski poslanec dr. Herold je izjavil. da to ni nikaka iiaklonjcno-t na- prain Sli)VCiK:"in. ako sc v Mariboru oMiuje slovenska giniiiazija. Maribor Ic/.i ob jezikovni nicji. ni<1; tern kri jc (>'lj° d ii š (J v n o i n g o s p o d a r s k o s r e- d i š e <; si o v e n s k e g a dcla Slajei>ke. (m se sprejme Sliirgliova resolucija glede Celja. bodo gnspodje od nemške strani vcdonui vrgli v parlament b a k I j o. ki bo zanetila velik ogenj. ..Hazurneli bo- dete"' j(i zaklical govornik. ,.da slovenski narod ne more prenesti tako neopravi- čcne žalitve. I/.javljam tnrej izrecno, da I» o in o C. e Ii i o d I o e n o p o d p i r a I i Slovence v njih a k c i j i". I's>slanec V o v š o. je rotil vlado. naj slovenskt^'a Ijndstva in njegovili poslan- c(!v ne spruvi v obup. \r Ot'trtek, kratko jjred glasovanjem so nastopili .-e razni posianci /.oper Stürghov predlog. Dr. Stransky je očital vladi. da je z Nemei v tern slučaju na- redila slabo knpčijo. Svoj čas so Nemei vedno očitali Cehoin. da jib je grof Ha- deni z jezikovnima naredbama takorekoč podkupil za avstro-ogersko nagodbo. To sicer ni istina, a ko bi hi la, gotovo je avstro-ogerska nagodba vse kaj druzega za skupno državo, nego celjska nižja gimnazija. Nagodba z Ogersko je danes v Avstriji najvtn'-jega poinena in pač vredna papirja. na kalerem ste bili ti- ^kani jezikovni naredbi za Ceško in Mo- ravsko. hi i-cljska nizja gimnazija, za kalero drzava plaeuje nekaj stotakov, je za ..veliki knltnrni" narod nemški vredna, da vlada dovoli proračun in dispozicij- ski zaklad? Kdo m: iw smeje t^j pleme- niti vcdediišnosti ! Ob polu šesti uri zvečer pa se je vr.šilo jjlasovanje, katero je izpadlo ka- kor snio porocali in kakor je bilo po mnogih znaineujib pričakovati že poprej. V dvorani se je zbralo mnogo poslan- cev, in na predlng posl. Robiča se je gla- sovalo po inienil» o resolueiji grofa Stürglui. V d v o ra n i je v 1 a d a 1 a grob n a t i š i n a, k a k o r d a j e b i I o p r i c a- k o v a t i k a k o s in r t n o o b s o d b o. I n r e s, s 2 ;"> p r o t i 2 2 glas o v o m j e o d s e k s p r e j e I S t ü r g h o v o r e»s o 1 u c i j o. — 1 * i* i i z i d u g 1 a s o - v a n j ; u e k i n e in ski clan o d - s e I; a n i in o g e 1 z a d r ž a t i s v o - j e g a š k o d o ž e 1 j a in v e s e 1 j a t e i- je za kl i cal „heil!" Tako torcj niso pomagale vse pre- pri('e<. alne besede poslaneöv dr. Herolda, dr. Kramaia. dr. Stranskega, Hohiča, Fov^i'la in drngib. — vse je bilo bob ob steno: Stiirghova resolucija se je sprt'ji'la in s lem sc je zadal Sloveacern hud udarec v lice in se jirn je storila vnebovpijoča krivica. iz katere bodo in inorajo izvajati Slov(;nci skrajne po- sledice. Seveda bi bilo to slovenskim po- slaneern jako oteženo. ako bi jih pustili vsi drugi slovanski bralje na cedilu. A hvala Bogu. temu ni lako, kakor so se lahko naši čitatelji prepričali iz govorov zastopnikov našega bratskega Oeškega narod a. Ako bode torej hotela vlada in ako bodo hoteli oni, katerim je vec na tern le/.eče nego nam Slovencem, da se vzdr- žuje sedanja ustava, odnehati bodo mo- rali od svojega krivičnega počenjanja. kajti uprav celjsko vprašanje v stanu je unu'iti parlament in I njini pokopati tudi ustavo. Saiiii siuo krivi..... V Hrdi h, 'a. IVb. iKonec.) Le poglejmo nase obrezane in ne- obrezane vinske veletržee v Gorici! Kaj pa so bili njih predniki pred 3u—i-0 leliV Ali niso bili vsi pravi neinaniciV In kaj so zdaj? Jeden je vecji bogatin od dru- zega! In od kod to bogastvo, od kod ta denar? T a d e n a r so n a š i in Vaš i k r v a v i ž u 1 j i! Mi delamo v potu svo- jega obiaza in trpimo od zore do mraka, oni pa si ob našein trpljenju polnijo žepe! Ali pa ni zares žalostno, da ne morenio prodati jedne kapljiee vina, ne da bi iineli «ibrezani in neobrezani laški trgo vei vines svoj dobicek? Ali ni ža- lostno. da je kmet trpin navezan na milost svojih uničevalcev, eifutskih in drugih nam neprijaznih veletržcev V To nas mo-fa vendar pripraviti do spoznanja ako noeenio pustiti teni ljudeni svojih zadnjih žuljev! Kajti tako dalee menda še nismo prijadrali, da bi brez rnilosti teh ljudij :ie niogli več spraviti v denar svojega izbornega trtnega pridelka! Ko- jaki! Ali ne bi bilo sniešno od nas, ako naj bi bili mi odvisni z vsem trudom od naših izmozgovaleev in od nekaterih nji- hovih plaeanih mešetarjev, ki hodijo po I.ISTIiK. Potovalne črtice z Ogerskega. (Spisal M. Mihaeljov. — 1002.) (Dalje). Pa da ne bom preob.širen, pojdem | h potovanju i/ Dunaja v Budapest. Hadi lepšega in kral.koeasnejega razgleda mi je nioj budapestanski prijatelj, dr. 1. K. sveloval, naj polujem po železnici, ki pelje ob lovem bregu Donave v ogersko stolieo. In tako sein tudi storil s svojim tovarisem — soj)otnikom. Due 23. jul. 1. I. sem ob 8'/a zjutraj iz izhodnega dr- žavnega kolodvora brzojavil svojemu pri- jalelju: „Danes se peljem z naglieem, ki dospe ob 2. popoldne v Budapest. Takoj ob 9. uri zjutraj vslopim s tovarisem v vlak, ki je bil napolnjen večinoma s kri- vonosimi Židovi. V lia^ kupe j(» vstopil mladeniO Havarec iz Monakovega, kr- šeanskega niišljenja, kakor je bilo po- sneli iz njegovega modrega govorjfMija. | Potoval je pa le do Požuna (l'r(ss!;urgi. Ko jc prišel govor na Dunaj in Dunaj- j uljudnost do ptujcev, je mladenie stisnil z rainami rekoč: „Je že res. da so Du- najčanje v obče uljudni, ali žal premalo so podvzetni, sicer bi Zidovi ne bili k\o- segli toliko upliva na javne zadeve in trgovino, kakor ga imajo se vedno!" Tako smo siv peljali poleg Irga Schwechat, kjer je slavni ban grof Josip Jelačie pi. Hužinski, due 110. oktobra US-iS potolkel HO.OOO Mazarov, ki so priliileli Dunajča- noin pomagat ter so bili večinoma le /. dolg'uni kosami oboroženi. Tako je zgi- nila popolnoma nada, da bodo Mažari poniagali upornim Dunajčanoin, kterih viši pov.iljnik MessenhaustM'*) je gl(»dal raz zvonika sv. Šte Ian a. boj in beg iMa- žarov čez Kisehament in Wolfslhal. Tudi glasoviti Košut je bil z njiini, pa le kot gledalec. V toh zgodovinskih spominih smo se pripeljali eez krasen želozniški most onstran Donave. Kmali se prip(>- lj(Miio na tako imenovano ..miM'avsko polje". Tu dr/J ena |»anoga /.elezniee naravnost proti severu v Berno, druga *) Mcsst'iihiuiser viši povoljnik nanuiiu' sLi-mži« io bil iliu'' Hi. liovtMiibra 1818. po iias^li pa naravnost vshodno proti Ogerskem. Ti'i ste slavni bojišči: Aspern in Esslin- gen. kjer je slavni nadvojvoda Karol due 21. in 22. maja 180!) premagal Napoleona, ter ga potisnil nazaj eez Donavo. Malo severno naprej je drugo bojišee, Wag- ram, kjer je pa Napoleon ;'). in 0. ju- lija 1809 z noviini orjaškimi krdeli po silno krvavi bor'oi nadvojvoda Karola j proinagal. X'endiM' je pajunaštvo avslrij- I skih krdel pretreslo Napoleona ; nad I 20.000 nirtvih lezulo je na bojisču pri I Aspernu in Wagramu. iö.OOO ranjenih so spravili na Dunaj. Strašen prizor! \r takih spominih smo si» vozili z naglieem skoz lepo inoravsko polje, po kterem je | ležalo vse polno ravuo kar požetega žita ! v kopah, da mi je bilo ložje pozabiti ob ; tolikem bt zjem zitnem blagoslovu, ravno \ omenjene krvave prizore strasnih bitev, ' ktere je provzroeila le Napoleonova ne- J nasitljiva osabeost in lakomnost. V teh ' raznovrstnih spominih dospe vlak-naglie ' na mejno poslajo Marehegg (Moravski i kotV Tu se naglič, privozivši z Duuaja, I ----:.v. „..!..„; ;„ a;«Q„ o/^ minus An «o sprevodniki izmenjajo. Tukaj ustopijo nainreč mažarsko unit'ormirani sprevod- niki, ki ščegatajo mažarseine nevešče potnike s svojim čudnim tatarskim jezi- konr. ,.A vonat maradunk husz perczig"' in mehed'-*) t. j. „Vlak ostane 20niinut" in ..gotov4 (fertig). Tako se poljemo čez mpjno reko Moravo, ki se steka nižje pri trgu The- ben v Donavo. Kmali zagledamo odrastke malih Karpat. ki se raztezajo do blizo mesta I'ozuna, starega inesta kronanja ogerskih kraljev. Opaziti je, da le do pri- toka Morave se razteza nein^ki živelj; a takoj onstran Morave biva slova^ki ali kakor se sami imenujejo ,,slovenski na- rod", in to tje še čez Požun in na se- ver in vzhod. po malih Karpatih, nitran- skem pogorju, po Tatri in Šeavnižkem rudogorju in do Galieije ! Tako obljuduje stiskani slovaški narod na severu Oger- ski1 in deloma tudi rusinski ob severo- vzhodu eno dobro četrtino površja oger- *) Dobro, da sum si vkupil na Dunaju »inužarskegu tajnika«, da sem za silo po öeiu riju slavnoslno zhorovanje, n:t katerem se bodo proslavljali juiutki iz tedanje dobe. Po odpevanju kanlale slovanskima aposloloma Cirilu in Motodu list cast peli bodo rusko, holgarsko, srbsko in crnogorsko bimno. Srbija. Srbska vlada jo te dni prodlozila načrt novega občinskoga zakona, ki znalno omejuje občinsko avlonomijo. ker doloea naerl stro^i» nadzorstvo olxinske uprave po državnib organih. Skupseina je la nacrl odklonila in s torn dala vladi ne- zaupnico. Vlada je sedaj svoj naOrl uiiia- knila, posoben odsek skupše.iiie pa ga hoee nadoineslili z iiovim naerlom. Ako pa bi ludi v zborniri propadel, poda mi- nister ostavko, skupsoino pa kralj raz- pusti. Pru9i za Bure. V neinškem div.avnem zboru jo prišlo to dni do jako zanimivega pojava. Že daljo rasa je nek<> dobrotvorno nem- glco društvo pobiralo milodarov za Hurt1. Nahralo so j»1 precojšno svolo, kalero bi 8" imelo poslali v južno Al'riko. Naposled pa so je sklenilo, da so no posilja do narja, marveč, da sc za denar naknpi raznih potrebščin, najvef: obloko. Ta za- j deva jo prišla tudi v zbornioo, kjer je joden poslancev inlerpeliral vlado, da bi ista posrodovala pri angležki vlaili, da bi odpošiljatve Angleži ne konfiseirali marveč da bi ista dosegla svoj cilj. Ker je stvar popolnoma burnanitarna in ni pri terii nikako politike, inarvec jo le üin čiovekoljuhja, so jo pricakovalo da bodo vlada ugodila zahlevi. Ali vladni zastop- nik Koinbabon se je izrazil, da vlada nitna nič proti ternu, ako nemško Ijud- stvo nabira milodaro za Bure, da pa započetja v rečenem smislu podpirati no more. — Ta izjava vladnega zastop- nika je obudila v coli zbornici brez raz- like strank veliko ogorcenje in so razni poslanci ojstro prolestirali proti lakeimi naziranju vlade v pogledu čiovekoljubja. Vojna v južni Afriki. Schalk Burger, namostnik transvaal- skoga predsodnika Krügerja poroča ternu, da je položaj Burov' v južni Afriki tako izboren. da so Buri nadejajo popolne zmage nasproti Angležem. ~ Ub koneu nieseea deceinbra so irneli Buri šo 20.000 rnož brabro vojske, a da se šo veil no ogla- šajo prostüvüljci. Vrsi poveljniki so toga rnnenja, da inorajo Buri vstrajati in da utegne vojna trajati še v nodogledni čas. — Z Angleške prihajajo razne vesti o zaključku vojne. Nekateri leh vesti tr- dijo, da je Angleška voljna pogajati se za mir s Schalk Burgerjem in Stejinom v Alriki, ter da kralj satn želi, da se sklene mir še prod slavnosttni njegovega kronanja. Tega rnnenja postaja tudi oe- dalje več državnikov, ki so začeli glasno obsojati nesmiselno vojno proti Burom iz same dobičkazeljnosti. Cham- berlain, kolonijalni minister, izgublja c;e- dalje več zaupanja in jo njegovo slališče zß jako omajano, ker ga vse Sinatra provzrociteljem te vojne iz lastno dobic- karije. Dolgovi so že narastli do toliko višine, da niti obe južno-afriški republiki nista toliko vredni. In proračun za vojno rastel bi od leta do lota tako, da bi ga angleški davkoplačevalci ne zmogli več. Položaj angležke vojne je vkljub krutQ- sti Kitcbenorjevi obupen. — Poročila z bojižča si morajo pomagati z lažrni že na ta nacin, da zamenjavajo število vjetih žensk in otrok za «tevilo ultitih ali vje- tih Burov. Angleške izgube od početka vojne pa do zdaj znasajo: 19.081 padlih mož, 64 384 pa so jib poslali nazaj v domovino kot nerabne, noznano pa je število bolnih. Domace in razne novice. Poziv dr. Tumi! — SI o v e s n o in odločuo pozivljomo do/(kliieg;i poslaiicu dr. Tuino, iiiij Irditov, da jo „d iihu všči i) a Tolm i iiskr^Ji ok raja ljudoin grozila z vec- ru m pugublj unjcm, ako wo volijo g. K la vžarj a.1', ali doka- ž o ali pa j a v n o p v c k I i č v.. V a! 11- čajn, da tega ne stori, iineli ga bodeino za ncHrainne^a lažnika in pod leg a obr ek o v a lea. ki ni v re don naslova: ,,d eže In i posla- nec". Več duhovnikov Tolminskega okraja. Sinrtiia kosa. — V nedeljoobll. uri predpoludne je umrla v Gorici na Placuti v starosti 75 let gospa Ana vdova U r b a n č i č, niati prerano umrloga na- šega rojaka prof. Franca UrbanciOa. I'o- Za „Solslii Dom" projelo uprav- niHvo „Gorice": gg. Saunig in l)oklova trgovca v (iorici T) K. llvala! \o\i (IriHni šolski iiad/ornik gosp. Kran Mat ejčič jo. kakor s(! nain poroča, zo naslopil svojo novo sliübo. l)«'/.«'liio/l)orsUi inandal odlo/il. —¦ Zaslopnik I'urlanskih kmočkib (d)čin g. 1) o t tori j(? položil svoj niandal tor opravičuje ta svoj korak s totn, da pravi, da je bolobon in v provisoki starosli. Gosp. U . W'lu svoje d(d)O. Bil je jeden najuplivin'jsih ital. poslaneev. Veliki pies ^oriškc^ slovenske „^italiiictc". - Veliki pies slovtwiske „Cilalnioe" v Goriei, ki je bil v nedeljo, obnosel se je v vsakein pogledu prav lopo in v popolno zadovoljnost ude- h?Z(!i»eov. Pies sta počastila s svojo navzoöno- stjo ludi visokorodna gospoda baron W i n k I e i- c. ki. dežjHni pr22 K prometn. liranilnih vlog se je vložilo in 45.090 K, izpliu/alo pa 7455 K. lzposo- dilo se ,e 26.601 K. vrnilo pa 5734 K. Promet '.ekoüi'ga raOuna s posojilnicHini jt^ znasal 84.253 K. Oljskaziidevii man je zopetenkrat pokazala, kaki so Netnci. Želel i bi, da bi jib tudi spuznali ti.sti kratkovidni S!o- vonci v kranjskein doželnem zboru. ki so se zvezali s kranjskimi Nernci, da bi lažje udrihali po svojem bratu Slovencu. Ali ni sramota, da se z denarjem slo- venskih žuljov podpira nemsko glodališče v LjubljaniV Žalostno jo, da je s pomočjo Slovencev renegat Schwegel, ki je tudi glasoval za od.slranjenje siuvenskih pa- ralelk v (lelju. najmogočiiojša oseba v kranjskein deželnein zboru. Kakor neka- teri Sluvenci na poliličnem, tako zopet drugi deiajo Nonicein tlako na literar- nom pol.ju na ta način, da pišejo knjige in razprave v uoin.ščini. Gospod prol'cjsor Soidl, eo sto naprednjak in Slovenec, delajte rajši s svojim peresoin za napre- dek in omiko Slovencev ne pa tujcev. Kaj se boste silili mod neinske pisatelje? Boliinjska železnica. — Goriški magistrat pozivlje pusestnike zemljišč v okolici goriskega inesta, koder se je me- rila bohinjska žele>:nica, da bi pri miru pustili kole, ki so bili pri morjenju proge zabiti v zemljo. Tak oglas in poziv so izdale vse občine, koder seje merila že- lezniška proga in se je nadejati. d^ ga bedo dotični poseslniki in, p,a aploh vsi drugi ljudje uposlevali, kajti v nasprot- nem sluCaji bi deluli le nepotrobno sit- nosli, ne d.a bi saini pri teui imeli kake kuristi. (hldaja del na bohinjski /oh'/, nici. — Bazpisana je javna d.ražba za oddajo del buhinjskega preiio.ra,. Ponudbe naj se vposljejo žel,ezniskeinu minister« stvu do 8. niai'ca t. 1. Predor bode tako sirok, ^a bodeta v njem položena dva lira. J)elo nu>ra biti dovršeno do konca leta 1905. Ponudbi mora biti priložena pobotnioa, ki dokazuje, da je ponudnik plačal 1 milijon kron jamšeine. Vkradena suki^ja. — Ivanu Mon- ti č ti zinanjkala je v kavarni „Fortuna" suknja, ki jo je obesil nasteno. Kasneje podal se je v k;ivarno „Evropa" in tarn zagleda pod suknjo nekega druzega — svojo suknjo. Prišel je kinalu na sled tatu, 87-letneinu tnizarju J. M. iz Gorice. \r nedeljo zjutraj so inizarja zaprli. Tvrclka Ivopar in Kiitin, proda- jalnica z jestvinami, se je s 1. t'ebru- varjem razdružihi tako, da jo prevzel trgovino in hiso g, Jos. Kutin, ter se je g. Kopač iz družinskih ozirov odtegnil sodelovanju pri trgovir.i. k\ n. odjenialci in slavno občinslvo je naproSeno to na /.nanje vzoti ter na,j hlagovoli se nadalje posluževali se, enako kakor dosloj, te trgovine pod vodstvoni g. Kutina, kute- vega tudi mi slav. občinstvu najtopleje priporočamo. Obt'lli v.Imii1 „Okrajne posojilnioe v Kobaridu, registrovane zadrugo z neoine- jeno zavezo, bo dne 20. fobruvarja t. 1. ob 2. uri popoldue v prostorih pri gosp. Andreju Masera (^ganui. Unevni red po § 37 društvenili pravil. K udelezbi vabi odbor. Proilaja postnih vrtuliui: ti. — Vodstvo c. kr. pošte in brzojava v Trstu je dovolilo g. Antonu Vrconu trgovcu, v Skriljah, v hisi, kjer se nabaja urad „Hranilnice in posojilnice" prodajanje postnih vrednostnin ; zajedno je poslalo v Skrilje tudi nabiralno skrinjico za pisnui, i.„„ ;.v ..^i., ...>.\...v .... ki;j„m n„u|>;uuL Napiül na žclcziiicl Trst • IN»r*»f. - T(»rej so Italijani von Jar nekaj do- segli! - Na postap, ki leži blizu menla Kopra in na katori bi imelo stati polrg italijanskcga iniciia (i.ipodislria tudi slo- venskij ime Koper. no bode stalo lie lo no ono imr, rnarvoc stacija se bode imenovaia San Canziano — Sv. Kocijan. Torej na ta način se je vondar odstra- nila grozovila nevarnost, ki je pretila ,.itali.janskomu" rnostu. Za |»ok«iHM'\uiije gaduv. — St.tjorski dežolni odlxjp jh i/.dal vsem ob- čmai;.' štajerske dožole poziv, da pricuejo s pokoneVvanjem gadov y nainen, da s« ta golazon izirebi na Šlajerskem. Uež. (;dbor jo razpisal o|> jednom nagrado 3 K za vsakega ubitfga gada ali strupeno kačo. Vr dokaz, da jo kdo res ubil gada, mora poslati njegovo glavo kustosu geo- logične zbirke v Gradcu. Bos, posnemanja vredno. I'etrolij in inh'ko. - V nekem listu citamo. da so goroci petrolij najprej pogasi z mlokom. ,.1'isiuo ali ^lavH". — Evo, do kakib sme.šnostij (!ovtj(Jo lahko strogo vr.šenje zakona: Pi sodnijsko kažnjeni in to jim bo morda, danes ali jutri skodovalo v življonjuv kakor samo.stalniin trgovcern. Ko pa sta prod časom na Dunaju igrala grofa Po- tocki in Szemere za milijone, a minister za zunanje stvari grof Golucbowski ju je- uledal pri tern, se jima inenda ni aič zgodilo. — Ta dva sta aristokrata iu. bogatasa. I'mii je v Gradcu bivši drZarni poslanec in član doželnega odbora šta- jorskega preč. g. prošt Alojzij K a r 1 o n. llati ušla / zaročciicein s\(»je lit*¦• re. — Hrvaški listi prina.-ajo vest, da so v Bogajevu orožniki prijeli zanimiv parček. 40-letno soprogo iločkega učitelja Miloša Milojeviča in njenega ljubinicit 28-letnega ueitelja Ivana \rulca. \rulc je- bil zaročnik 18-letne učitel.,eve hčere in bi se te dni morala vršiti poroka. Pred. poroko pa je pobegnila mati zarocenke in ž njo zet „in spe". Beg je pojasnila mati hčeri s pismom, ki ga je pustila pod hčerinim zglavjem. — V tern listu prosi mati svojo hcer oprosčenja in jo tolaži s tern,, da je se mlada in da bo še lahko našla ?rečo. Hčerka pa ni bila toga, ntne-nja in se je v obupu otrovala. Qee je na/.nanil begunca. radi tatvine, ker je nezvesta žena njegova vzela seboj 300 gld., ki so bili doio^enj za hcerino doto. LeSiiik »adnsil! — Trinajst me- sečneinu, otroku dala je pred kralkint na, Nemškem mati lešnike, da bi se mo- tilo. Potem odide po opravkih. Ko se za nekaj časa vrne, najde otroka že sčrue- lega. Zadusil se je z lesnikom. Hitela je- po zdravnika, pa bilo je prepozno. — Matere ! bodite previdne, ker otroci ne- sejo k ustom, kar vdobe. Guspa Dewet, soproga glasovitega burskega generala, zaprta je v koncen- tracijskem taboru v Johannesburguskupno s svojimi osrnerimi otročiči, od katerih ji je v tern taboru že eden otrok umrl. Gospa Dewet je bila še nedavno svo- bodna v Johannesburgu, kjer so jo pod- pirale neke burske rodovine iz oranjske republike. Ko so Angleži raztrobili vesti, da so jo velikodusno pustili prosto in da skrbe za njen živež, je gospa Dewetova javno protestirala proti tej izmisljotini. „Velikodušni11 Angleži so se s tern mas- cevali, da so jo radi tega protesta zaprli v koncentracijski tabor. Ivam z denarjem? — Na LaŽkenr ni bilo tri leta manevrov. Zdaj pa si je državna blagajna že nekoliko opomogla in je za letošnje manevre že sklicanih- 89.000 rezervistov, na katere se pri- pravlja v paradni boj 12 vojnih korov. Automat za kolesarje. — Koie- sarjem često uide iz kolesa zrak. Neka angleSka družba je sedaj preskrbela av- tomobile, ki bodo kolesarjem prihranili trud pri zopetnem napolnjevanju kolesa z zrakoni. V avtomat bode kolesar vrgel določen denar in avtomat mu bodo kolo sain „napuinpal" Tudi druge kolesarske potrebscine se bodo dobile v tern avto- matu. Vsei'iemska surovost. — Iz Me- rana na Tirolskeni se poroca: Nedavno sta dva vsenemška dijaka grdo napadla duhovnika, ko je sol s sveto popotuico k bolniku. Cerkovnik se ni dolgo pomiš- ljal, temvec je zgrabil suroveža za suknjo ter ju izrocil policiji, kjer se bodeta go- t/Atrn Mun/Miu iirnuHpnp nliliH. Ta diiaka naših vaseh? Ali bi ne bil že skrnjni Čas, da vsaka občina za se ali pa tiuii več njih skupaj broz dosli odlasanja napravijo svoje skupne kleti; da raz- pošljejo na skupne obeinske stroske o g I a se v r a z n e d o m a e e in v n n- nje časopise, s katerimi ponuilijo svojo pristno, zdravo, nepokvarjono ka- pljico? Na skupne občinske stroSke naj bi se nadalje razposlali v nevinorodne kraje zanesljivi ljudje (agentjtM z našim pridelkum. Za pristnost bi jami-ile enako obeine skupno. S poštenostjo bi se mo- ral i v vsakem oziru odlikovati! Ako bi se drznil kdo petijotizirati, i/.kljueiti bi ga moraii takoj iz svoje srede. Skupnega krepkega in poštenega dels, rojaki, narn treba; toga, ne pa med- sebojnega „klerikalnega*4 in ,.liboralnega" prepira. ki nas pusti pozabljati na svoje gmotne koristi. Ako se tega dela ne oprimemo, postanemo prej ali slej pod- laga — čitutski peti. Torej bratje, na delo, dokler je eas! Zlasti za časa trgatve treba bi bilo posnemati naše prefrigane čifute in druge take ljudi. Kako imajo oni takrat na goriškem kolodvoru kar cela krdela svojih agentov! To ti pazijo kakor maeka na miž na vsakega došlega vinskega kupca. In ko ga dobe v krem- plje, ga ne izpuste več. Pa naj kupec želi takega ali takega vina. vsake vrste ga imajo dovolj; to ti ponuja Brica in \ ipavca, a še za par goldinarjev ceneje, kakor ga dobiš pri kmetu! Kako pa je to mogoče, si vsakdo lahko preudari, kdor nima glave v mebu, posebno, ker sein že poprej omenil, na katere načine raste in rodi č i f u t s k i „ B r i c " alt „Vipa vec'! In zdaj h koncu še jedno resno besedo v blagohotni preudarek našim krčmarjem in njih gostom. Vsaj ravno v krčmah se navadno ukrepa in pre- vdarja za — narodov blagor. Tu si go.stje večkrat napivajo na ,,slavo in blagor rnilega nam naroda" brez konca in kraja. Ali to napivanje — kako žalnstna iro- nija! — se vrši največkrat pri polnih litrihin kozarcih — čifutske kap- Ijiee. In to je — za Boga! — potem naš narodni blagor; to je narodni napredek, ko se znaša novec eilutu, a krvavo za- služeni novec našemu trtorejcu trpinu pa se odmiče! Zatorej krčmarji glave kvišku, pa bodite že¦ „liberalni" ali „klerikalni*1 apomnite se, da ste Slovene! in dolžni ozi- rati se na domačina vinogradnika. Čas je, da se po nasih krčmah ne bode le „za narod'' kričalo, marveč v resnici tudi za narod delovalo. To hoče reči, da poslej ne kupujte več pri bogatib na- sprotnikih naäega naroda, marveč v na- rodu samem. Na ta način postanete svo- jega naroda pravi podpiratelji, drugače pa ste in ostanete le naroda razdejatelji, njegovi grobokopi, pa 6e se tako kričite „živio narod!" Po drugi strani pa je tudi prava dolžnost gostov, da zahtevajo pri- delok svojib milih rojakov in slanovitno piiprašnjojo, iz kalere vasi ima ta ali oni kKmnr to ali to vino, brisko ali vi- pavsko. Na ta način torej, ako bi tudi gosti imeli nekaj resno volje, da ne bi slepo kremarjem vorjeli, marveč, da bi so hoteli prepričati glode pristnosti to- čenega vina. in, ako bi katerega od njili zasačili na laži, da bi mu za vselej dali slovo in se ga za veilno ogibali, na ta mu-in bi postalo kmalo drugaee. Po na- sih kremab bi se vec ne soprila c.il'ut- ska in druga taka — ,.vina"\ niarveč bi se toi'ilo le nasa pristnu in zares božja kapljiua. Kajti kateri paineten clovek se v sreu ne uiali, ko vidi, za kako pijaeo se eelo po nasib vinorodnih krajih trosi in zai»ravlja drag in tožko prisluženi denar. Na noge torej, rojaki, ne pustimo veO dalje, da nam ocita last na vest, da smo si svoje nesreee — — sami krivi! B r i s k i p o s o s t n i k. D o p i s i. Iz Vt'l. Žabelj. — Ko sein preei- tal dopisa v ,.Soči" iz naše vasi St. 6. in št. 9.. katera se pečatu edino le z nasiin č. g. duhovnikom. sein pomiloval dopis- nika, ker to se mu mora reči: ali je na umu bolan. ali pa je hlapee tistega, k<\- teri je oce laži.....Zatorej je prvi kot j drugi vreden pomilovanja. Vsakdo, ki je eital ali slišal čilali omenjena dopisa, jib je inoral ogorčen odločno obsoditi J ter reei : nisem mogel misliti, da zamore kaj takega pisati olovek, ki nosi ime ka- toliškega kristjana, in ali je mogoüe, da ! se jeden kristjan v svoji zaslepljeni J strasti tako globoko valja v blatu takih ostudnih laži? Kaj takega je zinožen ie elovelc, ki nnna vee nobenega sraina, ka- teremu je zadnja iskrica poštenjain ino- rale uinrla, človek, ki nima vec nobenega krščanskega duha v svojem sreu. Ali se ne sramujes svojega nosram- nega obrekovanja, li „Sočin" dopisnik? Kako zamoreš take laži o našem č. g. | dušnem pastirju v javnost spravljati V Ti se drzneš temu v obče spožtovanemu uzor-duhovniku s svojim predrznim obre- kovanjem krasti pri ljudstvu oast, ugled in spoštovanje ? Dobro vedi, da Bog ni že umrl, da ne plačuje vsako soboto. Kaj ne, sedaj si zadovoljen, ko si dovolj jasno pokazal v svojih dopisih svoje zdivjano sovraštvo do našega duhovna? Nesramnež ! Druzega sj ne more nobe- ¦ den misliti o Lebt, kakor da tejezlobna strast črnega sovražtva do dušnegu p:j- stirja prevladala, ter, da te je Bogs sle- poto udaril, da je vsako blago čustvo v tebi umrlo. Konečno ti klioem: sramuj se ! Sedaj pa se bom ravnal po Vašom nasvetu v ,,Soči" 1 sebr. s tern, da se podpišem, zanašajoč se na Vašo mož- besedo, da se, kakor ste rekli, prihod- njič tndi Vi podpišete. lladoveden soin, kaj me r;ika. posebno pn. kateri je tisli poAtenjakovir, ki more niene na laž postaviti in polnlili, ila sta ista dopisa v „Soči" resniiaia. Polcm kd to slorite, Vam bom o druzih biulalo.stib \'asiti dopisr.v i/ nase ohčine v ..Sočo" poslanih, svojo misel povedal. Alojzij T r o b a. Politični pregled. 0 puložaju. Jtigoslovanski poslancn so bili v so- boto prisiljeni, da so resno naslopili proti vladi zaradi njenoga postopanja »jlode Stiirgbovega prrillogn proti celj- skim slovenskini vsporovlja tržaski „Piccolo" v vsaki svoji stcvilki ali pa nasprol.no. Proti postopanju Nemcev. V soji 8. t. m. je odgovarjal pra- vosoilni nnnisler na inlorpelacijo poslauca Zit-karja glede obimsanja dveb kancelij- skili oticialov pri mariborskein okrajntMn sodisrii proti slovonskim slrankam. Kekel je, da so jo o loj pritožbi takoj bila vpeljala proiskava, in sta dobila d'otic'ma ui-adnika zaradi tega grajo in se jima je uka/alo, da so v bodoče varujela tako nastopati proti slovonskim strankam. — Prcskrbljeno je, da se kaj takega več ne primori. Ministerskf predsednik v Budimpešti. Včeraj je dospol min. prods, dr. Ko(»rber v BudiinpeAto, ogerski ministerski preds. IS/.oll je pri tej priliki pri- redil obod, katerega so se udeležili nino- goStevilno vplivnejši ogerski državniki. Dr. Koerberjevo polovanje v Budimpešto ima namen, da so z min. preds. oger- slciin pogovori glede nagodbenib pogajanj. Istočasno bode pa dr. Koerbor sprojot v avdijenci od Nj. Velič. našega cosarja, da mu poroea o parlainentarnem po- ložaju. Avstrijski prestolonaslednik v Petrogradu. Na cast našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda bil je v soboto po- poludne v /Jmski palaci v Petrogradu dvorni obtd, katerega se je ud(;ležilo 70 oseb. Mej temi vsa carska družina ter ra/ni niski in avstrijski dostojanstveniki. Prostolonaslodnik je sedel med udovo cai-ino in ruskini prestolonaslednikom. Naj|>rej je napil ruski car s pre- srčniini besedami nasoinu cesarju in pre- stolonasledniku, na kar je godba zaigrala uvstrijsko biiiino, polom pa se je zahva- lil prestolonaslednik v imenu cesarjeveni in svojem ter napil carju in carski dru- žini. Frestolonuslednik podal se je v ne- deljo zjulraj v poslopje avstro-ogerskega poshiništva, kjer mu je bilo predstavljeno poslaniško osobje. Sprejel je tarn tudi depnlacijo avslro-ogcrske kolonije v Pe- trogradu. Car je podelil prestolonasled- nikovemu naddvorniku grofu Nostizu red sv. Ane prve vrste z briljanti, komorniku princu Hugonu Windiscbgraetzu red sv. Stanislava 11. vrste z zvezdo, stotniku konjenice baronu Humenkich red sv. Ane 11. vrste in atašeju našega poslanišlva brilante red a sv. Ane. Rusija. Slovansko blagotvoriteljno društvo v Moskvi priredi dne 28. aprila slavnost v proslavo petdesetletnice slovanske o- svoboditeljne vojne na Balkanu. Slavnost se prične z mašo zadušnico za padle ruske vojake, na kar se polože venci na grobova general - adjutanta ßtolipina in vodje prve bolgarske cote, Kalinina. Nato 1)0 imelo društvo v dvorani konservato- ske države. Od Požuna drži ena panoga železnice proti slovaäkemu mestu Ternovi (s 15.000 lj.) ki ima mnogo lepih cerkev, — zato raali Rim imenovana, — med kterimi je najimenitnejža sv. Miklavža •cerkev; tu je tudi velika hiša invalidov. Tii se loči tudi od Dorcave en pritok*), ki teče boJj vzhodno, in v kteri se izliva pri Guti reka Vag, ki skupr.o nižje pri ziiameniti tr.dnjavi Komarno t&če v Do- navo, ter tako čini veliki donavski otok „Celaköz", (Grosse Insel Schütt) imeno- van. Ta otok je bil I. 1848 znamenit, ker je Donava v deeembru tako na de- belem zmrznila, da so šli bana Jelačiča graničarji, ki so podili vporne Mažare pred seboj, a trdno nogo čez, s topovi, s konjico in moštvom ter otok zasedli. Ker je bila tako huda zima, da niso niogli konjiki niti V4ure sedöti na sedlu, in vse reke in moevirje zmrzneno, si labko mislimo, kako hudo so trpeli Je- lačičevi in ostali vojak1, korakajoči čez zmrzneno močvirje in ledena polja. In vendar so ostiüa vsa krdela vkljub temu ¦dobre volje in srčna, ker jim je naprej svetil sam Ban s svoiim nevDOüliivim pogumom, in dosegli so zato tudi končno namenjen smoter. Ali smo se pa, ne da bi se kaj ustavili v slovaskem meslu Požunu, peljali naravnost po vzbodni progi državne železnice, ki drži med male Donavo in južnimi odrasleki malib Karpatov čez Vag pri Selu (Selye). Še le v Novib Zamkih (Neuhäusel; Ersekujvar mažarskij ob desnern bregu pritoka Nitre se vstavi vlak v tretjič z Dunaja. Tu je nadle^ovala ciganska godba potnike pro- seča „bakšiš". Bilo je ravno okoli poldne. Radi velike vročine me je zelo žejalo. Ker j(; tu vse mažarsko, pogledain v svo- jega „mažarskega tajnika", (knjigo: „Poly- glott Kuntze'1,) ter pokličem ženo, ki je ponujala v vrču v>do, na ves glas: „Fris viset kivänok .., pohar"' t. j. prosim, kozarec sveže \»..f;i Brž me je umela in mi jo podala p .jti par vinarjev, ter so zabvalila rekoč: „Kösünöm uram, igen jöl!1' ^Hvala gospod; je že dobro!) Moj prijatelj - sopotnik, ko je slišal, da sern vprasal v mažarsčini po sveži vodi, se ni mogel načuditi temu, vprašajoč me: „Kdaj si se naučil tako pokazal omenjeno knjigo, mi je djal: Ti si pač previden, da si si vkupil to knjigo, ki nama zna v sili dobr-o sluziti. — Od Novih Zamkov zavija železnična proga bolj jugovshodno proti Donavi, kjer se pri Parkanu ustavi, [»a le „harom perc- zig'', (3 minute). — To rnalo mesto, (s TjOOO ij.) ki leži ravno nasproti Ontru- gona, onstran Donave, je radi toga zna- menito, kcr tukaj je premagal Jan So- biesKy 1683 I. še enkrat krvoločne Turke, ter se napotil odtod zopet v svojo Polj- sko, ko je videl. da je vsa nevarnost za Dunaj odslranjt^na. Odtod (iz Parkana) je videti čez široko Donavo mesto Ostrogon, kterega okolica je še zdaj od Slovakov obljudcna. Nemci je imenujejo Gran, Mažari pa ßsztergon, (s 16.000 Ij.) Jo sedež nad.škofa, ki je ob enem prvo- stolnik „Primas" ogerskega kraljestva; ima prekrasno velikansko stolno cerkev, katere krasna visoka kupola se ponosno vzdiguje nad vsem mesLom in je je vi- deti iz Parkana prav lepo. -— „Primas" Aleksander Kudnaj jo je začel zidati 1821. — Sedajni .,Primas" se irnenuje Vhwmpv lVlfii'lin ki if» nftki Indi no miš- praviti. Ogerska vlada ga neki nadleguje, da bi ponesel svoj sedež iz Ostrogona v Pešto, kjer ima tudi svojo palačo. Ali ker je stolnica Primasova iz častite sta- rodavnosti, ie iz začetka pokristjanjenja Mažarov, ustanovljena od kralja sv. Šte- lana (997-1038) se to ne da tako lebko prestaviti broz pravega v//oka in brez dovoljenja sv. O'ela papeža, kakor si to mjslijo oholi Ma/ari, ki so nedavno ravno s proticei'kvenim civilnim zakononi ža- lili sv. Očeta in oškodovali nravno sv. Cerkev in to le zato, da se je vstreglo preštevilnemu židovstvu in framasonslvu v nekdaj „Marijnom kraljestvu"! Toliko miinogrede v spomin! — Od Parkana drži železnična proga vedno vzbodno poleg Donave do mesta Vacov-a. (Wizen, Vacz). Tukaj se pa zavije Donava na- ravnost skoz sredino Ogerske proti jugu do Slavonije in Sriema, kjer ji kaže pot balkansko gorovje proti Ornemu niorju skoz Rumunijo in med Bolgarijo. Na po- staji v Vacovu se je ustavil vlak le: „nädj (nee perczig". (4 minute) Vacov na Donavi je lepo mesto, ima škola, krasno stolno cerkev in leoe buiue vi- člana nomško-nai ijonalno^a biiršcv.-ki^n društva. Itrstijnlcn mnor. — V Lvovu jr bil ohsojon djjan Filip Dank na snni na vošalah, kor je iimoril svojo ljubioo M. Živank na uprav ijro/.tMi mu-in. '/.\vo\ jt1 ž njo v noki vasi |>ri Sanoku vl in pl<*sal ; nakrat pa je naredil na lieb s kredo velik križ, kar pomenja tainka.j. da bo iiekdo i/inod družhe umil lNitem j«a je z^'rabil žono /a lase. vU'kel jo je po j sobi ter suval tako dolgo s eevlji. da je ouemotfla. nakar jn je so vot-kral .-unil z no/ein. In s krvavim no/rui jc ijro/il : svojinia 1 t-lelnenm sinu in lO-lctni lueii, i da ju takoj umori. ako in1 bosta rok!a pied sodišoein, da je umoril inater njrii brat. Otroka sta ^ovoriia irsnii-o ; i-i.uan pa so je delal blazneija, a zdi-avniki so izpoznali. da ni v ivsnic-i blazon. Obso- jen jo bil na snir1 kar jo potnlil tudi višji kasac-ij-ki tlv»• r. Na prnjju /dru/enja amor, dr/.av. Kdor pride v Ameriko. niora najprej pi-eil v to svrbo sklirano komisijo. da j,'a preijleda. Vsakonui tujcti so predkla- dajo vprasanja in se zapišojo \1 knjii,re. Pi-odsotlnik to komisijo jo ^oneralni ko- inisar Posvederly, ki ima pri scbi nokaj f'dtnocnikov. ki poznajo razno joziko in ! narcčja. Ti ponidčniki bitro delajo. — \' iiitcici v[»rašajo vsako.tja: kam. koliko ima denarja. kaj misli v Anioriki dolati itd. ! l'ako jih pregledajo vsaki dan do R)UO I in na vsak tisoč jih pride desot. ki no l vedo. kam so obrniti in morajo nazaj. Zahvala. Kor osoda tako hoa\ kojoj scm so | tudi saiiKi udahi, da scin uamivč spiv- jela dniLi"i in so odpuw'dala sodanjt'iiiu svojemu učitcijskoimi siaiiu, tor so pro- i selila v svoj rojstni kraj. Kor ni mi bilo i moL(xv osobno so posloviti od vsaccua i posamozno, izrazim tem potom mojo pri- srono zadovoljuost in zahvalo, posobmi vscm roditoljeni, kakor tudi sploh vsoniu obC'instvu i/ Roik\ I'ukosiro in üradisi/a za sp<)štovanje, koje Sv-in n/ivala moil i \'ami. hodi si od Vase sirani, kolikor | oC\ otrok \' pouk mi izroronili, kliroin \ am skupno: Z Ho^om, na vosolo svi- doujo. \ IN'XMii, .In.' S. frl.r. l!)02. Anialija Furlau. | uoiti'ljii ;i /.ciiskil) roi'liili ilrl. I I v I Simeue pFie k ro mar v Gosposki ulici hiš. štev. 19. j ..Alia cilia di Gorizia" ! loOi iaziH)vr>lna bol;i iti Oi'iia vina ; toi- postre/t1 / vsakuvrsttiiiiii ukus- ! niiui joilili. I I i'i|'«iroC-a so toplo svojim rojakon: ! v mo.-tu in na dežoli. j I RAZCLAS, Podpisani naznanjam, da sem prevzel pisarno » g.-op. dr. Josipa Stani^a, odvetnika v Oorici, kot ^ njegov namestnik z naro /.rii1/- iiici ua vse kraji! a.vstn)-i\i;orsko inonarliije v snilih oil f)G iitrov najtroj. Na znhlcvo ptišilja tiiili u/nrcc. Ccnc imerne. Postrežba poštcna- Ivan Bednarik j)i'i])(>r(Mv-ci svojo ulica Vetturini št. 3. Peter Drašček, trgovee jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulicPt st. 2. Pi'ipoi'nra siii'«', % diploma, tr^'oi skc račnuc, % pisniji in zavitke s lirnid, % cciiikc, ® \ahila na karton in % '* na jiapir i# t|t „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijadot(,„Tri igre" za slov. mladino in „Z^odovino tolminskv šoiv" =z:-:—— v Gorici, ulica Vetturini St. 9 zzzzzzz jc |MTs!irt>ljirj(Mii9 Wv niorr |Mf- vzoti vsa v tiskarsko si roko spadajora