10/2017 letnik CXIX 255 ZDRAVJE ČEBEL Zbrane voščine in odbrano satje moramo zavarovati pred voščenimi veščami. Leto za letom nam povzročajo ve- liko škode. Znani sta velika in mala voščena vešča, od ka- terih je med čebelarji bolj znana velika voščena vešča, saj v čebelarstvu povzroča škodo. Še posebej mladim čebelarjem, ki imajo manj izkušenj, se kaj hitro zgodi, da jih preseneti ta škodljivec. Velika vešča (Galleria mellonella) z rjavkastimi krili dose- ga razpon med 2,5 do 3 cm. Na sprednjih krilih so temni madeži. Krila male vešče (Achroia grisella) so na koncu zao- krožena in dosežejo razpon 2 cm ter se srebrno sivo leske- tajo. Velika in mala vešča sta podnevi običajno skriti; šele ponoči se zbudita in vdirata v čebelja bivališča. Svoja meh- ka, steklasta, rahlo ovalna, le 0,4 mm velika jajčeca odlagata v zareze panja, redkeje na same sate. Mala vešča izleže več sto jajčec, velika pa pogosto več kot tisoč. Ob ugodnem toplem vremenu se v 4 do 5 dneh izležejo majhne ličinke s štirimi pari nog. Najraje se zadržujejo na podnici, od koder se kmalu odpravijo na starejše sate. V vro- čem poletju traja ves razvoj velike vešče približno mesec in pol, pri mali vešči pa tri mesece. Pri tem- peraturi pod 10 °C se razvoj ustavi. Pri obeh vrstah sta ličin- ki samice nekaj večji od samcev. Ličinke ne poško- dujejo in uničujejo samo satja, ampak tudi satnike in druge lesene dele panja. Razen uničenja satja in panjev voščena vešča uničuje tudi zalego in prena- ša spore hude gnilobe čebelje zalege. Na srečo ima vešča v zdravi čebelji družini malo možnosti, da napravi škodo, lahko pa v nekaj tednih uniči slabo skladiščeno satje. Največji sovražnik vešče so čebele. Če je družina moč- na, čebele izvlečejo ličinke vešče. Zato moramo skrbeti, da imamo le živalne družine z rodovitnimi maticami. Prav tako mora čebelar s pravilno oskrbo pomagati čebelam pri čiščenju panja. Stene panja naj bodo gladke, dno panja ve- dno, zlasti pa spomladi, čisto. Da vešča ne bo imela zavetnih mest, kamor bi odlagala jajčka, je treba odstraniti prizidke. Čebelje družine naj bodo zožene na toliko satov, kolikor jih popolnoma zasedajo. Redno obnavljajmo satje. Staro, črno, neprozorno satje, ki ga imajo vešče najrajši, sproti izločajmo. Satje moramo shranjevati v prostorih ali omarah, kamor čebele nimajo dostopa. V toplih mesecih ga je treba razku- ževati. Če nimamo omare, hranimo satje v svetlem, suhem in zračnem prostoru, kajti svetloba, prepih, vlaga in nizke temperature ovirajo voščeno veščo pri razvoju. Posoda, v kateri zbiramo voščine, mora biti vedno zaprta. Voščine hranimo na hladnem. Na temperaturah pod 10 °C se jajče- ca, ličinke in bube ne razvijejo. Nepotrebno satje in voščine čim prej pretopimo v vosek ali oddamo v predelavo. Več po- drobnosti o skladiščenju satja si lahko preberete v Sloven- skem čebelarju 9/2012, str. 273. Poleg vseh znanih metod uničevanja voščene vešče se za uničevanje tega škodljivca na trgu ponujajo tudi ekološka sredstva (npr. sredstvo B401 ali Certan, ki ga proizvaja pod- jetje Vita Europe). Takšna sredstva so primerna za učinkovi- to in ekološko uničevanje ličink voščene vešče. Učinkovina je snov, ki sestoji iz spor Bacillus thuringiensis ssp. aizawai serotip 7 (1,5 %), ki se je že prej uporabljala v kmetijstvu, kot sredstvo pri integriranem zatiranju škodljivcev, predvsem v sadjarstvo in vrtnarstvu. Bacillus thuringiensis ssp. aizawai serotype 7 je mikroorganizem s ciljnim delovanjem na ličin- ke voščene vešče, ki ni nevaren za ljudi in čebele. Ne pušča nedovoljenih ostankov v vosku in medu, prav tako ne vpliva na senzorične in organoleptične lastnosti medu. V skladu z odobritvijo regulativnega sveta EU št. 2092/91 so sredstva s to učinkovino primerna za ekološko čebelarjenje, z namenom preventive pred napadom voščene vešče, in se uporabljajo po zadnjem točenju medu, na satju katerega nameravamo skla- diščiti. Tako »obdelano« satje bo zaščiteno pred napadom ličink voščene vešče do naslednje čebelarske sezone. Da pa voščena vešča le ni tako velik nepridiprav, kot si predstavljamo, so letos skupaj s španskimi kolegi ugotovili britanski znanstveniki. Spoznali so, da se lahko ličinka vo- ščene vešče poleg čebeljega voska prehranjuje tudi s plastiko. V manj kot eni uri se namreč uspe ličinki pregristi skozi pla- Dobrim in varčnim čebelarjem se že čez po- letje nabere precej voščin. Ob pregledovanju čebeljih panjev zbiramo prizidke, ki se držijo satnikov, panjskih sten in matične rešetke, pra- zne matičnike, polomljene satnice in trotovino iz gradilnikov. Tem voščinam dodamo še sate, ki so se zlomili bodisi pri točenju medu bodisi med prevozom panjev, ter medene pokrovce in sate, ki jih jeseni zaradi starosti izločimo iz čebelarstva. Tudi med jesenskim čiščenjem matičnih rešetk in podnic panjev se nabere še precej voščenega drobirja. Uničevanje voščene vešče Fo to : M ira R og el j J en ko 10/2017 letnik CXIX256 ZDRAVJE ČEBEL stično vrečko, znanstveniki pa upajo, da bodo s pomočjo tega prišli do rešitve, kako pospešiti biološko razgradnjo plastič- nih odpadkov. Odkritje bi lahko prispevalo k reševanju težav, ki jih predstavljajo plastične vrečke za okolje. Vsako leto ves svet skupaj namreč proizvede kar približno 80 milijonov ton polietilena, ki je glavni material plastičnih vrečk. Vrečke so v vsakodnevnem življenju neizogibne, a težava je, ker je potreb- nih več sto let, da se takšna vrečka v naravi sama razgradi. Vlado Auguštin Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Matica je že ''naravno'' zelo zaščitena in odporna proti virusnim okužbam. Čeprav je možen vertikalni prenos vi- rusov z matice na jajčeca, pa je to vsekakor veliko redkejši pojav v primerjavi s horizontalnimi načini prenosa, ki so odgovorni za večino virusnih okužb. V študiji ugotavljanja štirih čebeljih virusov (ABPV, BQCV, CBPV in DWV), ki smo jo izvedli na zalegi, hišnih in pašnih čebelah znotraj istih čebeljih družin, smo ugotovili, da je z vsemi virusi naj- manj okužena zalega, potem hišne čebele in pašne čebele. To vsekakor kaže na to, da vzroka za širjenje virusov ne gre iskati pri matici, ampak je večina virusov posledica hori- zontalnega načina prenosa. Ko razmišljamo o preventivnih ukrepih v zvezi z viru- snimi okužbami, ki jih čebelar lahko izvede, je vsekakor na prvem mestu uspešno zatiranje varoj. Stalen nadzor varoj in uporaba dovoljenih ter učinkovitih preparatov za njeno zatiranje sta ključna tudi za preprečevanje virusnih okužb. Združevanje šibkih in oslabelih čebeljih družin je prej voda na mlin virusnim okužbam kot pa dobra odlo- čitev čebelarja. Prav tako je pri nakupu večjega števila če- beljih družin treba paziti, da te izhajajo od istega (ne od različnih lastnikov). Čistoča, razkuževanje, redna zame- njava satja, odstranjevanje in uničenje odmrlih čebel, ku- povanje matic od priznanih proizvajalcev in laboratorij- sko testiranje čebel so osnovni ukrepi za preprečevanje virusnih okužb. Stalen nadzor virusnih okužb v čebelnja- ku in pregled čebel pred nakupom ter izvajanje karantene bi vsekakor dolgoročno pripomogli k izboljšanju stanja virusnih okužb. Klinično prepoznavanje virusnih okužb čebel je še zme- raj osnovna metoda za ugotavljanje čebeljih virusov. Ven- dar pri tem naletimo na nekaj ključnih težav, saj: 1. Številni virusi pri čebelah ne kažejo kliničnih znakov okužbe. 2. Vse razvojne oblike čebel ne kažejo enakih kliničnih znakov virusne okužbe. 3. Različni virusi lahko kažejo podobne klinične znake okužbe. 4. Okužba z istim virusom ima lahko za posledico različ- ne klinične znake okužbe. 5. Znaki okužbe so lahko različni ob hkratni prisotnosti več različnih virusov (patogenov). 6. Klinična slika virusne okužbe je lahko odvisna od drugih dejavnikov, npr. prisotnost ostankov pesticidov v okolju. Za ugotavljanje viru- snih okužb čebelje druži- ne so najzanesljivejše mo- lekularne metode, ki jih lahko izvedemo le v labo- ratoriju. Za vzorec so naj- primernejše klinično pri- zadete ali umrle čebele. Za laboratorijsko preiskavo potrebujemo vzorec veli- kosti približno 50 odraslih čebel. Če je ugotovljena odmrla zalega, se izreže satje s prizadeto ali odmrlo zalego v velikosti 10 x 10 cm. Če so umrle čebele v panju ali pred čebel- njakom, se jih vzorči. Prisotnost virusov lahko ugotavljamo tudi v varojah. Vzorce je treba nemudoma poslati na prei- skavo v laboratorij, lahko pa jih čebelar shrani za krajši čas, tako da jih zamrzne, saj drugače virusi propadejo in vzorec ni primeren za preiskavo. Z molekularnimi metodami lah- ko hitro in natančno določimo vrsto virusa, količino virusa v vzorcu in sočasno prisotnost večjega števila virusov. Če se v čebelnjaku pojavi sum na virusne okužbe, je dovolj, da so v preiskavo poslani največ 2 do 3 vzorci iz istega čebelnjaka. Iz Vsekakor predstavljajo dejavnosti čebelarja, kot so nakup nove čebelje družine, združevanje čebeljih družin različnih lastnikov, združevanje šibkih čebeljih družin, paša (iz več različnih če- belnjakov na istem mestu), obiranje pobeglih rojev čebel iz narave, med zelo tvegane dejav- nosti čebelarja za prenos čebeljih virusov. Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (II. del) Virusi so zunaj živih celic le skupek neaktivnih kemičnih snovi. Ko pa vdrejo v živo celico, jo izkoristijo za čim hitrejšo tvorbo novih virusov.