YU ISSN 0040-1978 leto XXXV., ŠT. 2 Ptuj, 14. januarja 1982 CENA 6 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V akciji »Hrana 82" (stran 2) Delavci na delu v tuiini so povedali (stran 4) Aktivnih vseh 14 sekcij (stran 5) Zvezni trener obiskal Ptuj (stran 7) SZDL IN SINDIKATI V PRIPRAVAH NA VOLITVE SKUPNA SEJA BO 20. JANUARJA Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila 6. januarja, so sklenili, da bo skupna seja občinskega sveta ZSS Ptuj in občinske konference SZDL Ptuj v sredo, 20. januarja, podoben sklep je že prej sprejelo tudi predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj. Na skupni seji bodo obravnavali in sprejeli poročilo o poteku politične aktivnosti v pripra- vah na volitve, dogovor o merilih in sestavi druž- benopolitičnega zbora SO Ptuj, sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v ta zbor, rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil ter konstituira- nje delegatskih skupščin za območje občine Ptuj, sklep o oblikovanju in delegiranju v občin- sko kandidacijsko konferenco in predlog poslov- nika za delo prve in druge občinske kandidacij- ske konference. Poleg tega bodo na seji razprav- ljali o evidentiranih možnih kandidatih za dele- gate družbenopolitičnega zbora občinske skup- ščine in za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samo- upravnih interesnih skupnostih. Pregled evidentiranih možnih kandidatov bodo potem poslali v obravnavo in dopolnitev občinskim vodstvom DPO, samoupravnim organom in te- meljnim kandidacijskim konferencam v TOZD in v krajevnih skupnostih. O posameznih volilnih dokumentih, zlasti pa o sklepu o delegiranju delegatov v zbor zdru- ženega dela SO Ptuj, je tekla razprava tudi na zadnji seji predsedstva OK SZDL. Da bo imel ZZD tudi v bodoče 65 delegatskih mest, razčlen- jeno po posameznih področjih dejavnosti, so si bili člani predsedstva enotni. Polemična raz- prava se je razvila o tem, kje oblikovati kon- ference delegacij, zlasti še, ker so bili predlogi samoupravnih interesnih skupnosti različni.' Člani predsedstva so menili, da morajo SIS s področja družbenih dejavnosti, ki se povezujejo v delegatski sistem, imeti enotne konference delegacij. Zato so zadolžili svet za družbenopoli- tični sistem, da pripravi ustrezni predlog, ki so ga člani predsedstva ponovno obravnavali in sprejeli na seji v ponedeljek. Prav tako je bila na seji predsedstva OK SZDL daljša razprava o evidentiranih možnih kandidatih za vodilne funkcije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Ker se je treba z evidentiranimi še pogovoriti, bomo listo možnih kandidatov objavili prihodnjič. ff Predkongresna aktivnost v zvezi komunistov v zadnjem tednu starega leta so se sestali na rednem posvetu sekretarji OO ZKS v novem mandatu. Kljub novoletnemu razpoloženju, ki je v tistem tednu zajelo vse prebivalce, je posvet potekal v znamenju napotkov za nadaljnje akti- vnosti zveze komunistov v ptujski občini. Tako morajo v vseh osnovnih organizacijah do 15. januarja obravnavati poročilo o delovanju zve- ze komunistov med 8. in 9. kongresom ZKS. Člani osnovnih organizacij morajo v razpravi analizirati svoje delo v tem obdobju, posebno pozornost pa nameniti predkongresnim akti- vnostim. Seveda je treba v tem času nameniti ustrezno pozornost sprejemanju planskih dokumentov, ki morajo temeljiti na realnih os- novah, sočasnost planiranja pa je tako ali tako eden osnovnih elementov v pripravah planov. Sestanki morajo potekati kot dogovor za ak- tivnost članov zveze komunistov v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, vloga sekre- tariatov OO ZKS pa je, da pospešujejo dogovo- rjene akcije in samoiniciativno sklicujejo seje osnovnih organizacij potem, ko se sestanejo višji organi zveze komunistov. Na posvetu sekretarjev je bil sprejet tudi pro- gram dela v tem in prihodnjem mesecu. Tako bodo v tem času izvedeni štirje seminarji za vodstva OO ZKS, za poverjenike za idejnopoli- tično usposabljanje, za evidentičarje in blagaj- nike v OO ZKS ter za predsednike komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Programsko volilna konferenca OK ZKS Ptuj bo predvidoma 15. februarja. Sekretarji so prejeli tudi seznam evidentiranih možnih kandidatov za vodstva družbenopoli- tičnih organizacij, skupščino občine in za iz- vršni svet skupščine občine Ptuj. V osnovnih organizacijah zveze komunistov morajo do 15. januarja razpravljati o predlaganih možnih kandidatih in svoja mnenja posredovati komite- ju OK ZKS. Tudi ta organ je evidentiral možne kandidate za opravljanje funkcij v organih ob- činske organizacije zveze komunistov, delegate ZK v družbenopolitičnem zboru ptujske ob- činske skupščine in delegate za 9. kongres ZK Slovenije in 12. kongres ZK Jugoslavije. Tudi o teh kandidatih je potrebno posredovati mnenja do 15. januarja. Še dve nalogi sta pred komunisti. Do konca februarja morajo evidentirati kandidate za sprejem v zvezo komunistov in sodelovati pri evidentiranju kandidatov iz vseh okolij, ki se bodo kot brigadirji udeležili rniadiuskih delov- nih akcij v letu 1982. n. Dobljekar SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV. GODCEV IN PLESALCEV STARI OBIČAJI ŠE ŽIVE Da je to res. iz leta v leto po- trjujejo člani mnogih skupin iz ptujske občine, ko se zberejo na obveznem srečanju ljudski pevci, godci in plesalci. Letos so se zbrali v Markovcih. ko so preteklo so- boto tamkajšnji folklorni delavci skupaj s holkiornim društvom Ptuj, organizirali skoraj tri ure trajajočo prireditev. Pred dobe- sedno do zadnjega kotička polno dvorano seje na odru zvrstilo kar 16 skupin ptujske občine in sku- pina iz Obrežd. Obiskovalce in nastopajoče je najprej pozdravil predsednik ptujskega folklornega društva Jože Strafela, ki je tudi pripravil scenarij prireditve. Ljudski pevci, godci in plesalci so obiskovalce popeljali skoz leto v znamenju vremenskih pregovorov, ki so se izoblikovali v dolgih stoletjih. Prav prijetno je bilo gledati in poslušati mlade in stare, ki so v pristni domači govorici mimo- grede navrgli šalo. zapeli veselo, pa tudi otožno, zaplesali, poskoč- no polko ali zaigrali na harmoni- ko. trstenko in žveglo. Ob koncu nastopa so vsi skupaj zapeli »Po- zimi. poleti sem hodil k dekle- ti . ..« Na sobotnem srečanju so vsi sodelujoči prejeli priznanja orga- nizatorjev in skromna darila ter se dogovorili za ponovno srečanje. To bo že v soboto 16. januarja v avli Centra srednjega usmerjene- ga izobraževanja v Ptuju, in sicer v republi.škem okviru. Povabljenih bo še nekaj skupin iz ostalih krajev Slovenije, tako da bi ohranjenim običajem z našega območja pri- družili še podobne z drugih ob; močij na Slovenskem. N. Dobljekar Skupina iz Obreža je prikazala kožuhanje koruze. (foto Kosi) DEJAVNOST SINDIKATOV V LETU 1981 Leto 1981 je bilo za ptujske sindikate izredno delavno, odgovorno in razgibano. Pričeli so ga z volilno-programskimi sejami osnovnih organiza- cij sindikata, na katerih so le-te ocenile doseda- nje delo in izvedle določene kadrovske spremem- be predvsem tam, kjer člani sindikata niso delo- vali tako, kot je bilo od njih pričakovati. Tako je pričel pogovor na temo: ocena dela sindikatov v letu 1981 Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj in nadaljeval: ,,V ospredju sindikalnega dela so bila vsesko- zi stabilizacijska prizadevanja. Pri uresničevanju le-teh pa so sodelovale tudi ostale družbenopoli- tične organizacije. Stabilizacijska prizadevanja ostajajo kot glavna naloga tudi v letu 1982. Pri uresničevanju teh prizadevanj so sindikati pri- spevali bistven delež, pogosto so prav zato od de- lavcev prihajali očitki", češ, da se sindikat odda- ljuje od delavcev. Dejstvo je, daje sindikat raz- redna organizacija delavcev in tako sestavni del našega družbeno-političnega sistema in kot taka se mora zavzemati za enake naloge kot ostali subjekti družbe. Sindikati so izredno odgovorno izpeljali ob- ravnave zaključnega računa za leto 1980 in peri- odičnih obračunov za leto 1981. V okviru teh razprav je veljala velika pozornost zmanjševanju ^ S -h vrsL stroškov v .u -^r« *jih dnižbenega za večji izvoz in manjši uvoz, poleg tega so sindi- kati posvečali ustrezno pozornost izboljšanju de- lovne in tehnološke discipline, kjer pa nismo do- segli najboljših rezultatov. Odgovorno smo v ptujskih sindikatih pristopili k izvajanju stališč prve in druge konfe- rence slovenskih sindikatov. Bolj uspešni smo bi- li pri uresničevanju stališč prve konference, ki je govorila o planiranju, kot pri uresničevanju sta- lišč druge, ki je govorila o uresničevanju delitve po delu in rezultatih dela. Zato ostaja še naprej • velika naloga sindikatov, da dosledno uresniči- mo načela delitve po delu in rezultatih dela. Ce bomo to uspeli, potem sem prepričan, da bomo uspeli tudi pri uresničevanju politike gospodar- ske stabilizacije. Precej moči smo v sindikatih v preteklem letu porabili za pripravo tretje konference slovenskih sindikatov, ki bi naj govorila o socialni politiki, ki pa je bila potem prestavljena na 6. februar 1982- Razprava je nakazala ogromno proble- mov, ki jih čutijo delavci, člani sindikata in mi- slim, da ni prav, da je od razprave do izvedbe te konference, ostal tak časovni presledek. Aktivno so se ptujski sindikati vključili v pri- prave in izvedbo tretjega kongresa samouprav- ijalcev Jugoslavije. Poudariti moram, da so r ajski sindikalni .-iflav:- — delegati kongrer ■ -la amer^ V "igre^' o tem, kako se kongresna resolucija in stališča kongresa uresničujejo pa v tem trenutku še ne moremo dati. Člani sindikata smo se aktivno vključili tudi v priprave na skupščinske volitve 82. Ocenjuje- mo, da smo uspešno izvedli evidentiranje, od ka- terega je odvisno tudi nadaljnje utrjevanje dele- gatskih odnosov. Veliko odgovornejša naloga pa čaka sindikate in druge pri kandidiranju in po- zneje pri samih volitvah. Trenutno je v sindikatih največja aktivnost posvečana pripravam na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, ki morajo biti končani do 28. februarja. Konference osnovnih organizacij bomo izvedli do konca marca, v aprilu pa bo vo- lilna skupščina sindikatov. Sindikati so veliko dela opravili tudi pri izvedbi drugega občinskega samoprispevka za gradnjo šolskega prostora v občini. Tu so sindi- kalni delavci opravili veliko delo, delavci pa so se zavestno in odgovorno tudi v krajevnih skupno- stih odločili za samoprispevek. Pohvaliti moram sindikalne delavce za števil- ne opravljene naloge, ki navzven sicer niso veli- ke, so pa za sindikalno delo izrednega pomena. Pohvaliti moram veliko število ,,drobnih" sindi- kalnih delavcev, na katere tako radi pozabljamo, ;i - : : .....; SO . ■ ^ " NAJBOLJŠI V ŠPORTU 81 IN PODELITEV BLOUDKOVIH ZNAČK MARIJA, DANILO IN REPREZENTANCA V KROSU v ponedeljek popoldan je bila v dvorani Narodnega doma v Ptuju svečana proglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip ptujske občine za leto 1981, podeljenih pa je bilo tudi 24 Bloudkovih značk dolgoletnim aktivnim delavcem v telesni kulturi. Najboljše športnice so atletinja Marija Vindiš, rokometašica Igrid Kmetec ter šahistka Jasna Pavlin in igralka namiznega tenisa Sonja Marinkovič. Najboljši športnik je šahist Danilo Polajžer, na drugem mestu je atlet Dušan Koren, na tretjem pa sta boksar Albin Mere in judoist Andrej Murko. Najboljša ekipa v letu 1981 je reprezentanca občine na krosu Dela 81, na drugem mestu je ekipa šahovskega društva MI P, na tretjem pa Planinsko društvo Ptuj. Izbor je pripravil izvršni odbor Telesnokulturne skupnosti. Pri tem pa je pomembno poudariti, da so pri izboru izločili t. i. tehnične športe (aero in moto športi ter strelstvo), ki pa so v letu 1981 dosegli po rezultatih, nekaj izjemnih dosežkov (tudi balkanski naslov in srebro na svetovnem prvenstvu). S podelitve v Narodnem domu (foto KOSI) I. kotar Skupna seja sindikata in socialistične zveze v Ormožu Danes, 14. januarja se bosta na skupni seji sestala občinski svet ZSS Ormož in občinska konferenca SZDL Ormož. Skladno s sprejetim rokovnikom priprav na volitve 82, bosta razpravljala in ocenila politične aktivnosti v pripravah na volitve ter sprejela rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil. Poleg tega bo skupna konferenca sprejela volilni pravilnik, dopolnjena načela in merila kadrovske politike v občini. Razpravljala pa bo tudi o evidentiranih možnih kandidatih za. delegate DPZ skupščine občine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS. ^^^ 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. januar 1982 - TEDNIK POGOVOR Z JANEZOM VREČERJEM Vse sile združiti v akciji „Hrana 82" Lanskoletna akcija »za kruh in sladkor« je dala določene rezulta- te, še vedno pa smo daleč od končnega cilja, ki bi ga naj dosegli v tem srednjeročnem obdobju. Ni potrebno posebej povdarjati, da gre za 85- odstotno samooskrbo s hrano. Akcija bo trajala še naprej, še bolj načrtna in odločna bo morala biti. Ker ne gre zgolj za kruh in sladkor, gre za celotna prizadevanja kmetijcev in vse družbene skupnosti, zato bo akcija letos tekla pod geslom »Hrana 82«. Ko bomo slišali ali prebrali naziv te akcije, bomo takoj vedeli, da gre za široko področje kmetijske problematike, predvsem pa za spremljanje uresničevanja načrtov, ki smo si jih na tem področju zadali. Akcija »Hrana 82« je -)rav takega pomena kot zmanjševanje uvoza, povečevanje izvoza, irana nam postaja iz dneva v dan bolj potrebna, vse bolj se moramo na tem področju otresati odvisnosti od drugih virov, vse bolj se mora- mo postavljati na lastne naloge. Možnosti imamo dovolj, volje tudi, to -so pokazali že nekateri uspehi lanskega leta. Kako smo uspeli uresniči- ti zastavljene naloge v letu 1981, kaj nam ni uspelo in zakaj ne, kaj nas čaka v letošnjem letu, so vprašanja, ki smo jih zastavili Janezu Vrečer- ju, direktorju ptujske mlekarne, predsedniku sveta za družbenoeko- nomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi in obenem pod- predsedniku OK SZDL Ptuj. »Minulo leto moramo s stališča kmetijstva oceniti kot eno ugod- nejših, posebno če ga primerjamo z letom 1980, ko smo se otepali s precejšnjimi vremenskimi težavami. Zato ne moremo biti zadovoljni s pridelkom pšenice, precejšen izpad je bil tudi v pridelku grozdja, škoda zimske in spomladanske pozebe se bo odražala še nekaj let. Za vse ostale kulture lahko trdimo, da jim je bilo vreme v letu 1981 ugodno. Kmetijci so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, tudi za setev leta 1982 je zemlja kvalitetno pripravljena. Predvsem družbeni sektorje plane jesenske setve v celoti uresničil, tudi v zasebnem sektor- ju je posejane precej več pšenice kot doslej, uporabljene je bilo mnogo več kvalitetne semenske pšenice. Tako lahko upamo na dober pridelek pšenice v letošnjem letu. Seveda morajo kmetovalci še naprej upošte- vati nasvete strokovne službe. Dobre rezultate smo dosegli tudi v pridelovanju sladkorne pese, koruze in lakih pridelovalnih rezultatov si želimo tudi v letošnjem in prihodnjih letih. Nasploh smo torej lahko s pridelovalnimi rezultati v lanskem letu zadovoljni, žal pa kasnimo na področju inv-isticij. Vsa družbena podpora kmetijstvu žal ni spremljana z zadostnimi krediti. Upamo, da bo to v letošnjem letu boljše, izpad v letu 1981 pomeni dvojno nalogo v letošnjem letu, oziroma bolje rečeno, pedetne naloge moramo uresni- čiti v štirih letih do konca srednjeročnega obdobja. Prednost moramo dati investicijam v melioracije, nakup zemlje in opremo za obdelavo na novo pridobljenih kmetijskih površin. Če smo lahko zadovoljni z rezultati poljedelske proizvodnje, tega ne moremo trditi za živinore- jo in prirejo mleka. V prireji mleka smo zabeležili padec za štiri odstotke, to predstavlja mili- jon litrov manj odkupljenega mleka. To je prvič v zadnjih desetih letih, da smo zabeležili stagnacijo v prireji mleka. Za to je več vzrokov, eden je gotovo v slabi letini 1980, kar je vplivalo na kvaliteto pa tudi količino krme. Drugi vzrok je v cenovnih razmerjih, zaradi nizke cene so kmetje veliko mleka porabili za pitanje prašičev ih telet. V zad- njem času smo priča intenzivnej- šemu klanju starejše plemenske živine, kar napoveduje težave na tem področju tudi v prihodnje. Poleg uresničevanja setvenih pla- nov bomo morali letos precej pozornosti posvetiti tudi težavam živinoreje, če hočemo seveda nadaljevati uspehe, ki smo jih dosegli v zadnjih letih. Precejšen problem naše živinoreje je v krmi. Ta je draga, pa tudi dovolj je ni. Imamo pa precejšnje možnosti preusmeritve na izkorišča- nje domačih virov, predvsem travnatega sveta. Velike možnosti so v silažnem krmljenju, velike rezerve imamo v intenzivnem izkoriščanju travnikov in pašnikov. Dosežki v izkoriščanju travnatega sveta v minulem letu so bili izredni. Žal lahko govorimo le o posameznikih, ki so poslušali strokovne nasvete pospeševalne službe in dosegli tudi po šest odkosov na isti parceli. S tem so pridelali večje količine krme, kot recimo na enaki površini orne zemlje. Vse premalo izkoriščamo stranske proizvode kot so listi in rezanci sladkorne pese, za intenzivno vzrejo prašičev je zelo primerna sirotka, kije bila kot stranski proizvod predelave mleka doslej slabo izkoriščena. Težko je napovedati, kako nam bo uspelo do konca srednjeročne- ga obdobja doseči cilje, ki smo si jih zastavili. Štiri petine časa so še pred nami. Kmetijci so v minulem letu dokazali, da so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči. Seveda ob svoji pripravljenosti priča- kujejo pomoč vseh družbenih subjektov. Precej bo potrebno narediti na področju financiranja m prav zaradi zagotavljanja potrebnih sredstev so oči kmetijcev uprte v nas, ki pričakujemo od njih vedno več pridelane hrane. JB Janez Vrečer V banki pričeli s pripisovanjem obresti V torek, 5, januarja so v KBM — Poslovni enoti v Ptuju pričeli s pripisovanjem obresti na dinarske in devizne hranilne vloge. Na dinarske vloge bodo skupno pripisali 34 milijonov 335 tisoč dinarjev obresti, na devizne pa 35 milijonov 98 tisoč dinarjev. Obresti bodo v poslovni enoti pripisovali skozi vse leto. Za primerjavo naj navedemo, da so v preteklem letu pripisali na dinarske vloge za 28 milijonov 958 tisoč dinarjev obresti, na devizne vloge pa 24 milijonov 500 tisoč dinarjev obresti. Po pripisu obresti znašajo dinarske hranilne vloge 577 milijonov 774 tisoč dinarjev, devizne pa 485 milijonov 580 tisoč dinarjev. Skupno je v poslovni enoti 71895 dinarskih hranilnih vlog, število vlog se je med letom povečalo za 7,6 odstotka, vrednostno pa 23,5 odstotka; obresti pa so se povečale za 18,5 odstotka. Število deviznih vlog je poraslo za 20,71 odstotka in znaša sedaj 14661, vrednostno so se vloge povečale za 37,1 odstotka; obresti pa za 43,1 odstotka. MG KAM S STARIMI STEKLENICAMI IN S STEKLENIM KRŠEM? Če bi pregledali kleti in pod- strešja stanovanjskih, pa tudi pcv slovnih zgradb, bi našli ogromno starih steklenic. Še več steklenic in steklenega krša je najti na odpa- du. v posodah za smeti, na divjih odlagališčih, v potokih in rekah, ob gozdnih poteh, vcestnih jarkih. Kakšno bogastvo leta in leta leži povsod okrog nas! Lani ko je bilo občutno pomanjkanje steklene embalaže, smo pričeli s široko družbeno akcijo zbiranja stekle- nic in steklenega krša. pa vendar ne dovolj široko. Poglejmo naj- prej. kako je potekala akcija v preteklem letu v ptujski temeljni organizaciji združenega dela Pe- tovia: »Živilska industrija troši ogro- mno steklene embalaže, pa tudi kartonske in pločevinaste,« je povedal direktor temeljne orga- nizacije Marjan Goznik. »V letu 1981 so pri oskrbi z embalažo nastopile izredno velike težave. Največ jih je bilo pri oskrbi s ste- kleno embalažo, ker je proizvod- nja stekla vezana na uvoz surovin — sode in naftnih derivatov. Ker Steklarna ni mogla zagotoviti ustreznih količin steklene emba- laže. smo bili prisiljeni organizi- rati akcijo zbiranja starega stekla, da smo lahko obdržali proizvod- njo na planski ravni. Petovia je lani izvedla akcijo zbiranja starih steklenic s SAS navojem, v katere polnimo brezalkoholne in alko- holne pijače. Akcija je uspešno potekala prek osnovnih šol in kasneje tudi prek srednjih šol, tako da smo lani zbrali 500.000 steklenic. Pri zbiranju stare embalaže se seveda pojavljajo določeni pro- blemi, ker ni urejen transport zbrane steklene embalaže in em- balaža zanjo. Lahko rečem, da smo te težave uspešno premagali in s tako zbrano stekleno emba- lažo obdržali planirano proiz- vodnjo ter ustvarili okrog tri mi- lijarde skupnega prihodka.« Ali bodo tudi v tem letu podo- bne težave s stekleno embalažo? »Težave gotovo bodo, vendar ocenjujem, da precej manjše kot lani. Zaradi omenjenih proble- mov smo bili prisiljeni sprejeti samoupravni sporazum o zdru- ževanju dela in sredstev s ste- klarno v Straži in samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev. S prvim sporazumom smo si zagoto\ ili srednjeročno oskrbo s steklom, vsako leto pa bomo združevali devize za letno doba- vo. Steklarne pa imajo težave v proizvodnji, ker ni organiziranega odkupa steklenega krša — zdrobljenega belega, zelenega in rjavega stekla. Zato morajo zdrobljeno steklo uvažati! Goto- vo pa zbiranje steklenega krša ni le problem steklarn, temveč pro- blem širše družbene skupnosti. Vsaka delovna organizacija in vsak kraj bi moral imeti po.sebne kontejnerje za zbiranje steklenega krša, pa tudi kartonov in ostalega papirja. V naši temeljni organizaciji imamo organiziran odkup ste- klenic, zdrobljenega stekla, kar- tonske in pločevinaste embalaže, sklenili pa smo tudi pogodbo s Surovino Maribor. Odvzem od- padnega materiala v tovarni re- dno poteka. V letu 1981 smo podpisali s tr- govino samoupravni sporazum o vračanju steklene embalaže in z njim določili, katere steklenice trgovina odkupuje in po kakšni ceni.« Da bi lahko stare steklenice ponovno uporabili, jih morate dobro oprati. Poleg strojnega je potrebno tudi ročno pranje in kaj to pomeni za vašo temeljno or- ganizacojo? »Že uporabljena steklenica je gotovo dražja kot nova. Pri nas imamo majhen stroj, ki v dveh izmenah opere okrog 5.000 ste- klenic, navoje pa je treba oprati še posebej. Ta kapaciteta je seveda premajhna. Potrebovali bi nove stroje, vendar jih na domačem trgu ni moč kupiti. Stroj bi torej morali uvoziti, stane pa nekaj novih milijonov, tako da o tem sploh ne razmišljamo.« Nikjer ne odkupujejo kozarcev za vlaganje. Zakaj jih ne morete ponovno uporabiti? »Kozarci, kijih uporabljamo v naši proizvodnji morajo biti mi- krobiološko čisti. Kozarce zapi- ramo pod izredno visokim priti- skom. ob ponovni uporabi pa bi lahko prišlo do lomov na liniji, kar bi povzročalo dodatne zastoje v proizvodnji in takšna proizvodnja ne bi bila rentabilna. Dodatna težava pa je v tem: kolikor je to- varn, tolikor različnih sistemov zapiranja kozarcev imamo v Ju- goslaviji. Pa še ta težava je. da sploh nimamo stroja za pranje teh kozarcev — ročno pranje pa bi bilo izredno drago. Zanimiv pa je podatek, da v naši temeljni orga- nizaciji pri sedanjem obsegu pro- izvodnje porabimo okrog šest milijonov enot steklene embalaže, od tega je kozarcev okrog štiri milijone. Zato bi morah organi- zirati vsaj odkup steklenega krša, da bi zbrali tudi vse te kozarce in ostalo zdrobljeno steklo.« Takšne so izkušnje v tozdu Pe- tovia. Lani .se je v organiziran odkup starih steklenic vključila tudi trgovina in sicer v tem smislu, da odkupuje skorajda vse stek- lenice za razliko od prejšnjih let. Direktor tozda Maloprodaja v MIP Jože Vaupotič je o tem po- vedal: »V skladu s sporazumom o vračanju steklene in druge em- balaže smo v vseh naših prodajnih enotah organizirali odkup vseh vrst embalaže in izobesili posebne cenike, ki seznanjajo kupce, ka- tere steklenice odkupujemo in po kakšni ceni. Poudaril bi, da mora biti oddana embalaža nepoško- dovana in čista. Želimo pa si tudi, da bi potrošniki sproti vračali embalažo. Posebej velja to za steklenice za pivo in slatino, saj te embalaže v poletnih mesecih zelo primanjkuje. V sporazumu je urejen tudi prevoz odkupljene embalaže. Prevoz od prodajnih mest do na- šega centralnega skladišča orga- niziramo mi, prevoz iz skladišča do proizvajalca pa proizvajalci sami. Problem pa je v tem, da v vseh poslovnih enotah ne razpo- lagamo z dovolj velikimi količi- nami PVC embalaže, v katero vlagamo odkupljeno stekleno embalažo, zato uporabljamo raz- ne kartone in drugo embalažo. Ta seveda za prevoz steklene emba- laže ni najbolj ustrezna, zato več- krat prihaja do lomov. Upam, da teh težav počasi ne bo več, po- sebno še, če bodo kupci sproti vračali embalažo.« Gotovo se tudi pri vas polomi precej stekla. Ali vi ta stekleni krš odvažate na Surovino? »Zdrobljenega stekla ni v takih količinah, da bi ga bilo vredno po.šiljati proizvajalcem, vendar je vprašanje vzpodbudno. Precej steklenega krša imamo v steklar- ski delavnici in vse to vozimo na odpad. Najbrž bi res morali od- peljati to na Surovino, ki bi lahko ta krš prodala proizvajalcem. Tu bi omenil tudi papirno embalažo., ki jo tudi sproti odvažamo na odpad. To bi bila lahko iniciativa Surovini, ki bi lahko organizirala odvzem tega odpadnega materi- ala po naših poslovnih enotah. Mi niti ne iščemo nadomestil za to embalažo, cilj je, da zaščitimo objekte pred požari in skrbimo za urejeno okolje.« V vseh vaših trgovinah pa ven- darle ne odkupujejo vse steklene embalaže, kije vpisana na ceniku. Zakaj ne? »Poslovodje v vseh trgovinah imajo pismena navodila in mo- rajo odkupiti vse steklenice. Naši dobavitelji pa so dolžni vse ste- klenice tudi prevzet. Dogaja se. da proizvajalci zaradi nečistih in različnih steklenic precej tarnajo. Gotovo pa je v našem interesu, da zbiramo stare steklenice in jih pošiljamo nazaj v proizvodnjo, saj tako prihranimo precej deviz za uvoz surovin. Še enkrat naj po- vem. da morajo v vseh trgovinah odkupovati steklenice, saj smo dolžni izpolnjevati sprejeti samo- upravni sporazum.« V ptujski enoti mariborske Su- rovine nam je pomočnica poslo- vodje Jožica Repec povedala, da so šele lani decembra pričeli z odkupom steklenega krša. V skladišču ga imajo okrog 12 ton, vendar kupca zanj še nimajo. Stekla ne sortirajo, odkupujejo pa ves stekleni krš. Kilogram ste- klenega krša odkupujejo po 60 par. doslej pa imaio sklenjen dogovor o odkupu le s tozd Kle- tarstvo Slovenske gorice, kjer so postavili tudi kontejner za zbira- nje krša. Z Mercator Izbiro Pa- nonijo se o tem še niso pogova- rjali, pa tudi o tem niso razmišljali, da bi kontejnerje postavili po krajevnih skupnostih. Ogromno pa odkupijo starega papirja. Z vsemi šolami so se dogovorili, da odkupujejo papir po 3,50 din za kilogram, medtem ko dobijo ostali za kilogram papirja 2 dina- rja. Le za kilogram ustrezno po- vezanega časopisnega papirja vam odštejejo 3,50 dinarjev. Ugotavljajo, da bi lahko odkupili še več papirja in steklenega krša, saj ga ogromno leži na odpadu. Poskusimo torej s skupnimi močmi prihraniti devize in pobe- rimo s smetišč dinarje, ki se sami ponujajo. Krepko prav nam bodo prišli v tem stabilizacijsko nara- vnanem letu! N. Dobljekar Če imamo kontejnerje za star papir, zakaj jih ne bi bilo tudi za steklenice?! POMLAJEVANJE TRT IN SANACIJA PO ZIMSKI POZEBI POŠKODOVANIH TRT IN VINOGRADOV Opazovanje poškodovanih vinogradov po zimski pozebi je pokazalo, da'so trte dokaj neenakomerno obrasle. Nekatere sorte (renski rizling, sovinjon. beli pinot) šo pognale mla- dike skoraj pravokotno na deblo. Vidne so nepravilnosti v odebelitvi mladik. Ker se zo- žitve osnov rozg ne pojavljajo pri vseh trtah in niti ne vedno pri vseh rozgah na isti trti. bi bilo za rez potrebno uporabiti le tiste rozge na ka- terih teh nenormalnosti ni opaziti. Tudi koreninjenje poškodovanih trt je pri- zadeto. Priporočena je bila intenzivnejša ob- delava, se posebej v vrsti brez uporabe herbi- cidov. Dognojevanje z dušikom spomladi je bilozaželjeno, vendar je bilo potrebno paziti na čas doziranja, saj prepozno gnojenje z dušikom ni priporočljivo. Poškodbe trt zaradi zimske pozebe so se po- kazale v petih najbolj tipičnih variantah: 1. Rozge so slabše zbrstele in so večinoma jalovke. Zlasti rozge na kordonih so zelo slabe, tanke. Rozge na deblu in cepljenem mestu so praviloma kar dobro razvite in dozorele. Take trte je nujno pomladiti tako. da pustimo ob- vezno na deblu poleg rozge za novo deblo še reznik. po možnosti čim bolj na nasprotni strani navpične rozge za deblo. 2. Če je pozebel le en krak pri dvošparonski vzgoji, na drugem kraku pa je več ali manj normalno razvita rozga bodisi rodna ali jalova. Tudi pri teh trtah so speča očesa na deblu zbrstela. vendar navadno ne tako močno kot pri popolni poškodbi. Pri rezi zato skušamo na preostalem kraku najti primerne reznike za novi krak in morebiti tudi rodni les. Zaradi možnosti pešanja trte v naslednjih letih, pu- stimo čim nižje na deblu rezervni reznik. 3. Vinograde, kjer je pozeblo celo deblo trte ( posebno pri sortah: tram inec. sivi pinot. renski rizling in beli pinot) so komisije že določile za izkrčitev. Če je zbrstelo pri takih trtah več spečih očes. jih lahko pomladimo tako, da de- blo odžagamo čim niže. nekaj cm nad rozgo, ki bi naj služila za bodoče deblo. Tudi tukaj ne smemo pozabiti na čep ali reznik na nasprotni strani rozge, ki smojo narezali za bodoče deblo. Vse ostale rozge odstranimo. Rane zamažemo s kambisanom ali ilovico. To storimo najka- sneje do sredine februarja, pred nastopom solzenja. 4. Trtam, ki so jim slabo zbrstela speča ali zimska očesa po vsem trsu narežemo več daljših ali krajših reznikov, da si bo trta opomogla. Poskrbimo tudi za rezervni čep ali reznik pri osnovi, čeprav bo rozga za čep tanka. 5. Trtam, ki niso zbrstela speča očesa na deblu, imajo pa na kordonih ali krakih dozorel enoletni les zagotovimo zadostno število očes, da se bo trta lahko regenerirala. Skoraj v vseh po zimskem mrazu poškodo- vanih vinogradih, so nekatere trte popolnoma odmrle ah pa so tako poškodovane, da ni ra- čunati na njihovo regeneracijo. Prazna mesta bomo izpopolnili z naslednjimi ukrepi: — s podsajanjem — z vlačenicami — z grobanicami Podsajanje: je učinkovit način za izpopol- njevanje praznih mest. Težava je v glavnem v tem. da moramo podsajencem nuditi vso skrb pri oskrbi. Zlasti še po.sebej pri zaščiti. Če tega ne moremo zagotoviti, se v podsajevanje ne p<.)dajajmo. Podsajanjeje v tistih vrstah, kjerje propadlo več trt zapovrstjo neobhodno, ali pa tudi v mladih vinogradih (pod 12-15 let). Vlačenice: so primerne v starejših vinogra- dih (preko 14-15 let in kjer trte niso pozeble zapovrstjo ali strnieno). Vedeti je potrebno, da trte vzgojene z vlačenicami rodijo le kakih 7 do 8 let. Ce jih odločimo od matične rastline (trte), hitro shirajo in napade jih trtna uš. Če novim trtam vzgojenim z vlačenicami ne prekinemo stika z matično trto, začne pešati matična ras- tlina in počasi odmre. Prav zaradi tega ne smemo računati, da bi z vlačenicami izp ipol- nili prazna mesta v zelo mladih vinogradih. Grobanice: trta vzgojena :: grobanjem ma- tičnega trsa traja dalj časa in ne odmre tako hitro. Rodi okrog 12-14 let. Grobali bi lahko torej tudi v nekoliko mlajših po pozebi po- škodovanih vinogradih. Sanacija bo najuspešnejša tam, kjer so bila tekom vegetacije v preteklem letu opravljena intenzivna ampelotehnična dela: dobro opleta debla in odbrane 3 — 4 ustrezne mladike. Rast mladik je bila intenzivnejša tam, kjer so bili odstranjeni pozebli deli. kjer je bila trta pri- merno zaščitena in še zlasti tam, kjer so bila tla, zlasti v vrstah večkrat prerahljana. K.aKo se Romo ouiociii gicue sanacije vino- gradniških nasadov in trt. nam kaže ocena gospodarnosti posameznih ukrepov: — predsajanje je umestno le v zelo mladih nasadih. — izpopolnjevanje praznih mest z vlačeni- cami je najcenejši način rekonstrukcije, pri- meren le za starejše nasade, — grobanice so sorazmerno drag in zamu- den način izpoptolnjevanja praznih mest. ki pa je primeren tudi za nekoliko mlajše vinograde. V močno poškodovanih vinogradih, kijih iz kakršnegakoli razloga nismo izkrčili ali pa za manjše površine v kompleksu, predlagamo kombinacijo dveh ali vseh treh načinov za iz- popolnjevanje praznih mest. Kmetijska pospe.ševalna služba KZ Ptuj tednik — 14. januar 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 ZGODOVINSKO DRUŠTVO V PTUJU! Zgodovinsko društvo v Ptuju je v minulem letu pogumno in tvorno krmarilo med prete- klostjo. ki jo želi ohraniti in sedanjostjo, ki je podlaga prihiHlnosti. Zavedamo se. da ima tiskana beseda moc, da se ohranja, če jo kdo bere. seveda, in tako nam je s precejšnjimi napori uspelo i/dati 333 strani obsegajoč zbornik Skozi viharje v lepšo pri- htninost. Podnaslov Nar(xin(x)biambni, osvo- bodilni bolj in ljudska revolucija ter povojni razvoj na ptujsko ormoškem območju nam zbornik približa. Zbornik je po precejšnjih naporih in zavzetosti bil tiskan za sredstva, pridobljena s prcdprodajo, v mesecu aprilu pa dostojno prestavljen javnosti. Društvo si je ob ponovno oživljenem delu zadalo primarno nalogo, da bo izdalo Ptujski zbornik (po sklepu zadnjega občnega zbora Ptujsko—Ormoški). Društvu samo je že precej načrtovalo v tej smeri, pa tudi animiralo širšo javnost, ki jeseveda zelo zainteresirana, vendar je bil Zbornik črtan iz finančne konstrukcije Kulturne skupnosti občine Ptuj. Društvo bo v letošnjem letu posku.šaIo s sodelovanjem Skupščine občine Ptuj. Kulturne skupnosti Ptuj, družbenopolitičnih organizacij, društev in delovnih organizacij najti najustreznejši način po katerem bo Zbornik zagledal dan v letu 1983. Peti, jubilejni Zbornik bo vsebinsko nadaljevanje dosedanjih Zbornikov s to razli- ko, da bo polovica Zbornika namenjena član- kom in razpravam o gospodarskem, političnem in kulturnem dogajanju našega pt)dročja po letu 1945. V Zbornik b je kar deževalo intemjh prireditev dedka Mraza. V šieviinih delovnih organizacijah, ki s6'feljub temu, da so prispevoU; za cnoino praznovanje, organizirale še dodatno obdarovanje otrok za svoje zaposlene Tako so nek^ueri otroci pričakali novo leto obloženi z dari!-. za nekatere pa jih jc zmanjkalo oziroma jih je dedci: Mra? !c enkr.'< obiska i. / . ŽIVLJENJSKI JUBILEJ IVANA mmm 6RAN0E ŽIVLJENJE PRINAŠA VELIKO IN ZAHTEVA VELIKO... Na izteku leta iy«l, natančneje 29. decembra 1981 je praznoval 60. rojstni dan Ivo Granda, pomo- čnik direktorja SDK v Ptuju, sicer pa aktiven sindikalni delavec in priznan delavec na področju fi- nančne, računovodske dejavnosti in dejavnosti kontrole. Jubilej Je dočakal vitalno, tako, kot je vitalno njegovo življ«ije. Na Ješenci pri Račah je 29. decem- bra 1921 ob peti uri zjutraj ugledal luč sveta. Spominja se, tako so mu pozneje pripovedovali, je bilo ob rojstvu veliko snega; cd meter. Oče je bil lončarski delavec, mati pa gospodinja in dninarica. V družini je bilo pet otrok, danes so živi trije, dva pa je vzda vojna. , Prvo učenost je nabiral v osnovni Soli v Račah, potem pa je hodil v gimnazijo v Maribor in Rajhen- burg; dokončal pa je tudi dve leti filozofije. §e pozneje, ko je bil redno zaposlen, je izredno doštu- diral na vKji pravni šoli. Vojna vihra ga je pregnala naj- prej v Zagreb, kjer je postalo kmalu vroče, saj so pri&li zapirati slovenske študente. Od tam je po- begnil v Banja Luko, kjer je bil do leta 1945; delal je kot bolničar pri otrocih, ki so bili brez staršev. V avgustu leta 1945 se je vrnil v Slovenijo. Do marca 1946 je delal na ocenjevanju vojne škode, zatem pri mladini in vrsto let pri prosvet- nem društvTi, pri amaterski igralski skupini. Živo se spominja vseh na- stopov; veliko jih je bilo; Se naj- bolj pa se je vtisnila predstava Mladost pred sodiSčem. Takoj po vojni je veliko tudi de- lal s Študenti, ki so takrat hodili v srednje šole; bil jim je neke vrste mentor in sicer pri zgodovini, slo- venščini, zemljepisu, francoskem jeziku, latinskem jeziku in drugod. Ko se je vrnil od vojakov, je pr- vega januarja 1948 nastopil službo v Slovenski Bistrici. Delal je na statistiki. Od tam ga je pot vodila na statistiko za okraj Maribor — okolico; v letu 1949 pa je priSd na mestni ljudski odbor v Maribor, kjer je ostal do leta 1952. Vsa leta je zvesto služil namenom kmetijske in tudi industrijske statistike. V maju leta 1952 se je zaposlil i*i Narodni banki — podružnici Ptuj kot referent za družbene evidence, ki se je takrat na novo uvajala, bi- la je predhodnica današnje kon- trole. Na področju kontrole dela Se danes; vsa leta pa se je veliko tudi izobraževanju in izpopolnjevanju. Aktivno je delal tudi pri ustanovi- tvi društva računovodskih in fi- nančnih delavcev v Ptuju. Veliko pa je storil tudi pri uvajanju knji- govodstva v delovnih organizaci- jah. Delal je pri raznih organih, kjer se je odločalo o bodočem raz- voju skupnosti. Ob ustanovitvi sa- moupravnih interesnih skupnosti je prevzel določene dolžnosti tudi v organih zdravstvene skupnosti, kjer še danes uspešno dela kot predsednik koui^je tst svobodkio menjavo ddia. Njegma aktiviHMt se je do ae^ daviKga poKoala mdt « cknaočen gasiklem draitvu v Rafah^ kjer je opravljal cazItSne naiiogc pred- vsem pa si je prindevat pri vrac&^p gasilskega doma. ffil je tudi tajcik in adjulLaia. Veti dd svoje aktiv- nosti porabt tucfi za delo v ciniSrvti račuDOvodskilt ia fmauičiBh ddav- cev", iek> dobro ga poznajo SJam sin^fcata ia pa ddavci, ki aktivno delajo v organilt drfavske kontro- le. Čeprav in pri svojem, ddu mora biti strog, mu tega ne vdja zameriti. Kontrola, nasploh pa de^ k> v knjigovodstvu in računovod- stvu zahteva red. do katerega ni odstopanja in temu ustrezno je de- lo kontrole. V letu 1973 je postal pomočnik dbrektorja službe družbenega knji- govodstva v Ptuju, do tega leta je bti vodja kontrole. Ko je pred dnevi praznoval ži- vt^jski jubilej, so mu poleg Šte- vilnih sodelavcev, čestitali tudi Ste- vitati prijatdji in znanci. NajlepSo čestitko pa je dočakal v domačem krogu, v družini, ki jo je zasnoval že kta 1948 in v kateri so se mu rodifi trije otrod. Vsi so že pri kruhu. Starega očeta pa že po- zdravlja sedem vnukov. Velikokrat ga pot zanese v delo- vne organizacije, tam pa vedno poiSče najprej ddavca, Sele potem „vodilne". Tudi zato ga imajo de- lavci radi, radi pa tudi, ker zna os- tro zastaviti besedo in ^er je dosle- den; nekaj te doslednosti mu daje že sama narava dda, veliko pa mu jo je naložilo življenje, ki je bilo res pisano, delovno, ustvarjalno, pred% sem pa plodno. Zadovoljen je s tem, kar mu je prineslo življenje. Poln je optimiz- ma pri izgrajevanju naSega vsak- danjika, kot tudi prihodnosti in ni ga strah, če bodo naša stabilizacij- ska prizadevanja zahtevala Se več. On je tisti, ki venomer ponavlja ,3e imamo rezerve" in res je tako! Ob njegovem jubileju tudi naSe skrene čestitke! Ivo Granda foto: O^« Delavci na začasnem delu v tuj ni so povedali Ob koncu preteklega leta so v Ormožu organizirali tradicional- ni pogovor z delavci na začasnem deu v tujini. Beseda je tekla v glavnem okrog možnosti zapo- Sovanja po vrnitvi v domovino in drugih življenjskih vprašanjih. O svojih načrtih so [wvedali: Manja Kurent iz Pršetincev, sicer na .začasnem delu v Stutt- gartu: »Že 11 let delam v Stutt- jartu. Delam kot socialna delav- ca. Zelo se zanimam za dogaja- nje v domovini, veliko berem, redno prihajam domov in sku- šam takrat zbrati kar največ novic. Z možem se nameravava najkasneje v treh letih vrniti v domovino. O tem, kje se bom zaposlila ob vrnitvi, v tem trenutku se ne vem. vse je odvisno od tega, kje bom dobila stanovanje. V Stuttgartu sem se kmalu f)o prihodu vKljučila v delo društva Triglav in sem dolgoletna članica upravnega odbora. Imam veliko stikov z delavci, ki delajo v Stuttgartu. Slovensko društvo Triglav je pred kratkim prazno- valo 10-letnico dela. V glavnem se delo odvija prek številnih sekcij: organiziramo številne pri- reditve in proslave. Za leto 1982 programa dela društva še nismo sprejeli, o njem bomo v kratkem razpravljali na skupščini. Tudi letos bom bomo organizirali letovanje naših otrok v domovini skm)aj z dopolnilno šolo.« Stanko Mlinaric s Koga je na začasnem delu v Miinchnu. Povedal JC. »V fiuifiiir sem že 11 leL V itii^^ me je v začetku, vlekla mlaidostna raidcwed®ost želja po moiviSi sjKaznaEjib. Moj pioklk: je tapetiiL^o ta diekorji- lers.tv(i>.. V iVemčijd: pa delajm kot avtotapetniik. betsooi pridom velikoljrat x doflnmimo. v docnap kn^. vetidair iTiirrri;tm Cesog^lt, stikov s. fcFJijievTiiiO' sfcopeios^. S krajjoinio skuiposost^ one veze le krajevni samifiopffispcveL. ki ga redno ptaie«^«!®.. Trencioiio- je moje zauitELifsjie zai sJi:upnei6t sicer ve^. saj sem se odločil za gradisjo.. Letos, Budi prvič sodefiijena oa pogovoniL ki ga je otrgam^aja obcins^ka fcoeileinenica ^DL v Ormošii za vse ddbvce, oa z^^s^ nem deltt v CtipitL. S samm pogovorom nisem najbolj zado- voften.'moram pa reži, da sem tuoi sam prišel na ta pogovor nepripravljen. Veijetno sem od po^vora več pričakoval; zdi se trti da bi taki jpogovori morali biti konkretnejši; v tem trenutku pa tudi sam ne vem. na katera vprašanja bi želel odgovor. Mi- sum ^ da bi delavci na začas- neni delu v tujini želeli kvalitet- ne^ razpravljati o novih carin- siuh omejitvah, ki so nas zelo zelo prizadele. Ko sem odhajal v tmino, sem m^iit. da se bom vrnil Čez leto ali tjve. potem pa se je vse spreme- nilo. Vil letih se je moje življe- Etj« spremenilo, imam stanova- nj^ ustvaril sem si družino. Mislim na vrnitev, saj gradim liii&>. Lahko zatrdim, da sem se že naveličal živlienja na tujem.« Anica Mar je t^nica društva France Prešeren v Burscheidu. O delu društva je povedala: »Natančne letnice ustanovitve dmštva se ne spominjam, mislim, pa. da_k bilo društvo ustanovlje- no pred petimi leti. Začeli smo s sJovensko dopolnilno šolo. V društvu imamo več sekcij. Društ- vo je tesno TOvezano z ormoško 0b&60. S sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Trenutno imamo 100 članov. Di^lnilno šolo v Burscheidu obiskuje okrog 50 otrok, prav totiko otrok pa nodi v dopolnilno šoio v Sotingenu.« Tekst: MG Foto: JB Marija Kurent iz Pršetincev Stanko Mlinarič s Koga Aiics Mar, *BStva Delovne naloge za letošnje leto Leto 1981 je bilo za osnovno organizacijo ZSMS iz Sestrž zelo uspešno, delovali so na vseh zadanih področjih dela, so ugotovili na rednem sestanku člani te mladinske organiza- cije. v soboto, 9. 1. 1982, ob pregledu pretekle- ga dela. Držijo se reka: »da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše«, zato težijo k še bolj učinkovitemu in pestrejšemu delu. To jih vodi v letošnje leto. za katerega pravijo, d^a bo zelo delovno in bogato. Plani- rajo veliko število prostovoljnih delovnih ur, tn^samo omenimo, da so v letu 1981 opravili 1079 prostovoljnih delovnih ur, pri urejanju lokacijskega j)rostora novega doma krajanov, itd.) pri pricetku gradnje doma krajanov v Sestrzah. Tako kot preteklo leto, bodo zopet pokazali sposobnosti pri organizaciji in izved- bi prostovoljnih delovnih akcij, sami udeležbi ter delu. s tem pa prim^mogli k zgraditvi prepotrebneea o^ekta. ki bo velikega pome- na tako za OO ZSMS Sestrže. krajane in z.a širšo družbeno skupnost. Pred novim letom so marljivo izdali še peto številko glasila OO ZSMS Sestrže. kije lahko za vzor marsikateri mladinski organizaciji iz krajevnih skupnosti, pri tem pa moramo navesti, da mladi nimajo nobenih problemov z zbiranjem gradiva, še celo ostaja jim. Sesta- jajo se pri mladincu Branku Gajštu. ki jim je odstopil prostor za mladinsko sobo (svojega f>rostora zal še nimajo) glasilo so razmnoževa- i celo v Vitomarcih. Njihovo delo je požrtvo- valno, vzame jim dosti časa in stroškov (Sa.Ninih). pa jim ni žal niče;!", samo. da se ču-i njihov utrip \ Sestrzah - . Kliub i.: Juivd; dtibremu miorn^ii^lvnemu Jclu" icsa bol- r : n.š-."cda;c gijNrI K-J, v - nja in ob koncu leta, S temi šlievtikaimi se bodo udeležili natečaja RK ZSMS im revije Mladina za tekmovanje *Naiibdijše glasiio«, poleg tega pa dopisovali v Tedink in s. tem seznanjali javnost o svojem dekwiaryiUL akct- jah. prireditvah. Aktivno bodo sodelovallt na področju interesnih dejavnosti: (dcjoopotitič- nem izobraževanju. Kulturnih priredfftvafi. športu, priredili izlei. piknik. |x>gloJtH!ii sodefio- vanje med garnizijo JLA Dušama Kvevira— Tomaža v Ptuju. Praviio. da se bodo še tesnejše na vseh podrogin povezali z ostatmi družbenopolitičnimi orsanizacijiami krajevne skupnosti Majšperk. Občinsko kooifereaco ZSMS Ptuj. kakor tudi z oištaiimi društvi iaa astanovami. V januarju bodo organizirali ziin.'^e tekmo- vanja. katera nameiravajo ponoviti tudt v naslednjem mesecu, pnredih rekreacijo na snegu, predavanja s p(xinLN^a ^ejinopoktične- ga izobraževanja, pripravili ptoi^am za sodelovanje z vojaki in proslave oo sioven- skem kulturnem prazniku ter dnevu ženx V februarju bodopočaslili 8. februar—siovenski kulturni praznik, predavanje o splošni ^udski obrambi in družbeni samoza^ti. vzvedlr pustovanje v okviru mladinske organizacije ter izvedli zaključne pripravTr prea izvedli proslave ob 8. marcu, li do ob dnevu žena v obrtni delavnici Vmcenca Doberšta. v orga- nizaciji in izvedbi mladih Iz Sestrž. To je obenem tudi njihova največja manife- stacija. zato bodo ob tej pnkvn\wt: p^isnd' radijsko oddajo. V aonlu rr.Oel r organizacijo ensxinevnir. x d^.vn;- - - de; - ',. akeij, pripravili >re>:an . ^ jiA. se "btrdio spomnili druge obletnice smrti tovari-ša Ttta. Udeležili se bodo pohoda po poteh, revoluicije v Mostie. v maj^u f>ostavili majsko drevo, izvedli "kresovarne, sprdeli ptonrr^ v svojo sredino, proslavili tretje leto delovanja OO ZSMS Sestrže, Mladinske deiovne akcije in športne dejavnosti bodo potekaEe vse poletne mesece, v juniju bodo sodelovali mMi pri izgradnji regionalnega vodovoda Sestrže—Majšperk. soidelovali z brtffiidirji ZMDA Slovenske gorice 82, organi- zirali rekreacijo v Ptujskih toplicah, pripravili piknik.. S temi aktivnostmi bodo nadaljevali v julnu m avgustu, poteg tega pa s proslavami poča- stili dan borca in dan vstaje slovenskega naroda, organizirali dvodnevni izlet z avtobu- som aa Plitvice—Kozaro—Bihač. V septem- bru bodio pripravdi piknik, organizirali sport- nee igre: votifiaa konferenca OO ZSMS W) v oktobcvu poieg delovnih akcij pa bodo organi- zirali ogled Saeadinove domačije. V oktobru m novembru lxHio pnredili predavanje o OZN, komemorativne svečanosti v spomin na padle borce, počastili dan republike m pripra- vili iffadtvo za izd;^ novoletne Š^tevilke ajasm sniadih. V decembru bodo izdali gl^tto m Ksiali koledarje OO ZSMS Sestrže uaidi razgo«»ore o aktualnostih doma in v >vetu, organiziralt akcno zbiranja drv za ogrevanje mladinske sobe. pregledal? delo v preteklem letu ir, si zadali nove cilje in plan ceja ' K r^.iad.nske organizacije bodo ■ . . . ■ . u.'javno>ti. vsekakor pc. XEDNfIK - 14. januar 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - S AKTIVNIH VSEH 14 SEKCIJ Sredi decembra preteklega leta so se na redni letni delovni kon- ferenci sestali člani prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja. To pri- ložnost smo izkoristili za pogovor s sedanjim predsednikom Andrejem Fekonjo. O zgodovini enega naj- starejših društev v ptujski občini je uvodoma dejal: Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj deluje na ljubiteljski osnovi že od leta 1919, saj je bilo ustanovljeno 1. julija istega leta. Manjša prekinitev delovanja je bila po znanih dogodkih po zletu Svobod v Celju, ko so delovanje tega društva za krajši čas prepo- vedali. Kljub temu so člani društva v Ptuju nadaljevali z delom v Vza- jemnosti. Do resnične prekinitve pa je prišlo med drugo ^svetovno vojno, ki ni prizanesla nikomur. V resnici pa DPD Svoboda Ptuj nadaljuje tradicijo že v letu 1864 ustanovljene ptujske čitalnice. Ta čitalnica je že takoj ob ustanovitvi delovala v tem istem Narodnem domu, v katerem smo se sestali lani na letni konferenci. No, čital- nica je leta 1882 kupila te prostore, ki so bili do tedaj last hotela Gol- dene rubin. Letos poteka torej že sto let, odkar delujemo v ptujskem Narodnem domu kot slovenski kulturni amaterski delavci, ozi- roma odkar je Narodni dom v Ptuju postal last slovenskega kulturnega društva, takratne čital- nice." Dandanes je DPD Svoboda Ptuj največje kulturno amatersko dru- štvo v ptujski občini, koliko sekcij pa vključuje? ,,Trenutno vključuje DPD Svoboda Ptuj 14 sekcij, to so: gle- dališče Ptuj, lutkovno gledališče, mešani pevski zbor DPD Svoboda, ptujski nonet, tamburaški orkester, folklorna skupina, likovna sekcija, Fotokinoklub, esperantska sekcija, plesna šola, pa sekcija zabavnih ansamblov, kot ansambel Toneta Kmetca, ptujski instrumentalni ansambel in ansam- bel Mavrica. Kot vidite je precej teh sekcij, ki so našemu občinstvu dobro znane." Kako ocenjujete aktivnost teh sekcij v lanskem letu? ,,Mi smo na delovni konferenci ugotovili, da je bilo delo DPD Svoboda v preteklem obdobju sila pestro, saj so naše sekcije izvedle blizu 200 najrazličnejših nastopov. Tako v Ptuju, kot v raznih krajih občine in izven nje. Gostovali so v sosednji Hrvatski, v zamejstvu itd. Društvo ima namreč povezavo s prek 20 amaterskimi kulturnimi društvi, s katerimi uspešno sode- lujejo in izmenjujejo gostovanje. Ta plat našega dela je torej sila uspešna, vendar pa je treba dodati, da je za vse to delo potrebno ogromno napora naših članov, ogromno odrekanja in žrtvovanja prostega časa. Vsi se dobro zave- damo, da morajo naše prireditve biti na nekem poprečnem nivoju. Tu in tam se seveda zgodi, da iz takšnih ali drugačnih razlogov pademo v kvaliteti, kajti za amatersko kulturno življenje so pač značilna nihanja." Vseh 14 sekcij DPD Svoboda je amaterskih. Za amaterska društva pa so značilne tudi finančne težave. Kako jih premagujete? ,,Financiranje je seveda pogla- viten problem tudi v našem dru- štvu. Zavedati se je treba, da ima- mo v DPD Svoboda verjetno naj- večji proračun od vseh ptujskih društev. Imamo seveda največjo optimalno dotacijo, ki nam jo lahko Zveza kulturnih organizacij daje. Ta sredstva pa nam žal ne zadostujejo. Vedeti je treba, da imamo vrsto strokovnih vodij, brez katerih si dobrega dela ni mo- goče predstavljati. Te strokovne sodelavce je treba honorirati in to predstavlja tudi eno poglavitnih postavk našega proračuna. Tudi pri nas so bile opazne te- žave zaradi velikih podražitev. Največja težava, s katero pa se bo- mo prav gotovo še spopadali, bo verjetno v tem, da delo naših čla- nov ni namenjeno samo sebi, ampak širšemu občinstvu. Edina nagrada za kulturnega delavca, ljubitelja in amaterja je pač aplavz publike. Ker veliko nastopamo in gostujemo nas stanejo veliko prav prevozi. To bo prav gotovo pro- blem, s katerim se bomo še lep čas soočali in nas bo močno pestil. Ne glede na to smo si v programih za letošnje leto zastavili tudi veliko nastopanj izven Ptuja. Naša naloga je namreč, da posredujemo vse naše dosežke, kolikor se le da čim širšemu občinstvu. S tem poskušamo izžarevati to poust- varjalno kulturo, ki se v Ptuju kaže edino prek našega društva." Lahko torej ugotovite, da DPD Svoboda Ptuj opravlja svojo poslanstvo, ki je že po tradiciji namenjeno ljudstvu? ,,Za to oceno verjetno nisem pristojen. To naj presodi širša jav- nost. Jaz lahko le ugotovim, da se trudimo, da bi se- temu čim bolj približali. V kolikšni meri nam to uspeva, pa je seveda stvar širše in objektivne presoje." m. Ozmec Tudi lepakom vso skrb! »Oglašam se vam drugič in vam pošiljam lepak, kakršnih ne bi smeh videti na naših zidovih.« »Ogorčeni nad spakedranščino vam pošiljava dopis in lepak Dal- macijakoncerta.« Na prvem spornem lepaku je med drugim 1. preveč nepregledanih kratic in skrajšav: »DPO KS in Meblo- TOZD Kneža ter domicilna odbora aktivistov OF SPO in borcev SPO<<; 2. omahovanje v rabi predlogov: »Osrednja proslava na Kneži: pohod mladih iz Kneže« namesto s Kneže; 3. napačno zapisan kraj: »Knežke Ravne« namesto Kneške Ravne; 4. nepotrebna dvoumnost: »vabijo k odkritju spominske plošče partizanski bolnici v Podleskovci«; »ob 5. pohod mladih«. Na lepaku Dalmacijakoncerta je pod besedilom »petak 6. no- vember ob 20 h prvi krat skupaj nastupaju« navedeno: »Tisak: Grafički servis studentski centar Zagreb«, v spremnem dopisu pa med drugim rečeno: »V prilogi Vam pošiljamo plakat in Vas prosimo če ga lahko izobjesite ... Vstopnice lahko nabavite v poslovnici Inex .. . ili putem naročilnice. Z ovzirom na to da pričakujemo velik interes za to prireditev dobitnikov največjega števila festivalnih nagrad Vam priporočamo da pravočasno nabavite stopnice! Poslana lepaka nista najhujša svoje vrste, vendar je tudi tu preveč napak malomarnosti. Te mečejo slabo luč na ugled in resnobo priredi- teljev. Lepaki so (med drugim) izkaznice tistih, ki so na njih podpisani, za vse pa šola oblikovanja in slovenščine, ker s svojo obliko in jezikom še posebej zbujajo pozornost. Razumljiva je nejevolja ljudi, ki jim takale besedila žalijo osebni in narodni ponos. Občinske skupščine bi morale skrbeti, da na njihovih področjih ne bi viseli tako nekulturni izdelki. Prepričani smo namreč, da je mogoče zbujati pozornost tudi z zgledno slovenščino in z estetskim oblikovanjem. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! XI. goriško srečanje malih odrov 1982 v času od 15. januarja do sobote, 23. januarja bo v Novi Gorici letos že enajsto goriško srečanje malih odrov 1982. Srečanje bodo začeli s seminarjem o odrskem govoru, zvečer pa se bo predstavilo Slovensko narodno gledališče Maribor z dramo M. Krleže »V agoniji«. V nadaljnjem programu bodo sodelovali: Stalno slovensko gleda- lišče Trst, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Akademsko gledališče Akter Zagreb, Slovensko narodno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče Jože Pengov Ljubljana, Prešernovo gledališče Kranj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Madžarsko gledališče Novi Sad, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in več drugih umetniških skupin. V okviru srečanja bodo tudi razgovori o predstavah, okrogle mize, promocija knjige B. Draškoviča Labirint in več drugih podobnih prireditev. —u IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Močno je bil Ptuj z okolico zopet naseljen v latenskem ob- dobju (300 pred našim štetjem — našega štetja). Starejšim najdbam se pridružujejo najdbe z grajske- ga griča. Brstja, Ziherlove plošča- di in Sp. Hajdine. Na grajskem griču so bili odkriti seliščni ostan- ki, vendar niso zasledili nobenih sledov arhitekture. V Brstju so leta 1959 pri širjenju gramoznice odkrili predmete iz žganih grobov. Med njimi so tudi stekleni prstani — najstarejše odkrito steklo na ptujskem področju. Leta 1970 smo pri širjenju gramoznice odkrili pridatke iz žganih grobov: žari, lonec, zviti železni meč s sledovi bronaste obloge, sulično ost z dolgim tulcem, rdeče žgani lonec in lonček. Pri zaščitnih izkopavanjih na robu gramoznice smo našli še dva grobova, izmed katerih je bil eden popolnoma uničen. Na Sp. Hajdini smo leta 1975 pri zaščitnih izkopavanjih v spodnjih plasteh odkrili dve vkopani kurišči ovalne oblike, pravokotni prostor v velikosti 190 cm x 120 cm, v katerem je bila pripravljena ilovica za oblikovanje lončarskih izdelkov. V neposredni b ižini le-tega je bila odkrita keltska lončarska peč okrogle oblike. Na rešetu, ki deli peč na zgornji in spodnji del je bilo polno keramičnih izdelkov. Spodnji del ali kurišče je razdeljen na dva enaka simetrična dela in teče v isti širini pred pečjo. Tudi pri izkopavanjih na Ziherlovi ploščadi, predvsem na izkopišču Zdravstvenega doma, smo odkrili keramične in bronaste izdelke iz tega časa, med njimi tudi fibulo tipa najhajm. m. Tomanič-Jevremov Žara iz 2. stoletja pred našim štetjem, odkrita v Brstju, leta 1970. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PTUJU v torek, 19. januarja 1982 ob 19.30 bo v Ptuju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Toneta Partljiča »Nasvidenje nad zvezdami«. Mnenja o tej novi Partljičevi komediji, ki jo je režiral Aleš Jan, so si zelo nasprotujoča. Igra se dogaja na pokopališču, mrliči vstajajo iz gr- obov, v njej so dosti poje, polna je šal in dovtipov, skratka, tisti, ki sojo ze viueii so se zanavan. t^remieraje Diia tam novemDra v LjuDljani m taKo kot kritiki, se tudi gledalci o tej igri s podnaslovom »pokopališka ko- medija« niso mogli zediniti. Zato nam ne preostane nič drugega kot, da si igro v torek zvečer ogledamo. Predstava sodi v okviru ^onmaja Gledališča Ptuj. N. B. Odlomek iz spominov na Edija Kocbeica (Nadaljevanje in konec) O ČEM Z EDIJEM ŠE NISVA MOGLA GOVORITI Kdo bi mogel leta 1944, ko sva se z Edijem srečala v Rimu, na- povedati. da bodo v središču Vidma po osvoboditvi porušili njegovo domačijo. Nihče. Še okupator jo je pustil pri miru, če- prav je vedel, da je Edi Kocbek med vodilnimi partizanskimi funkcionarji. Najbolj je okupator prizadel Kreftovino. saj je na njej ustoličil nekega avstrijskega osi- romašenega plemiča nacista, kije ob begu odpeljal vse, kar je ostalo še od prvega ropanja poleti 1941, pri katerem so — žal — sodelovali tudi nekateri medtem že umrli domačini. Od stare in novejše Kreftove domače hiše so ostali le prazni zidovi, vse drugo so odpe- ljali okupatorji. Se dokumente, ki Jih je brat Vladimir vzidal v zid stare hiše, so po nekem naključju morali odkriti okupatorji, saj jih kljub odpiranju zidu po osvobQ- ditvi nismo našli. Več sreče sem imel jaz s svojimi dokumenti, ki so bih skriti pri najemnikih Beble- rjevih v Halozah in še kje. Da so se izgubili po osvoboditvi še nekateri Edijevi dokumenti, pa je toliko večja škoda, saj bi veliko prispevali k dopolnjevanju zgo- dovinopisja o NOB. BILI SMO DOBRI SOSEDJE Med seboj smo se obiskovali in si pomagali. Do zgraditve nove hiše leta 1911 smo Kreftovi sta- novali v dveh starih hišah. V eni je stanoval še stari stric Franc in njegova sestra Ana, v drugi pa babica Ivana, očetova mati, ki se je. ko je zbolela, pre.selila v našo novo hišo, kjer je leta 1913 umrla. Bila je radodarna in je veliko po- magala ljudski šoli in gasilcem, ki ^ dobili od nje v dar tudi zemlji- šče za postavitev gasilske ute. Njivska površina je bila tako le za malenkost zmanjšana, zato je ba- "it^a lahko ustregla .še želji Koc- bekovih, ki bi radi imeli dva ogona za pridelovanje povrtnine. Ta njiva je bila izven strnjenega večhektarskega Kreftovega zem- ljišča s sadovnjakom, njivami, travniki in pašniki na drugi strani ceste, zato jo je babica kmalu po- ginoma prepustila Kocbekovim. Vlorda seje to zgodilo šele po tem, ko je postal lastnik moj stric zdravnik dr. Lev Kreft, ali celo takrat, ko je po njegovi smrti leta 1916 postal njen lastnik moj oče. Tako smo postali sosedje s Kocbekovimi ne le sredi vasi, temveč tudi na polju. Stričev sadovnjak je bil za nas posebno privlačen, saj je dobro rodil in to različne vrste sadja. Le figovo drevo je ostajalo leto za letom brez sadeža. Torej narava do njega ni bila tako radodarna kot pozneje do dveh figovih dre- ves v Tuškovem sadovnjaku pri Cerkvenjaku. Na teh drevesih zrastejo debele fige z obilico sladke vsebine. Toda stričev sa- dovnjak je vendar imel neko po- sebnost. V njem se je pasel lipi- canec. Dokler je bil naš lipicanec mlad ter čil in zdrav, je bil na paši bolj malo, saj je na njem stric zdravnik jahal k težkim — od vasi odda- ljenim — bolnikom. Ko pa je li- picanec ostarel, je bil lahko na paši ves dan. Ko seje napasel,je šel k napajalnemu koritu, se napil vode. in če ni bilo prevroče, seje vlegel na sonce in pomalo tudi zadremal z enim odprtim očesom, ker je le moral videti, kaj se dogaja okoli njega, bili so namreč tudi takrat poredni fantje, ki so ga, če ni bilo v bližini nikogar od sta- rejših, vznemirjali z metanjem kamenja, če ne prav v njega, pa vendar zelo blizu. To se je doga- jalo bolj poredko. Saj je bil prija- zen konj in večina otrok mu je celo nosila kruh. včasih pa je dobil še kako kocko sladkorja od nas do- mačih otrok, ki smo ga imeli naj- bolj radi in smo svoje slaščice delili z njim. Pozorenje bil tudi do dveh konj v konjskem hlevu. To sta bila delovna konja, vprežena skoraj od jutra do mraka. Le ka- šno nedeljo sta si lahko odpočila. Takrat sta želela imeti v družbi tudi dobrega belca in sta ga kar s hrzanjem spomnila, da bi se jim pridružil. Ta se je zavedal, da je tudi on samo konj in da bo pre- ziran od sebi enakih, če se bo po- lakomnil. Res pa je, da ni z njima delil dobro, ki so mu jih prinesli otroci. Rok ni imel, gobec pa tudi ni primeren za prenašanje slad- karij. Mi domači otroci pa nismo pozabili niti na njiju. Morali smo biti dovolj previdni, ker vprežna konja nista previdno sprejemala drobnih slaščic, temveč hlastno. Tako je bil v nevarnosti tudi ka- kšen prst. če dlan ni bila docela zravnana. Takšne nevarnosti pri belcu (šimelnu) ni bilo, vendar smo za vsak primer tudi Slavka in Edija naučili, kako mu morata s popolnoma izravnano dlanjo streči, da bi jima nehote ne opra- skal kakšnega prsta, toliko previ- den pa je bil vedno, da ga ne bi zdrobil; pri drugih konjih pa se je neprevidnežem to večkrat zgodi- lo. Nasvete smo dajali predvsem Ediju. ker se Slavko sploh ni za- nimal za konje, pa še druga poja- snila, kako je treba ravnati z ži- valmi, ki imajo kosmata ušesa, smo mu dajali. S tem je že rečeno, da so bratje Krefti imeli bogate izkušnje s ko- nji, izkušnje, ki so si jih pridobili največ od očeta, enega najboljših poznavalcev konj na Slovenskem, deloma pa iz lastne prakse. Jezditi sem začel sicer najprej jaz, toda Bratko je bil, ko je enkrat začel, bolj vztrajen, nekaj časa tudi naj- mlajši brat Vladimir, ki je imel precej časa celo jahalnega konja x)nija. (?"e je padel z njega, se je ahko zopet spravil nanj. S ko- njem Laslom. kije imel drugačno lastnost kot lipicanec, dobili smo ga namreč, koje bil še nekako bolj svetel, pozneje pa je postal skoraj črn. ni bilo težav. Imel je enako dobre lastnosti kot stričev lipica- nec. namreč, da si lahko delal z njim, kar si hotel, vsaj menije vse dovolil. Ni pa bila taka vročekr- vna Curica, ki meje odvrgla, če je le mogla. Tako oče sploh ni rad videl, če smo se preveč vrteli okoli vročekrvnih konj. Bratko je po- zneje veliko jahal, tudi vojaške konje, ki so bili na razpolago čla- nom društva konjenikov. Bratko je napisal celo uvod v knjigo o ljutomerskih konjih Angelosa Baša. ne vem pa pojasniti, kako da so Edija Kocbeka tako navdahnili lipicanci, da je o njih napisal, lahko bi rekel, himno. Morda je bilo tudi njemu žal belega konja, na katerem je v vi- demski cerkvi jahal sveti Jurij do nekako začetka prve svetovne vojne. Takrat so cerkev obnavlja- li in zgodilo seje. da so zidarji pre- več poškodovali fresko z Jurijem na konju z glavnega oltarja. Ker freske ni bilo mogoče obnoviti, so izza glavnega oltarja vložili v okno Sv. Jurija brez konja, in sicer na steklu. Hudomušni verniki so za- čeli govoriti, da je cesar Franc Jožef rekviriral vitezu Juriju konja in da sedaj Juriju ne bo uspelo pikončati zmaju glav. od katerih je prej vsaj štiri poteptal konj. Vem pa. daje bilo tudi Ediju in njegovemu očetu žal za tega konja in jezdeca, najbolj pa meni, zato sem si podobno sliko, vendar manjšo, pozneje celo nabavil. Pravzaprav gre za ikono, torej za pravoslavnega Svetega Jurija. Tudi to ikono svetega Dorda je bilo treba restavrirati, čeprav je nastala šele leta 1909, medtem ko je bila videmska freska zelo stara. Končno naj še povem, da sem zaradi lipicancev vodil kot šef Restitucijske delegacije v Avstriji razgovore z Američani. Tudi oni so si jih zaželeli, in celo tiste iz Lipice, ki so jih Nemci ob koncu vojne odpeljali s Krasa kot vojni plen. Po ameriški logiki so bili li- picanci italijanska last in ne ju- goslovanska. vendar smo jim končno dokazali, da je Lipica na jugoslovanskem ozemlju in da nam morajo biti vrnjeni, ker jih je okupator odpeljal z naše zemlje. Naša delegacija je prišla v Avstrijo z zamudo, tako so medtem neka- tere lipicance odpeljali v Ameri- ko, najbrže z ladjo, lahko pa tudi z letali, pri Američanih je vse mo- goče. Tiste, ki so ostali v Avstriji, pa so tako dobro skrili, da nam je vzelo mnogo časa, preden smo jih odkrili. Leta so naredila svoje in marsikateri od tako vrnjenih lipi- Edijev najboljši videmski pri- jatelj, bivši učitelj, vendar celo življenje kmet. je vztrajal pri ko- njih. dokler je mogel, iz čiste pi- etete; v tem je bil podoben moje- mu očetu, ki mu je bilo v zado- ščenje vsaj to, da se je poleg »ši- nila« tudi »črnko« in pozneje Vladijev konj. lahko po mili volji pasel na domačem pašniku, do- kler se je lahko držal pokoncu. Takšno življenje zavidajo konjem nekateri ostareli kmetje. K temu svojemu spominskemu zapisu premišljeno ne dodajem nobene ocene Edijevega politič- nega delovanja. Javno so to storili drugi, ne nazadnje Petar Šegvič v .svojem prispevku z naslovom »Družba in cerkev — za kakšen dialog se kdo zavzema?«, z dne 8. 12. 1981 v »Borbi« kjer je pod podnaslovom »Na osnovi iskre- nega sodelovanja ljudi« napisano med drugim naslednje: ». . . . je tudi pravi čas. da se spomnimo velikega patriota, ki je umrl te dni in ki je bil med vojno cancev bi zaslužil takšno življenje, kot ga je živel več let pred smrtjo naš domači »šimel«, ki je lahko ostajal na paši, dokler je hotel, saj je odločal sam o vsem, kako se pride v odprti hlev, pa je tudi do- bro vedel. Časi so se spremenili in takšnih belcev ni več mnogo, namesto njih so traktorji, vendar zanje velja, kar je Edi napisal na koncu svojih »Lipicancev«: podpredsednik lO AVNOJ-a, tovariša Edvarda Kocbeka. Na drugem zasedanju AVNOJ-a je nastopil dobe.sedno s temi bese- dami: 'Ka osnovi duhovnega zbližanjaje bila v Sloveniji dose- žena enotnost, ki ni koalicija strank, temveč iskreno sodelova- nje živih ljudi, ki rešujejo člove- štvo . . . Težko si je zamisliti po- membnost dejstva, da v sloven- skem narodu na meji Vzhoda in Zahoda katoliki in komunisti skupaj rešujejo in osvobajajo ljudstvo. V tem ne vidimo samo jamstva za stabilnost nove drža- vne oblike Jugoslavije, marveč tudi j;;mstvo za pravilno obliko- vanje nove Evrope sploh. Mi slo- venski katoliki, ki sodelujemo v Osvobodilni fronti, vidimo vse lepše perspektive za življenje na- .ših narodov v prihodnosti . . .'« S tem končujem odlomek iz spominov na človeka, ki je kot pesnik nadaljeval Prešernovo, Levstikovo in Cankarjevo izroči- len >>Kdor še ne zna zajezdili konja, naj se čimprej nauči ukrotiti iskro žival, obdržati se svobodno v lahkem sedlu in uloviti ubrano mero drnca, predvsem pa vztrajati v slutnji, kajti naši konji so pridirjali od daleč in so daleč namenjeni, motorji radi odpovedo, sloni preveč pojedo, naša pot pa je dolga in peš je predaleč.« 6 - naši dopisnik: 14. januar 1982 - XEDNIK PODELITVE POKALOV IN PRIZNANJ Občinski svet ZSS l.enart je pred dnevi na svečani proslavi v lenarškem kulturnem domu podelil pokale in priznanje najzaslužnejšim sindikalnim ekipam in posameznikom v športni in reekrativni dejavnosti za leto 1981. Lani je bilo vključenih v različnih športnih tekmovanjih 771 moških in 518 ženskih tekmovalcev iz 28 organizacij. Tekmovanje seje odvijalo v 11 disciplinah, uspešno pa so pri organizaciji sodelovali Zveza telesnokulturnih organizacij in SIS za telesno kulturo iz občine Lenart. V košarkarskem tekmovanju je sodelovalo v moški konkurenci 15 ekip. prvo mesto je osvojila SO Lenart, v ženski konkurenci je sodelovalo 11 ekip, prvo mesto je osvojila ekipa iz OŠ Lenart. V šahovskem tekmovanju je sodelovalo 14 moških ekip in je prvo mesto osvojila ekipa iz IMl Klemos Lenart, od šestih ženskih ekip pa je bila prva ekipa iz OŠ (Jradi.šče. Pokale za prvo mesto v namiznem tenisu in medalje za posameznike so prejeli ekipno moški SO Lenart, ženske: Zavod Hrastovec. V vleki vrvi in metu pikada je bila najboljša ekipa iz ZD Lenart, pri moških in pri ženskah IJvarna Lenart in Zavod Hrastovec. V jesenskem krosu, kjer je sodelovalo 11 moških ekip je zmagala ekipa iz Klemos Lenarta, pri ženskah je sodelovalo 16 ekip in je zmagala ekipa iz Zavoda Hrastovec. V keglanju so zmagali ekipno moški Klemos Lenart, ekipno ženske Zavod Hrastovec, V šahovskem tekmovanju za posameznike je bil prvi Janez Ferk Centrovod Lenart in Anton Galer iz Klemosa Lenart, pri ženskah pa je bila prva Dragica Lovše iz OS Gradišče. V odbojki je bila najboljša ekipa pri moških ZD Lenart, pri ženskah pa OŠ Lenart. V streljanju z zračno puško je ekipno zmagala pri ženskah SO Lenart, pri moških pa Zavod Hrastovec. Osnovne organizacije zveze sindikatov so med drugim tudi tek- movale za prehodni pokal občinskega sveta ZS Lenart. Po največ zbranih točkah v vseh disciplinah je pri moških prehodni pokal prejela OO ZS SO Lenart. Pri ženskah pa OO ZS OŠ Gradišče. Vsi, ki so osvojiU prva mesta v ekipnem in posamičnem tekmovanju so prejeli pokale, ostali do tretjega mesta pa priznanja. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Lenartje podelila pokale za najbolje samoupravno organizirano, množično in aktivno šolsko športno društvo občine Lenart v šolskem letu 1980/81, prejelo gaje šolsko športno društvo OŠ .lurovski dol, kije zbralo 1644 točk. Pokal za najboljšo krajevno skupnost za leto 1981 v športni rekreaciji je prejela krajevna skupnost Voličina. Najboljša organizirana, množična in akti- vna telesnokulturna organizacija občine Lenart v letu 1981 pa je bila Planinsko društvo Lenart. Za športnico leta 1981 je bila izglasovana 12 letna učenka iz SSD iz Zgornje Sčavnice Marija KOSER, odlična atletinja. Najboljši športnik leta 1981 pa je bil izglasovan 14 letni Miran Lukavečki, član rokobor- skega kluba Lenart. Miran je republiški pionirski prvak, v letošnjem letu pa je sodeloval tudi na mednarodnem rokoborskem pionirskem tek- movanju na Dunaju, kjer je osvojil tretje mesto in drugo mesto na mladinskem republiškem tekmovanju. Janez Lorber V domu upokojencev zadovoljni Leto 1981 seje poslovilo od nas. Ko pregledujemo in razglabljamo, kako smo ga preživeli, kaj štorih in kaj bi še pri dobri volji lahko naredili; lahko rečemo, da smo v našem domu upokojencev v Ptuju le stopili korak naprej, ko smo lepo proslaviU 8. marec, 1. maj, 29. november in 29. decembra — z nekakim hišnim silvestrovanjem — vzeli slovo od leta 1981 in si nazdravili s tophmi voščili in prisrčnimi željami na srečno in dobrega zdravja polno novo leto 1982. V našem zavodu imamo razne krožke, med katerimi je kulturno- prosvetni najaktivnejši, saj prireja pod vodstvom požrtvovalne Ele Ponkove proslave in tudi pevski zbor nas razveseljuje z lepim petjem. Letošnje novoletne proslave s šaljivimi prizorčki, deklamacijo in petjem pa nismo priredili samo za enoto Ptuj, temveč smo 25. decembra obiskali tudi enoto Muretinci in skušaH tamkajšnje oskrbovance razvedriti in malo razveseliti, jih navdahniti in spodbuditi za krajšanje »jesenskega življenja«, z našim skromnim programom. A tudi uprava doma upo- kojencev »Danice Vogrinec« iz Maribora nas je 27. decembra, povabila na novoletno proslavo v enoto »Viltuš«, kjerje radio Maribor z gleda- liškimi igralci izvajal svoj novoletni program. Do lanskega leta smo — že nekako tradicionalno-prirejali vsako leto v enoti Muretinci piknik za obe enoti, kar pa je v teh dveh letih izostalo zaradi stabilizacije. Toda lansko leto je bilo dosti govora, da si bomo ogledali novi prizidek doma upokojencev v enoti Muretinci, a se to ni uresničilo, kar bi gotovo večino ptujskih oskrbovancev zelo zanimalo, stabilizacije pa ne ogrožalo. Skupni sprehodi razgibljejo posameznike, kar prav dobro stori že otrplim udom. Novo urejena knjižnica daje uka željnim in tolažbe potrebnim razvedrila in pripomočke h krajšanju časa, lepa pesem oživlja mladostne spomine in ureja starostne bridkosti in nevšečnosti. Ob prijetrii pesmi se pozabi na tuge, prestane bridkosti in trpljenja, da, pzabi se celo, da so leta minila in da se življenjska doba nagiba k zatonu in marsikatero ovelo čelo se razbistri, razjasni in razveseli v dobrem prijetnem razpoloženju, v počutju, da le ni tako osamljen, kot si sam to predstavlja, da mu družba daje prijetnejše počutje in da skupnost bdi s FHDzornostjo nad njim. jj^ NA KRATKO IZ SLOVENSKE BISTRICE v zadnji akciji zbiranja sekundarnih surovin, vanjo so vključeni učenci osnovnih šol, organizirajo pa jo vsako leto, so učenci zbrali 44 ton odpadnega papirja, 42 ton železa in 29.000 steklenic. Akcija traja na- vadno več mesecev, vodi pa jo svet zveze pionirjev občine Slov. Bistrica. Med najuspešnejšimi zbiralci so bili pionirji OŠ Pragersko, kjer je povprečno v.sak pionir zbral 56 kg papirja. Na šoli v Sp. Polskavi je na enega pionirja prišlo 74 kg zbranega železa. Pri zbiranju steklenic pa so se najbolj izkazali pionirji OŠ Kebelj na Pohorju, kjerje povprečno eden zbral 40 steklenic. V teku so skrbne priprave za organizacijo in izvedbo programa ob praznovanju 60-letnice Planinskega društva IM POL Slov. Bistrica. V ta namen so imenovali poseben organizacijski odbor in se dogovorili, da bcxlo osrednje prireditve v času od 24. aprila do 5. maja. V praznovanje bodo vključili tudi že 47. tradicionalni planinski ples. ki bo 13. februarja letos. Obrtno združenje Slovenska Bistrica je letos že tretjič zaporedoma organizator smučarskih tečajev za začetnike in nadaljevalnega tečaja. Zaradi pomanjkanja snega na bistriškem Pohorju poteka nadaljevalni tečaj na smučiščih na Rogli. Udeležuje se ga 15 zasebnih obrtnikov z območja bistriške občine. V začetku februarja se bo začel začetni tečaj smučanja, zanj pa je že sedaj veliko zanimanja. Poleg tega obrtno združenje občine Slov. Bistrica organizira tudi razne druge oblike kul- turne in rekreativne dejavnosti. Posebno zanimanje velja za vsakoletne tečaje plavanja, letos bodo ta tečaj organizirali v mesecu marcu in sicer v Ptujskih toplicah. Viktor Hor\at Taborniki iz Slovenske Bistrice ponovno združeni Po več letih >tagniranja so se konec lanske- ga leta v domu Kulture Slovenska Bistrica ponovno zbrali ljubitelji narave z željo, da se v njo ponovno vrnejt) organizirano in pred- vsem bolj številno. Ta korak ni slučajen, saj živi med Bistričani precejšnje število tistih, ki .so delovali v taborniških vrstah v času njene- ga največjega razcveta, ko je bilo taborništvo med najbolj uspešnimi v Sloveniji. Prav ti veterani se, kot je videti, le niso tako brezskrbno predali oddihu za domačimi zidovi. Narava je tista, ki je vedno pritegnila človekovo pozornost, saj njenih skrivnosti ne bomo nikoli do konca odKrili in nrav to je tista velika privlačnost, ki naravi uaje njeno bogastvo. Nedavni poizkus, da bi v Slovenski Bistrici ponovno poživili taborniško organizacijo ni prvi. prav gotovo pa je bil tokrat pripravljen skrbneje. Dokaz za to je bila tudi udeležba na ustanovni konferenci. Ici jo je pripravil poseb- ni pripravljalni odbor pod vodstvom Slavka Kleindiensta. Dvorana v domu kulture je velika, pa je na ta dan bila skorajda pretesna za vse pionirje, cicibane pa tudi starejše občane in mladince, ki .so s tem dokazali, da Jim le takšna organizacija manjkala, in to kar od "leta 1965. ko je prejšnja organizacija prenehala z delom. Iskrice prebujanja so se pred letom pojavile zopet v osnovni šoli Pohorski odred Sloven- ska Bistrica, kjer je deloval šolski taborniški krožek pod vodstvom učiteljice Marte Jazbe- čeve že dve kti. Danes Šteje ta krožek že nad sto članov. Zal jim za se uspešnejše delo primanjkujejo usposobljeni vodniki in nien- torji. Nedavna ustanovna konferenca tabornikov je prišla ob pravem času, saj bodo lažje in uspešneje reševali tako kadrovske kot tudi prostorsTce in druge probleme. Sklenili so tudi. da se bo novoustanovljeni taborniški odred imenoval Črno jezero, kar pomeni nadaljevanje tradicije vrstnikov izpred 15 in več let. Izvolili so tudi svet in nadzorni odbor, za starešino pa so imenovali izkušenega tabornika Jurija Novaka. Ker podobne taborniške organizac^e us- pešno d^elujejo tudi v Makolah in Sp. Polska- vi, so tako dane ugodne možnosti za njihovo povezovanje v občinskem okviru, s čimer bi si utrdili svoje mesto tudi v širšem dogajanju občine, saj je la organizacija prava šola življenja za mladega človeka v naravi, v zdravem okolju. PovStm jasno je, da tudi tak.šna organizaci- ja, v kateri se odlikujeta prizadevnost in prostovoljno delo, ne bo mogla uresničevati svojih ciljev in nalog brez pomoči življenjske- ga prostora iz katerega iznaj^o njeni Člani. Zato so se že na ustanovni konferenci dogovo- rili, da bo potrebno poiskati trdne vezi z delovnimi organizacijami in s skupščino občine ter drugimi sredinami, ki bi lahko prispevale sv(^ delež za vzgojo mladega človeka. Sfx)dbuden primer je dalo obrtno združenje občine Slovenska Bistrica, kije že v lanskem letu taborniškemu krožku na osnov- ni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica kupilo šotore, pripravljeni pa so sodelovati tucii pri uresničevanju programov novousta- novljenega odreda Črno jezero. Tako vodstvo taborniške organizacije kot tudi mladi so prepričani, da obrtniki tokrat ne bodo ostali osamljeni, saj je njihova poteza vredna posnemanja. Viktor Hofvat S PARTIZANSKEGA POHORJA Lani v juniju je bilo v Slovenski Bistrici srečanje zborov pobratenih občin Koprivnica, Varaždin, Cakovec, Ptuj. Slovenska Bistrica. Občino Ptuj je na tem srečanju zastopal mladinski pevski zbor naše šole. Vsak zbor se je predstavil z nekaj pesmimi, na koncu pa .smo vsi zapeli skupno pesem. Donela je po dvorani, kajti peli smo veselo, praznično in srečno. Srečanje se je po nastopih nadaljevalo z ogledom Doma na Osankarici. Z avtobusi smo se peljali skozi Oplotnico na Osankarico. kjer smo si ogledali Dom Pohorskega bataljo- na. Tukaj je stalna razstava, ki prikazuje zgodovino partizanstva na Pohorju, zelo dobro pa je prikazana zgodovina Pohorskega bataljona, kije 8. januarja 1943 izkrvavel pri Treh žebljih. 65 borcev, med njimi 10 žensk, si je v hudi zimi na tem kraju postavilo posto- janko. To je bil pogumen bataljon, saj je v zadnjih dveh mesecih leta 1942 izvedel več kot sto uspešnih akcij. Nemci so zato na vse načine poskušali uničiti ogromno udarno moč Pohorskega bataljona. Ker se jim to ni posrečilo, so iskali in vohunili za tistimi, ki bi kaj vedeli. Dosegli so svoje, ko jim je izdajalec povedal, kje je bataljon. Sovražnik je takoj obkolil Tri žeblje in sicer s treh strani. Parti?:ani so kmalu uvideli, da so obkoljeni. Čeprav je bilo Nemcev nekajkrat več, niso obupali. Koman- dant Groga je vodil borce v junaškem boju. Kljub največjemu junaštvu je bila to posled- nja bitka Pohorskega bataljona. Padli so v krvav sneg in se za vedno zazrli v nebo nad Oiogočnim drevjem. Pohorski kralj Alfonz Šarn je obležal s svojimi tremi sinovi, njihova domačija pa je ostala sama. Trije žeblji so pr^ojeni s partizansko krvjo. Po ogledu doma Pohorskega bataljona smo .šli še k trem žebljem. Po 20 minutah hoie med visokimi drevesi do .spomenika, ki predstavlja tabor Pohorskega bataljona, dve bronasti plastiki pa prikazujeta zogleneli trupli partizanov, ki se dvigata kvišku in kliceta vsem rodovom, naj se borijo za svobo- do. Ob spomeniku smo se postavili in z minuto molka počastili spomin na vse padle borce Pohorskega bataljona. Ravnatelj šole v Slovenski Bistrici nam je nato orisal zgodovi- no Pohorskega bataljona. Zapeli smo še pesen]>>Jugoslaviia«, nato pa smo se po isti stezi vrnui na Osankarico. Tam smo dobili še partizanski golaž. Razšli smo se veseli, saj smo sklenili nova prijateljstva in videli del našega Pohorja. Ob minulem 8. anuarju se tudi letos spominjamo borcev "Pohorskega bataljona, spominjamo se jih s spoštovanjem, z zahvalo in ponosom. Vladimira Lajh, 8/a, OŠ DR. Pranja Zgeča, Dornava tednik - janua«^ "'982 DELO DRUŠTEV IN SPORT - 7 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN BLOUDKOVI NAGRAJENCI V pt>nedeljek popoldan so v dvoran: Napnlncga doma na pnio/nosini s\ečani»^ii predstav- niki IeIe>nokuIturne skupnosti in ZIKO občine Ptuj ptnJelili pokale m priznanja najK>ljšim športnicam. špt>rlnikom m eki- pam za leto 1981 ter 24 Bloudko- vih značk za dolgoletno zavzeto in aspešno delo \ telesni kulturi ptujske občine. Marija Vindiš - najboljša športnica Je marljiva in pnzadevna športnica, članica .AtleLskega klu- ba Ptuj. V sezoni 1981 je dosegla vrsto odličnih uvrstitev. Tako je republiška prvakinja v teku na 3000 metrov in maratonu (21 km), tretja na tekmovanju za APS na 1500 in 3000 metrov, šesta v SFRJ na 3000 metrov, dosegla pa je tudi visoke uvrsti- tve na nepubliških in zveznih tekmovanjih v krosu. Igrid Kmetec - 2. mesto Perspektivna športnica, člani- ca Rokometnega kluba Drava in že drugo sezono članica republi- ške mladinske reprezentance, na turnirju v Kruševcu je bila med najboljšimi v slovenski reprezen- tanci Sonja Marinkovič - 3. mesto Pionirka, vadi in nastopa za NTK Petovia. Sodeluje tako na pionirskih, mladinskih kot član- skih tekmovanjih, največje uspe- he pa dosega v svoji, torej pionir- ski kategoriji. Med drugim je lani zmagala na odprtem prvenstvu Zagreba, med 100 najboljšimi pionirkami Jugoslavije. Jasna Pavlin - 3. mesto Republiška mladinska prvaki- nja v šahu. članica Šahovskega društva MIP, stalno v prvi ekipi društva, ki nastopa v drugi zvezni šahovski ligi. Danilo Polajžer - najboljši športnik Mojster FIDE. član Šahovske- ga društva MIP Ptuj in prvak društva za leto 1981. Je stalni član republiške članske reprezen- tance in član državne mladinske reprezentance na svetovnem pr- venstvu v (iradcu. Uspešen na prvi članski deski v II. ZŠL zahod in na mednart)dnih turnir- jih doma in v tujini. Dušan Koren - 2. mesto Vsestranski atlet, odličen v najtežji atletski disciplini — de- •seteroboju. Član Atletskega klu- ba Ptuj, republiški prvak v dese- teroboju ter tretji na državnem prvenstvu in odličen tudi v drugih disciplinah. Albin Mero - 3. mesto Republiški prvak v boksu v polsrednji kategoriji in peti na državnem prvenstvu v Puli. Zma- govalec prve Zlate rokavice Slo- venije v Ptuju, najboljši boksar na revijah v Celju in Ptuju. Ima tudi neodločen izid z udeležen- cem SP Loibnerjem. Nastopal poškodovan! Andrej Murko - 3. mesto Judoist, član Judo kluba Dra- va. Lani je bil na republiškem pasovnem prvenstvu v Ptuju drugi ter drugi do tretji na pozivnih republiških turnirjih druge .skupine. Je mojstrski kan- didat. nosilec rjavega pasu. Občinska reprezentanca v krosu - najboljša ekipa Na lanskem republiškem kro- su za pokale Dela v Ptuju je osvojila drugo mesto, v pionir- skih in mladinskih kategorijah pa je bila prepričljivo najboljša. Ob tekmovalcih in tekmovalkah imajo za uspeh največ zaslug učitelji telesne vzgoje v občini, vaditelji in člani AK Ptuj ter ZTKO. Šahovsko društvo mip - 2. mesto Regijski prvaki, peti v repubh- škem finalu za pokal maršala Tita, 5. mesto v II. ZŠL — zahod, državni prvaki v dopisnem šahu. Planinsko društvo Ptuj - 3. mesto Ima 1100 članov, organizira- nih v desetih planinskih skupi- nah. Lani so izvedli kar 91 različnih aktivnosti od množič- nih pohodov do udeležbe na orijentacijskih tekmovanjih ter družbenopolitičnih in društvenih manifestacijah. Dobitniki Bloudkovih značk Zlate značke za 30-letno aktiv- no delo so prejeli: Jože Štrafela, Rajko Pavalec, Hermina Misotič in Alojz Koželj. Srebrne za 20- letno delo: Franc Purgaj st., Franc Kodrič. Konrad Vrtič. Janko Repič. Alojz Ganza. Janko Bohak, Robert Muhič in Viktor Kranjc. Bronaste za 10-letno delo: Marija Petrovič, Milan 'Kneževič, Ivo Klarič, Milan Cimerman, Ida Lepej, Andrej Gorše, Milan Zupane. Stanko Meško, Valter Pliberšek, Jože Butolin, Slavko Ivanovič in Ivan Grajfoner. 1. kotar Na^»oljšt — od leve; Polajier, Vindiš, Koreo, Ivančič, Marinkovič, Šeruga, Pavlin, Mere, Kmetec, Purg in Žmavc (foto KOSI) STRELSTVO ZVEZNI TRENER OBISKAL PTUJ Novi zvezni trener v strelstvu, Božidar Matovič, je na svojem obhodu strelskih srediSč po Sk)veniji obiskal tudi Ptuj, kjer se je podrobneje seznanil z delom ptujskih strelcev. Ogledal si je strelišče za zračno puško s športno dvorano Mladika, športni rekreacijski center Toplice in strelišče na glinaste golobe. To je bil prvi obisk Matoviča v Ptuju, ob tem je izjavil: „Slišal sem za ptujske strelce, poznam državne rekorde SD „Jože Lacko", vicešampione posamično Branka Skrta in Zdenko Matjašič, menim, da bi lahko potrkali na vrata zvezne reprezentance tudi republiški reprezentanti Albina Pšajd in TtMiči Planine. Veseli me, da je tako visoka kakovost in množičnost na podredju strelstva v tem mestu ob Dravi. Vidim, da delate načrtno in da obstajajo pc^oji za ddo v naprej. Po dosedanjih rezultatih mojega obhoda ima Ptuj največ možnosti, da bodo priprave državne reprezentance od 8. do 13. marca za evropsko prvaistvo prav pri vas. Zahvaljujem se za prisrčni sprejem," Zvezni trener je obiskal tudi državnega reprezentanta Janka Rožmarina na nj^ovon delovnem mestu v Markovcih. Z njim se je dogovoril o ddu in nastopih za reprezentanco in za izbirne turnirje, ki bodo še leto$nje leto. S srečanjem sta bila oba zadovoljna. Zvezni trener je zaželel Rožmarinu tudi v letošnjem letu kar največ uspehov, pri tem je omenil še „zlato generacijo", ko sta Rudi Rakuša mlajši in starejši bila državna pr\TJca posamezno, vendar v ekipi s Slavkom Jerenkom, Milanom HlujMčem in Otmarjem Zorčičem. Zvezni kapetan-trener Božidar Matovič je ponovno izrekel priznanje ^ujskim strelcem in jim zaželel kar največ uspeha v pripravah članov reprezentance, ki bodo v Ptuju. S. Ivanbvič PRVENSTVO S STANDARDNIM OROŽJEM v nedeljo, 10. januarja je bilo na strelišču Mladika v Ptuju občinsko prvenstvo s standardnim zračnim orožjem. V konkurenci mladincev je s standardno zračno puško zmagal Tonči Planine s 561 krogi. Med člani je zmagal Viktor Malek s 525 krogi pred Ludvikom Pšajdom. Med članicami je v streljanju s standardno zračno pištolo zmagala Albina Pšajd z 258 krogi. Med člani je zmagal Slavko Ivanovič s 549 krogi, pred Brankom Skrtom s 546 krogi in Silvom Glazerjem s 526 krogi. Ekipno je zmagala SD ,,Jože Lacko" z 2.135 krogi. Organizacija tek- movanja je bila zelo dobra, tekmovanje so sodili Kramberger, Oreški in Koželj. S. Ivanovič PTUJSKA STRELCA V REPUBLIŠKI EKIPI Na zveznem turnirju ,,Bratstva in prijateljstva" bo v ekipi SR Slovenije v tekmovanju z zračnim standardnim orožjem sodelovala tudi ptujska strelka Albina Pšajd, ki je bila lani druga, na obeh letošnjih kontrolnih tekmovanjih z zračno pištolo pa je bila prva. V tekmovanju z zračno puško pa je uvrščen v republiško reprezentanco mladinec Tonči Planine, ki je perspektivni strelec. S. Ivanovič Smučarski tečaji za otroke Med zimskimi počitnicami bomo tudi v ptujski občini izvedli številne smučarske tečaje za šolske in predšolske otroke. Za šolske otroke bodo tečaje organizirale osnovne šole ter ZTKO in SK Ptuj. V organizaciji SK Ptuj in ZTKO bo teden dni tečaja na Pohorju veljalo 1750 din. Izveden pa bo tudi tečaj za predšolske otroke. Ta bo veljal 435 din. Informacije in prijave na sedežu ZTKO Ptuj v športni dvorani Mladika (pri tovarišu Klariču). 1. k. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST šolsko športno društvo na osnovni šoli Olga Meglic v Ptuju, spada med najmlajša tovrstna športna društva v ptujski občini. Ustanovili so ga lansko leto. 25. maja. zalo so po tem dnevu dru.štvu dali tudi ime in sicer Mladost. V šolsko športno društvo. Mladost, je vklju&no okrog 250 učencev m učenk, kar je približn.- poIovica vseh učencev na šoli. ki se ^tljučujejo \ na>kdnje sekcije: atletika, pla- vanje. r. komcL košarka m šah Kljub temu. da imajv^ na v-ij.^ icl.nadr N.imo nekaj ur tc- den^k.i r. Jrle jv: ■ -v/i^viv-. reka; u' p.^ v - ■ vel : 7 i selo- - , ■ v : •: Skcg^■ - ■ : ^ , ,so bili občinski prvak v je.senskem in spomla- dan.skem krosu, imeli so nekaj dobrih posa- meznikov v atletiki, postali so občinski prvaki v nogometu, v drugih disciplinah pa se redno udeležujejo tekmovanj in .so vedno pri vrhu. Veliko zanimanje na šoli je za atletiko in pla- vanje. ki sta tudi športni panogi, za katere .so se odločili, da bodo kvalitetnejše delali. Tako se plavanja udeležuje okrog 70 plavalcev, okrog 15 pa jih je vključenih v delovanje plavalnega kluba Ptujske toplice. Večina del.' sloni n;: mentorju šolskega ^nortneg.' drii>t\. . S struni klubov pa m pra- zar^rn.!-^' ;?■> h' otr^s e v - . ' v: ■ nu! r. " ' j ^ Ptuju pa res ne bi smelo predstavljati problem vključevanje otrok v selekcijski sistem, saj možnosti zato nedvomno obstajajo. Pravi čas bo potrebno otroke usmerjati v selekcijski proces, pa naj si bo to v nogometu, rokometu, nami/nem tenisu in drugih športnih discipli- nah. Mentor društva, oziroma učitelj telesne vzgoje bi naj predstavljal samo vez med šolo in klubom in ne. daje sedaj tako. da učitelj telesne vzgoje skrbi za skoraj vse sekcije. Delo .šolskega športnega društva na osni)vni šoli Olga .Megli; bi lahko dejali, via je dobro, št- bvij^c p bo. I.. kiiih: p^i^c^rM ^v. vr - -ruk. KOŠARKA Poraza ptujskih ekip Obe ekipi KK Ptuj sta v soboto v Mladiki nastopili pred domačimi gledalci. Neuspešno, saj so tako dekleta kot fantje izgubili. PTUJ — LIBELA 50:61 (27:33) Članice KK Ptuj v srečanju z gostjami iz Celja niso uspde. Igralke Libele so bile boljše in zasluženo zmagale. Domačinke so bile enakovreden nasprotnik le do sredine prvega polčasa, v nadaljevanju pa preveč grešile, da bi lahko premagale tudi takšno ekipo kot je Libda. To je bilo zlasti očitno v drugem polčasu, ko so si gostje z meti od daleč in nasprotnimi napadi priigrale 19 točk prednosti, domačinke pa kar osem minut niso dosegle koša. PTUJ: Golob, Komik 11, Horvat 6, Murko, Vogrinec 6, Veličkovič, Kukovec 7, Jane, Jelka Sirec 13, Krničar, Majda Širec 7. Ptuj-Litija 78:86 (45:44) Ekipa Litije je v vzhodni skupini druge republiške lige na drugem mestu. To je dokazala tudi v Ptuju. Vodila je večji del srečanja in zasluženo zmagala. Domačini so goste ujeli ob koncu prvega dela, več pa niso uspeli. Nikakor niso namreč mogli zaustaviti odličnega gostujočega branilskega para Merčon — Gradišek ter centra Soršaka, v napadu pa igrali premalo kolektivno. Najboljša strelca sta bila igralca Litije Merčon (30) in Soršak (22). PTUJ: Filipič 2, Erbus, Seruga, Beranič 18, Bedračl, Gailhofer, Cobelj 16, Miran Kotnik 6, Robert Kotnik 8, Dobrijevič 14 in Musič 12. Obe srečanji v dvorani Mladika sta dobro vodila Rutar iz Maribora in Potočnik iz Slovenskih Konjic, ogledalo pa si jih je skoraj 100 gledalcev. 1. kotar Mlade rokometašice v finalu Mlade igralke rokometnega kluba Drava so se uvrstile v finale mladinskega klubskega prvenstva Slovenije. Na turnirju v Žalcu, enem izmed petih področnih, so namreč prepričljivo osvojile prvo mesto. Na prvem srečanju so s 17:7 premagale Vransko, nato pa v odločilnan srečanju še Šmartno z rezultatom 18:10. V ekipi Drave so nastopfle: Farič, Filipaja, Rimele, Lepej, Kmetec, Zupane, Gomilšek ter Metka in Marija Vičar. Najboljša strelka je bila Marija Vičar (13 zadetkov), z dobro igro pa so se izkazale prav vse igralke. V finalu, ki bo ob koncu tedna, bo^ Ptujčanke poskušale doseči čimboljšo uvrstitev. Namreč, na prejšnjem prvenstvu so bile druge. Vendar takšnega uspeha tokrat ni pričakovati, saj je ekipa letos precej okrnjena. j j^gj^j. Uspeli družinski slalom Smučarski klub Ptuj je v nedeljo pri Treh kraljih na Pohorju uspeSno izvedel družinski slalom. Zabavno-rekreativne akcije se je udeležilo 11 od 14 prijavljenih družin. Proga je bila dokaj zahtevna, nastopajoči pa zdo zavzeti. Zmagala je družina Mrgole pred Kocjanovimi in Purgaje\dmi. Vse uvrščene družine so nato sodelovale pri žrebanju praktičnih nagrad, ki so jih prispevale nekatere ptujske in mariborske delovne organizacije ter zasebniki. Prireditev je lepo popestrila zimsko rekreativno ponudbe, organizatorji pa so se odločili, da bodo takšnih in podobnih prireditev izvedli še več. i. kotar ŠAH Letošnje redonalno ekipno pionirsko tekmovanje v šahu je ImIo 9. januarja 1982 v Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Sodelovalo je osem ekip iz podravske regije, (prvo in drugo plasirani na občinskem tekmovanju iz občin Lenart, Ptuj, Maribor, Slovenska Bistrica in Ormož). V nadaljnje tekmovanje seje uvrstila le ekipa osnovne šole Gorišnica v skupini starejSh pionirk. Rezultati po posameznih skupinah: — ml. pionirji: 1. Sladki vrh 21.5; 2. Gorišnica 19.5; 3. Podlehnik 15.5; — st. pionirji: 1. osnovna šola bratov Polančič 24; 2. Grajena 19,. . . 9. Gorišnica 10; —ml. pionirke: 1. Črešnjevec 15;. , . 5. Gorišnica 11.5; 6. Grajena 10; — st. pionirke: 1. Gorišnica 22; ... 5. Zetale 14.5 Ekipa šahovskega društva MIP se je udeležila v nedeljo 10. januarja 1982, tradicionalnega brzopoteznega tekmovanja v čast padlemu Pohorskemu bataljonu v Slovenski Bistrici. V zelo močni konkurertci (19 ekip iz Celja, Maribora in Slovenske Bistrice), je zmagala ekipa Kovinarja z 58 točkami pred ekipo ŽŠD Maribor I 57 točk, ŠK Celje 52.5 in ŠD MIP 51 točk. Za ekipo ŠD MIP so nastopili Polajžer, Seruga, Skarja, Brglez in Dajnko. —dj— DOBRO DELO šolsko športno društvo na osnovni šoli Videm pri Ptuju, spada med društva, ki imajo za .svoje delo dokaj težke pogoje. Na voljo imajo zunanja igrišča za rokomet, košarko, z delovnimi akcijami pa so pri- pravili skakališča za skok v višino in daljino, ter stezo za sprinL Seveda pa lahko zunanje objekte koristijo samo ob ugodnih vre- menskih razmerah. V zimskih mesecih pa imajo na voljo samo manjši prostor, ki zadostuje le za talno telovadbo. Med učenci je veliko zani- manja za atletiko, rokomet, nogomet, šah in strelski krožek. To pa so tudi sekcije, ki delujejo v okviru društva. Največje uspehe so dosegli v atletiki, vseh drugih tekmovanj pa se redno udeležujejo. Po besedah mentoija društva, ne bi bilo slabo razmišljati, da bi za šolska športna društva brez pogojev za delo v zimskih mesecih organizirali plavanje za učence. Danilo Klajnšek DOBRI UVRSTITVI Na novoletnem turnirju malega nogometa v Mariboru sta sodelo- vali tudi dve ekipi iz Kidričevega. TGA Kidričevo in Blok 15 sta se med 76 ekipami uspela uvrstiti v četrtfinale, kjer sta izgubila z Železničaijem in Mlinčkom. Sama uvrstitev v četrtfinale je velik uspeh za ti ekipi, ki sta redno uvrščeni pri vrhu skoraj vsakega turnirja, to pa še posebej velja za ekipo TGA Kidričevo, kije bila že zmagovalka mariborskega turnirja. Blok 15 pa ptujskega turnirja. Danilo Klajnšek NADALJEVANJE ŠPORTNIH AKTIVNOSTI Na osnovni šoli Boris Kidrič iz Kidričevega nadaljujejo s športnimi aktivnostmi ob ponedeljkih ki so jih poimenovali športni ponedeljek. Tako so pi> metu težke žoge. izvedli še tekmovanje v skoku v višino, ki m^-- zajela vse ra/.rede osnovne šole. Tekmovanje je uspelo v celoti in tudi c:!; M i.ske lige v atletiki sc taK.- i/p.):njuje. Lg>>d:ve zimv- e r;:7:-!i - na so učenci osnovne šole v Kidnče\cr' •.'K.>ris!i!: /a /ir-',><- ;n<.rir.i J.ir. smučanju in sankanju.Športni d-in t.i r'1^1: ' ; ^ , -M u.>pel. Dan i i. K.;air.s;k 8 - ZA RAZVEDRILO 14. januar 1982 - TEDNIK tednik — 14. januar 1982 OGLASI IN OBJAVE - 9 čebelarji želijo sodelovanje v nedeljo 10. januarja so se n;i redni letni programsko volilni konferenci sestali člani čebelar- skega društva Ptuj. ki šteje nekaj n. J 50 članov. Uvodoma so raz- pravljali o aktivnosti v lajiskem letu in o problematiki, kijih teži. rrenutno je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da so čebeHe paše vseoolj ogrožene od raznih pesticidov in ostalih škropiv, kijih uporabljajo kmetijci. Zadnje mesece lanskega leta pa seje i\'4 območju čebelar- skega društva Turnišce pojavila čebelja bolezen in sicer huda gniloba čebelje zalege. Na tem območju je določena zapora. Na nekaterih območjih pa je bilo v lanskem letu opaziti tudi znake čebelje kuge, zato bodo v letoš- njem letu izvedli izobraževalne seminarje za vse čebelarje. Na nedeljski konferenci so če- belarji ugotovili, da je .sodelova- nje z inšpekcijskimi slu/bami m kmetijskimi organizacijami kljub nenehng-mu spodbujanju zelo slatK). Čebelarji želijo in zahte- vajo sodelovanje medtem ko na drugi strani ni čutiti. pre- velikega zanimanja za to. Že-po- datek. da se nobeden od pred- stavnikov omenjenih ustanov ni udeležil letne konlerence (kljub vabilu) kaže na to. Ob koncu ne- deliske kt)nference so razrešili dolžnosti dosedanjega predse- dnika čebelarskega cfruštva Ptuj Vinka Brenčiča in izvolili nove člane predsedstva izmed katerih bodo se ta mesec izvolili novega predsednika. M. Ozmec Tudi seminarji stabilizacijsko Pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju so že sredi novembra lani pričeli s tradicionalno obliko izobraževanja mlatTih na semi- narjih za posamezne področne konference. Tako so najprej uspešno izvedli seminar za mlade iz vzgoje in izobraževanja, zatem za mlade aktiviste iz združenega dela. pa za mlade kmetovalce. Jutri popoldne (v petek) pa se bo pričel seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZS.MS iz krajevnih .skupnosti ptujske občine. Tokrat seminar ne bo potekal tako. kot smo bili do sedaj navajeni, saj so se pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju odločili za .stabilizacijsko izvedbo. Mladi slušatelji bodo namreč obiskovali za stabilizacij- sko izvedbo. Mladi slušatelji bodo namreč obiskovali seminar v delavskem domu Franc Kram- berger. Pričetek predavanj bo v petek ob 15 uri. Zvečer bodo odšli udeleženci vsak na svoj dom. v soboto dopoldne pa se bodo spet srečali. Glede na to, da smo bili vajeni dvo ali tridnevnih seminarjev \ hotelski izvedbi (vključno s prenočitvami in pre- hrano) je slednja izvedba zares kar se da stabilizacijska in vred- na posnemanja. —OM V tednu od 5. do vključno 12. januarja se je na cestah ožjega območja ptujske občine zgodilo 6 prometnih nesreč v katerih je ena oseba izgubila življenje, ena je bila huje, šest pa lažje telesno poškodovanih. Materialna škoda na vozilih je ovrednotena na okoli 55 tisoč din. IZSILJEVAL PREDNOST Zelo huda prometna nesreča seje zgodila v ponedeljek 11. januarja ob 14.40, ko sta kolesarja Vladimir Ivančičin Stanislav Horvat — oba od Lovrenca — pripeljala na regionalno cesto pri Lovrencu na Dravskem polju v trenutku, ko je po njej pravilno pripeljal proti Kidričevemu Andrej Sajko s Ptujske gore. Kljub zaviranju je Sajko trčil v kolesarja Ivančiča tako hudo. daje ta med prevozom v bolnišnico umrl. _OM PRIMARNA NALOGA LOVCEV Varstvo in gojitev divjadi Prav v zimskem času prihaja najbolj do izraza skrb lovcev za divjad. Sneg namreč preprečuje iskanje naravnih virov hrane, zato lovci v številnih krmiščih in remizah pridno krmijo premra- ženo in lačno divjad. Pripadniki zelene bratovščine se dobro zave- dajo. da bodo njihova lovišča le tako vedno dovolj polna, da bo v njihovih revirjih dovolj raznih vrst divjadi. Ludi ptujski lovci se tega dobro zavedajo. Tako je bilo čutiti ob pričetku pogovora s predsednikom Zveze lovskih družin Ptuj, Milanom Trafelo. ki je o tem dejal: >>Prav gotovo lovci redno skrbimo za stanje divjadi v naravi. Pa ne samo pozimi, ampak skozi vse leto. Pozimi je- pač toliko slabše, ker je zaradi visokega snega ogrožena prehra- na divjadi. Najhuje je za malo poljsko divjad, ki po svoji številč- nosti iz leta v leto pada. Vzroki za to so številni. Na eni strani grozi tej divjadi kmetijstvo, ki postaja iz dneva v dan intenziv- nejše. Na drugi strani pa je izredno nevarna uporaba raznih kemičnih sredstev, predvsem raz- nih herbicidov. Vse to vpliva na redčenje divjadi. Lovci so zato prvi poklicani, da skočijo na pomoč ogroženi divjadi. S tem pričnemo lovci sredi leta, ko pričnemo s pripra- vami krmišč. Pozneje, v oktobru po navadi že pričnemo z občas- nim krmljenjem, tako. da se divjad navadi na krmišča, da ve, kam naj se zateče v stiski. Mi- slim. da naše lovske družine opravljajo to nalogo razmeroma dobro. Premalo pa nam pomaga- jo krajani ob posameznih lovi- ščih, ki se ne zavedajo, daje skrb za divjad splošna družbena skrb ne samo skrb nas. lovcev.« Na kak način pa lovci zbirate hrano, saj tudi ta precej stane? »Naj najprej povem, da stane- jo tudi krmišča, ki pa jih priza- devni lovci v glavnem izdeluje- mo sami in jih redno tudi obna- vljamo in vzdržujemo. V krmišča v glavnem dajemo koruzo, razen tega pa proso in razne zdrobe ter mešanice zrna. V prvi vrsti zalagamo s hrano krmišča na remizah. Bolj važno kot to je, da je krmišče redno založeno in da je na takem mestu, da prepreči vsako izgubo divjadi. Vsi lovci se zavedamo, da je odstrel divjadi sekundarna naloga, primarna naloga pa je varstvo in gojitev. Tudi ostali občani bi se morali zavedati pomembnosti tega, saj smo dolž- ni ohraniti živelj v naravi takšen, kot so nam ga zapustili rodovi.« Kakšno pa je trenutno stanje divjadi na loviščih Zveze lovskih družin Ptuj? »Naj povem, da naša zveza zajema tudi lovce iz ormoške občine, kjer seveda skrbijo za divjad enako skrbno, kot družine na ptujskem območju. Sicer pa povsod ugotavljamo močen pa- dec male poljske divjadi. Vzroke sem v glavnem že navedel, zato je najpomembnejša naloga v naslednjem srednjeročnem ob- dobju, da lovske organizacije skrbijo za nakupe zemljišč, na katerih bi snovali lastne remize, kjer bi divjad dejansko dobila svoj mir in pogoje za razmnože- vanje. Veliko bo treba storiti za boljše sodelovanje med lovci in gozdarji, saj delujemo vsi v gozdu.« Grozi kateri vrsti divjadi iz- trebljenje? »Iztrebljenje ravno ne, prav gotovo pa so določene vrste še posebej ogrožene. Predvsem gre za močno ogroženo poljsko jere- bico ki je tudi na naših loviščih, na drugi strani pa je še močneje ogrožen velik petelin, ki ga na našem območju sicer ni. Zadovoljni pa smo lahko s trenutnim stanjem srnjadi in tudi v prihodnjem obdobju bomo temu posvečali še več pozorno- sti.« Tudi v lovski družini Ptuj posvečajo varstvu in gojitvi div- jadi vso pozornost. Predsednik LD Ptuj, Slavko Jerenko je o pripravljenosti lovcev na to zimo dejal: »V LD Ptuj nas je 38 lovcev in pripravnikov. Letos skrbimo za 61 krmi.šč za fazane, 5 krmi.šč za jerebice, ter nekaj krmišč za srnjad. Res je, da smo se na letošnjo zimo dobro pripravih. Dokaz za to je, da smo lani na lastnih njivah pridelali okoli 16 ton koruze v zrnju in okoli 12 ton koruze v klasju. Za zajce in srnjad pa smo kupili korenje in repo, ki pa jo polagamo le ob večjem snegu, kadar je zares hudo. Po navadi krmimo ob velikem snegu dvakrat tedensko, ob manjšem enkrat, če pa ni snega pa le občasno, da se divjad navaja na krmišča. Vsak naš , lovec redno zalaga najmanj dve krmišči.« Katera divjad pa je v vaših loviščih najbolje zastopana? »Najbolje verjetno fazan, za- tem zajec, potem pa srnjad, no tudi z jerebico ni slabo in je še zmeraj zaščitena, skratka kar zadovoljni smo. Sicer pa sami pokrivamo tisto, česar nam nara- va sama ne da, saj vsako leto vložimo od 500 do 600 mladih fazanov.« m. Ozmec Milan Trafela, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj — Ormož Slavko Jerenko, predsednik LD Ptuj Rodile so: Olgica Radovanovič, Gregor- čičev dr. 8 — Darka; Marta Pfaj- far, Moravci 116 — dečka; Marija Kociper, Ptujska 25, Ormož — Igorja; Nada Kodrič, Grdina 3 — Jasmino; Katarina Popušek, Po- brežje 97 — deklico; Marina Habjanič, Dobrovčak 7 — Nata- šo; Marija Gaube, Stara c. 29, Ljutomer — Tadejo; Stanislava Novak, Mariborska 2 — Jerneja; Marija Hrga, Gabernik 28 — dečka; Simona Meznarič, Graje- na 2 — dečka; Silva Gerečnik, Zg. Hajdina 132 — Nino; Vera Tr- stenjak. Mihalovci29— Klavdijo; Majda Slodnjak, Podgorci 69 — deklico; Elizabeta Fideršek, Ko- čice 50 — dečka; Starki Bogdana, Miklošičeva 6 — Petro; Bojana Krajnc. Školibrova 9. Ormož — Petra; Stanka Hutinski, Ziherlova pl. 15 — Mileno; Poroke: Alojz Klajžar. Prerad 56 in Branka Jozič, Tibolci 17; Vladimir Horvat, Muretinci 51 in Ida Vi- dovič, Sp. Hajdina 81; Alojz Vrabl, Pacinje 29 in Greta Pihler, Mostje 7; Franc Rajtmajer, Pre- šernova 22 in Amalija Tomšič, Prešernova 22. Umrli so: Franc Grof, Plešivica 9, Ljuto- mer, roj. 1929, umrl 30. dec. 1981; Marija Ljubeč, Nova vas pri Markovcih 72, roj. 1905, umrla 3. jan. 1982; Matej Kelemina,Grabe 11. roj. 1898, umrl 3. jan. 1982; Frat^' Matjašič, Gorišnica 75, roj. 1906. umrl 31. dec. 1981; Ivan Ilovar, Ciril-Metodov drevored 14. roj, 1906, umrl 2. jan. 1982; Antonija Cestnik, Draženci 19, roj. 1910, umrla 6. jan. 1982.; Ivan Bokša, Mihalovci pri Vel. Nedelji 38. roj. 1911, umrl 7. jan. 1982; Marija Masten, Obrež 105, roj. 1899, umrla 8. jan. 1982; Marija Šimenko, Zabovci 75, roj. 1902, umrla 9. jan. 1982; Franc Petek, Nova vas pri Ptuju, roj. 1924, umrl l.jan. 1982; Janez Horvat, Spuh- Ija 30, roj. 1942, umrl 9. jan. 1982;. TEDHOK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.