$&**&&'~ K&^HjJMobL k. k. Hofbibliothek, ^.^ St. 17. ¦V Gorici, 25. #prila 1879. „SoLa" izhaja vsak petwk in veJja poSto prejemaiia ali v Gorici ua dom poSiljaua: Vse leto ..... f. 4.50 Pol Ieta.....„ 2.30 : C'etvrt leta . .. *. . „ 1.20 Pri oznanilib in pv&v tako pri „po-slanicah" se plafiuje i iavadno tristop-no vrsto: , ...,.*; 8 kr. Le se ttska 1 krat I » » » i, 2 „ 6 „ „ „ rA 3 „ Za veSo Lrke po proatoru. Posamczno gtuvilke so dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarmci v go-sposki ulici bli/.o „treh kiou". in na staroiu trgu.— v Trstu v tobakarni-ci „Via dolla cascrma 60". : • Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urodnistvn „Soi*e" v Gorici v Mailing-ovi tiskurm, ntnocuiiia pa 08krbniStvu„S($ou Via del Giardina V Zoratti-jovi WSi II. nadstr. Rokopisi se no vrafcajo; dopisi naj so blagovoljno fraukujojo, ~ Dolalcem iu drugim ufipreraoJnim ae narofiniua ".mlii, akoso oglaso pri urodnifitvu. Clasilo slovcnskega politttncga druStva goriSkcga za brainbo narodnih pravic. &a& 14 l« ISSfft. Avstrija obhaja danes nenavaden patrijoti-ien^praznik; Avstrija cela, nerazdruzena, poaa-biv§a ua aotranje meje, katere jo navadno lo&jo v dve polovici, na narodnostnc razliCnosti in pre-pire, Id so se zalibog dozdaj od one straninaj hujc gojili in netili, od katere bl se bili morali tolazjti in zabranjevatij—Cuti se danes nenavadno Silo in krepko v svojej celokupuosti; vsi nje narodi s6 zavcdajo bolj, nego kedaj drugaS, da so udje ene in iste druZine, da imajo skupaj e-nega ofieta in eno mater, katerima so vsi v enaki Ijubezni in z enako zvestobo vdani. In vsi ti narodi se zbirajo danes vzvisenih cutov okoli staroslavnega prcstola HabsbnrSkcga proslavljaje z navduseno radostjo 25. oblctnico oncga pre-eroftnega dne, ko je nas" vitezki vladar v sveto, blagonosno zvezo roko podal plcmeniti knjeginji iz bavarske rodbine ter jo povzdignil v ccsarico in kraljico avstrijsko. Da, vse dezele, vsi narodi, vsi stanovi, vse stranke vbrali so danes svoje najiskrenejse Cute v navduseno harmonijo, katera Be razlega od sivih Karpatov do zelene Adrije ter mogoCno doni proti starinsko dastitljevemu Dunaju, naznanjajoca visokima jubilantoma cesti-tanje in voseila vesolne Avstrije. Tudi Slovenci nisnio zadnji v zboru naro-dov, ki obkrozuje danes preljubljeno cesarsko dvojieo, marivec vrivamo se veselo tekmovaje v prve vrste prizadevaje si na kolikor mogoce si-jajen na&n delezlti se krasnih «r prave radosti, in zadostitve, katere je mili Bog dal doziveti visokima slavljencema. Res je, mi Slovenci smo revni po stevilu? revni glede gmotne in de lio-^ete, tudi glede narodne imoviue; abogati smo, neizmerno bogati, ce nas prasate p#*ljubezni do doma in eesarja, po udanosti cesarskcj rodbini, po zvestobi avstrijskemu prestolu. LISTEK. (drugi spev.) Dan nemirni mine, no5 napoCi I vseli se v Valjhunove tide Spanje. V noCnem lonu grad utihne Z vsem okoljem; samo stra2 koraci Odjekiijo §e v prehodih. Vendar Nej Valjhunu dano mirno spanje. Se srdf se v sanjah, §e roti se, Kckor prej se je za bela dneva, Ko nabiral je po Sirnih dvorih Cvet slovenov i junakov nera§kih. Cujte rotbe v sanjah: „krst k pomoCi! Bratom slepim tarn ob Sumnej Dravi, Siepira bratom tarn ob §immej Savi, Ki Triglava mole i Peruna, Pa le^njivko Zivo: 2rtvenici Z Drohom wed, i zrei i vodnici Naj pogino jadno. Predno solnce VeCkrat pride od izhoda do zahoda, V njih prokletih gajih kri2 zasadi Vojna moja.a—I takdj iz tabra Se poganja v sanjah, met zagrabi 2amrmravB grozno , * # ^ In to svoje bogastvo poklanjamo danes slav- I Ijeni dvojici kot vezilo na dan nje sreberne po-roke z odioemm zagotovilom, da to, kar smo do j zdaj vedno bili, hodemo tudi zanaprej vodno o-stati: Postcni Avstrijci in pazni Cuvarji dtiav-nih ju^nih mej. S tern zagotovilom pa nikakor" ne zatajti-jemo ponosa nasvojo narodnost; no, marivefc se danes m Livej§e vzbuja v nas, ko nas pre&inja trdna vera v vzvigeno pravMSnost naSoga vladarja, kateri je? ka ni davno, blagoduSno velel sveto-valcem svoje krone, naj mir nared6 mej avstrija ki mi narodi. Da neinir, stalni mir doseite, treba, da za vselej nelmjo one razlifi-nosti v drzavi, katere so narod nad narod sta-vile ter praviee in koristi tem s to, drugim % drugo mcro delile, ali z drugimi besedami, treba, da se narodna enakopravnost v vsakem oziru tako izvAdc, kakor je postavno zagotov-Ijcno. Slovcnski narod, po naravnem potu razvit iu lulturno povzdignjen no oiirani samo svoje prirojene in /.godovinske zvestobo in vdanosti do HabsbnrSkega prestola, anipak si ju tudi okrepi po dr^avijanske j samosve-sti kot drugim uarodom cnakopraven in v svojem razvoju svoboden Clan mogoenega cesarstva. In v to svrhci molimo danes iz dna srea: Naj Bog okrani in blagoslovi preswtlcga eesarja in prmnilostno cesarico ter ohda cesarsM prestol s takimi svetovaiei, kateri bodo malt in hoteli narediti in ohraniti mir mej avsttijskimi narodi / Adrese 2 Gori&kega. Deielni odbor gori§kt je poklonil Nju Veli-canstvoma po svoji deputaciji 8ledeLo adreso: Velidanstvi! Vsi avstrijski narodi hrepen6 iskreno po onem dnevu, ko se sreCno dcpolni pet in dvajseto leto Ya- V Brdu koine, Se v razgibu strasni duh inu snuje, Glej, kar n6bo Bpefismu otvori Cuden svit, po cegar morji plove Zdaj-krilatcev tropa tisoCera. I svitldst je svitla, i svitWst je Mila ko 0 §Lepu rajska luua Po tihotnih dolih, pustih gorah. Saj svitlobe dopu§6eno preyeC Preslabotnim nej oC^m eloveSkim, Zdajci: hRegis prodeunt vexiHal" Daljno petje, 6uj, Valjhan zasliSi . Nepre§tetih trum, nii& id6«5ih; Glasne harpe pa brenCft uL petje, I potem>—0 cudo!—^ko demantiie V prostorinah zvezdnih presijajne Nad osuplim vojvodo v-neskonCji, Riinskej cesti sliCne, kakor blisek •Vstanov6 se uliee na viSku, Dolge, dolge, na vsemir prostrane. Na robovih stoje ko slopovi Iz rubiaov in iz hijaemtov Pa iz druzih kameuov blisfiedih; Glej od slopa v slop zelene kite Nanizane strasnimi pojasi. Serafiini v svojem navduSenji Tja bite i trose ne2nih cvetek, W^, mo§o$en} clivea vonj lir^^ih jine preslavne zvexo in po celom ccsai'Btvu tckmu-jejo povNod, cla bi z najdoHtojniSinii sveCauostmi izia-zili ona odkritoserfna vo^ila, ki ja najtoplcjSi ^uti posve^ujejo prevzviSeni Oesarskt Dvojici. Tako se podvizfc tudi iz skrajnoga zahoda deiolni odbor Yajine pokoeJiene grofijo goridke ingradUko doino-goinega Prestola, da pokloni ponizno [svoje Lest|-tanje i/virajo^e iz niijcislcj.sili in najvnetej^ih ^utov Ijubezni, zaupanja in vdanosti goriSkega prtbivalstva do presvetlih Veliftanstov. Z gorcfto ljubeznijo, ki jo goji Ijudstvo ' gorifiko de^ilo za pioblafceno (JeHarsko Jtodbino, vjoiua so prav 4ivo radostno zadoSfiouje, videti, kako vtrju-je sruboma oleov najsrecnojiio zvezo visokodu^ne-ga in vite^kega Vladarja znajplcinoiiitojilo in noj-milosflu'ji'ii) C u s a r i c 0, kojima sledi s 1 av n i;z a r0 d po sijajnenn izglctlu na potu phunenitih ^eduosti in prave velikosti. Poiuwno na radost proljtibljunih Vladarjuv, zre ljuiistvo z veselo nado v bododiost ter voMi h globino sorca, «la bi iVajini Velifian-stvi nasloiu'eiii na podloiSiiikov licomahljivo vdanost srcCuo piehodili dolgo dobo fiijajnilt tiupeliov na potu napredka, obiliiosti, mini, ter mirno in varno dospcli do onega pi esreeuega due, ko se radostna navduienost hvaleznih podloznikov zopet izlij<5 v svecane pesmi in se bo sreeuo cesavstvo v »u)popisljivem vesefji topilo —obhajaje z 1 a 10 p 0 r 0 k 0. i De^elni odbor Vajine poknc2ene grofije gori-§ke iu gradiSkc je srefien, da more na podnozje sta-roslavucga cesarskega Prestola poMiti svoje presp-oStljivo eestitanje in ob encm si drzne dodati naj-odloCnejge zagotovilo odkritoserene iVdanosti, poiteae pokornosti iu neomahyive zvestobe. Bog okrani, blagoslovi in osrefii josve^eni Va-jini Velieanstvil Adresa ob5in kanalskega okraja se glasi Velidanstvil Mogofini orel avstrijski razpenja ponosno Bvoji orjaiki peruti, videti, kako se vsi narodi obslracga cesarstva, navdani iskrene Ijubezni do staroslavue HabsburSke rodbine, tekmovaje med seboj pri-pravlja,)*o, kar najslovesuejSe mogoCe praznovat pre-bla^eni dan sreberne poroke Vajinih Veli-Saustev. Tudi kanalski okraj je del dvogla-vega orla, pa ne morda samo mertvo perd, katero so tako: K og i krog. Ko zdajci se zacuje Zopet: „Regis prodeunt vexilla!a V dolzih vrstah, §e Valjhun zapazl, Te besede pevajo<5e trame, Iz katere vsak drii y naroCji Prapor ali mlaj, uresen z venci. Ktero 6ko bi preStelo trume Stopajofie v tej slovesnej dregi? Ko zatr6be troblje na vse vetrej Silni sprevod vstavi se, utihne. Kaka vuga sije iz obliclj Mlaje noscem, tem banderonoscem! Kaka zora jim nedolzja prede Po sne2enej, belo jasuej polti Cakajocim na demantnem mostul 0 kako je vse to veeno—milo, VeCno srecno, tarn V nadzemskem krogul Toda cuj I kak tok zadevlje sluhe? Godbe divnc te so harmonije, Po Ziimaknenih zapete zvezdah Iz neskonCja vedno bli2e. Zvoci VeliCastni, krasni so i svetil Vse omolkne, zdaj oblak pripluje Po ozvezdnem tiru ko deuica MigljajoCa gor v nezuanskem siji, • Pluje sredi angeljev, v molitve Vtdpljenih i v nedohodno resnostj 1 trajcj^ ko WiiW, pjegaiarkoy SOČA lahko zmaje m izpuli, ampak zivi ud socuteL vse sla-dosti in bolesti mogocnega telesa, od kojega se ne da po nobcni sili odtergati. Zato se je uielo tudi pri tej slovesno-veseli pri-liki gorere s»i:iitjt* ASt^a tukajsnjega pivbivalslva do Slavljenc OciuUhh' J.* \ oj i t: u v plaiuL'-cu visluo, katero si dizueju ujr&ovi ubi-iu*ki sauiio? uiki picpo-nizno poloziti na podnozje prevzvi&cnega Pre-stola: Da Vsegadobrotni,—katercmu je dopadalo v ve-Cinoma viharnih dobalipo sijajnem, a ternjevcm potu vladarskih skerbi dovesti prusvitlo Cesarako 1) v b j i c o do p c t i n d v a j s c t e o b I e t n i c e naj-ˇISe Nje por-jke,—ohrani vneizmorno radostvsem avstrijskim narodom v i t e z k e g a V1 a d a r j a FRAN-OI&KA JCtfEFA I. in premi 1 o 3 t u o C esa r i c o ELISABETO, tor Jim a da doztveti v srecni starosti, na rokah no>omma u\ piv2vestih podloinikov velicast-ni dan zlate poroke. Bo/ji Wagoslov naj poSiva vedao VAJINIMA YELK'AN STY DMA! Ccstitkabriskih obfcin se glasi: Presvotli VeliSanstvi! Od slavneLa praofrta mogo&ie II a b s b u r § k e r 0 d b i n e do najnovejSe dob? vresmeeval se je in vresnicnje so ^vduozgodoviuski, vt-lepomcnljivirek: MFe 1 i x Austria n u h o !- I»j2ji Magoslov je rod za rodom deden pri porokah vseh avstrijskih vladarjev, kakor so dedm? pri njih mrjpkiner.itejSe vladarske kreposti: pvava puhoimost, vKikodurjnost in modrost, na katerih sloni kot na dtmutneai tsmslji neomah-Ijiva Avstrife sreea. Tudi v 25 letni dobi po najvisi poroki Vaji-n i h V e 1 i e a u ? t. e v nugijak je vt-dno lcskeca zvez-da srece na avstrijskcm podnebji in vodila je mogoS-no cesarslvo v ininnh in viharnih easih na potu slave in vsestranskega naprerlka do presrccncga dne, ko ima srcbcrni oklep ukrcpiti preblagouosno zvezo vi-t e 2 k e g a VI adar j a z na j b i a g o d uSn ej § o Cesarieo, katcia sta v.sigdar v neomejem radodar-nosti trosila inilosti in dobrote mej svoje prezveste podlozmkc. Zato proriuvljajci danes v«i narodi ohsirnega ce-BRrstvn, navdani fckrene ljubezui in najtoplejSe hva-lelnosti, navfinseru^a scrtui pctiudvaj.seto obletnico V a j i n i h V c 1 i c a n s t e v najviSe poroke. — In da-bi zaostali prczvo&ti Brici, juzai strazarji avstrijsko-primorskib mej ? isikalior ne! Tudi oni hoCejo pri tej slovesno-veseli priliki zopet razkriti prirojeno svojo zvestobo in vdanost s tem, da preponizno sporoCajo avoje najiskrenej§e voiCilo preijubljenima Ju-b ila n torn a pGvzdigujoiJ proti nebu plamteCo molitev: Bog ohrani, Bog obvaraj in blagoslovi YAJINI POSVECENI VELlCANSTVII Oberae ajdovskega okraja so poslale vis. jttbilantoma sledeCo adreso: Velidanstvi! Vsi narodi zifeci t zavetji preoblastne krone ftTatrfjske tekmujejo med seboj, da bi o slo?esno-ve-seli priliki, ko se dopolni pet in dvajseto leto V aj i- T6ko v zanod tja, v izhod i 8e?er, Tja na jug. Yse zgruzi na kolena V krogu hipno se, ba, vse zapoje Gromno i na veke sveto pesem, Gromko: BPangue lingua gloriosi!" Harmonije povzemd spet godbo, I zvonovi zadon^j ok, rajsko milo . . « 0 kako* pri srci je Valjhunu 0 nebeSkej pesmi. Glej, v strmenji, Ko bi trenol, kl^kno nm kolena! V roke skrije si Valjliun oblicje; ^Slava, tebi na viiavah, zemlji Mir, eiovekom dobro voljoK— . . . 1} Ko na Vis pogieda, goste raegle vidi Pred seboj i sli§i daljne grome, Sliii straSne grome, vidi bliske In iz megel 5uje glas mogofien 1 slovesen kakor glas Sibilin: „He odlaiaj vefi, i br2 na delo SmrtniCe, i bode naj krvavo. Kar zafiel ai, Se dovrsi smelo Ukrotil bo§ ljudstvo trmoglavo, Ki malike ie testi surove: Sklep je tak, brez dvombe steCe§ slavo. Izmiilj&ie v prah.zatri bogove, Iz njih robstva toti 2) narod re§i, Ino vra^je mu razbij okove. Da s Perunom Tdglav se osmeSi Z Kadogostom puhla Ziva pade, V siuge njih ko krepki Jozve tre§i. Itker Ijud bolj rable je navade» P« aostigne, djko m Trtarjef n i h V e I i c a n s t c v preblagonosnc zveze, na " koli-tor raogoie sijajen natin izrazili one plemenite'cute, katere vnena odkritoserena vdauost, iskrena ljubezen in neoraajena zvestoba. Tudi prtbivaUi cvt>ti(iii biT?i.>v zelpnc Yipavc, ud n^kd;tj Yvito*-i ,..: d^.i t«! wt,it. ai- uunejo in ue marajo zaoaiati za duiptni, tudi oui bofejo vplesti cvetiico v vencc, katerega pokloni livalezna Avstrija preljubljeni vla da r ski Dvojici na dan Njcarcbcrne poroke. Zato doni lzpod sivih sten starcga Cavna do &ta-roslavnega cesarskega Prestola navdaSeni Ijadski glas, vbran v naji.-:kn^je|5o va-cilo: Kaj miii P-a? Lc dalj* ohrani v svojem mogookima Jubilantoma:. GROMOYITI ZIYUOt DopisL V GoriCIj 25. nprila, — Predsino^nem latceraj ptkaziJa jenala lepa Gotica sioje pravo lice:mesto Onega, koje bi mu rada naSemila peSC'iea tukajSnjih „neodre§enceva. Akopram se je niestno svetovalstvo z darilom 300 gold, za Szegcdince odkupilo od ofici-jelne razsvecave, — zarilo se je vendar na predveier sreberne poroke celo mesto v nenavadnemt svitu. Me-Scanstvo je vrh onih 300 gold, sicer Se mnogo poda-rilo za ogcrske nesrecneze, a hotclo je pri vsem tem improvizirati sijajno demonstracijo svoje iejalaosti in je to tudi lepo dovrSilo. V sredo veier so bila ne-nadoma po vsem mestu vsa okna razsvitljcna in zravcn tega so vihrale raz mnogih his avstrijske m deielne zastave. Posebuo lepo je biio okinCano in s transparent! razsvitljeuo glavarstveno poslopje; na balkoau naSe Citalnicc pa je piapola zraven avstrijske in de-Mne zastave tudi vclika slovauska tribojiiica. Mestna in vojaSka banda sle druga zadrugo prehodili glavne mestne ulicc in trgove, spremljani od neStevilne mno-iice; vse je biio zivo in radostno, le tit pa tam smo videli kak plab, poparjen obraz. Po konLani godbi se je zbrai pred glavarstveoiin poslopjem mo6an dijaSki zbor in je prav navdusuno dvakrat ali §e ve<3krat za-pet cesarsko hinmo. Ka to ^ivijo* in Bewiva* brez konca in kraja, Kerednosti nismo zapazili nobeue, da si je ranogobrojna (Seta mladenfev po vsem mestu sprehajaje ^e pozno v noe" prepevaja narodnq himno. Na vseh vrhih goriSke okolice so goreli yelikanski kresi. VCeraj nas je uze na vse zgodaj zbudil grom topov, ki so dale<3 okrog in tudi eez m&jo naznanjali, da obhaja Avstrija veliko druzinsko sveeanost, velik patrijotieen praznik. Godbi vojaSka in mestna zbudili ste z veselimi stopaji tudi po mestu vse mlado in staro in proti 8. uri zafiele so se tudi okna kincati s6 zastavami, ta-peti in cvetjem. Celo mesto jeimelo praznifien in prav poSteao avstrijski obraz. Ob 9. uri mej stre-yanjem topov velika vojaSka parada na Travniku; po Brez oklopa ino brez Pelade. Pae razlicne Stel bo gospodarje, Ne ostane vendar brez sadu, Da si muoge vide! bo viharje. Vladal pa ga bode v Casov dnd Slavm rod, o kojem se poreSe Jiepo geslo: A. E. I, 0. U. 3) Veliko res vekov ie pretece, Da zave" se sebe i jezika, Da delezen slave bo najveCe* Cas zamude toda vse olika: Pride, ki bp vladal po praviei I ki bode zvan: Clove^tva dika. 4) Ta vladavee ves udan resaici, Da.vravna po mofii razprtQe Ydehnol srcnost bo slovenskej 2ici. Ko spomladi zopet vse zaklije, Tak Slovenec ozlvi, i prava Znanstva g6jil bo in umetnife. Spremeni se ne ko siva glava, '* I ko car bo v siinem let Stevilu, L Zadobi vso moC slovenska slava .. . Izbudi iz saoj Yaljhuna Sunder Na dvori&iik-i ro^Ijanje glasno . , . PR. ZAKRAJ&CAK, 1.) Po grekein h\kmkxi ima sS glasiti blagovest; ST. Lu-ka glava 2. vrata 14. tako: „gloria in altiaaunis Deo, terrae pax, hominibus bona Toluutas** a ne flet in tatm «pax homini-bus bonao voluntatis." Laiiuski prorod vulgat© ˇ zadnjem gmislu dozdera so i nam nekako cudon, 2.) sloreuski. S.) Austria erifc in orbo ultimo, 4.) ccsav Franc Josir I. tem v natlaeeni prvostolni cerkvi slovesna sv. ma§a, katere se je deleiftlo vse vi§e in ni^e uradniStvo; ob I uri popoludne velik ofieirski banket „pri treh kro-iiali", ob j. zveeer mestna godba na Travniku, koj za njo vojaska itodba, slcdnjie dijaska bakljada sprcmijana od vojuske jjodbe pied glavarstvom in po mestu itd. itd.;— Dautis smo v toliki stiski s prostorom, da mb-ramo skreiti poro5ilo na tekratke povrsne vesti. Pri-hodnjifi dodamo Se mursikaj zanimivega. Jz Brd 17. aprila. (Izv. dop.) (Cerkveno petje). —Gospod dopisnik od beneSke mc)e v 15» Jistu So^e precej kudo obera organiste briske, ter jim prav hude levite poje, Lc3, da svoje dol^nosti vefi ali manj za-nemarjajo. Gospodu dopisniku njegove prito^be ne moremo povsem ovreCi, kajti v istini nahaja se tu pa tam po Brdih kak organist, ki gleda §e vedno na pra» tiko od leta 1803, in uiesa ljudstva, 2ive6ega v letu 187D praska z hripavimi melodijami, kiso znabitina-Jiin 0(*:auceui pod zeleno travo poCivajofiim ugajale. PoskoCnice iz francozkih rcpublikanskih pesmi po Na-poleoiiovej okupaciji k nam zancSenc in v cerkveno petje vpletene ncniajo moCi mladi zarod k pobo&iosti buditi in ko bi kak moder organist tudi na stotine po brejarjih vjetih polk, valcerjev in mazurk itd. v pomofi priklenil. Ker pa sam g. dopisnik omenja, da so izjeme pavsodi in, da ne postavlja vseh briSkihor-ganistov v staro gardo, sili me ljubezen do resnice in pravicc, da vsaj eno teh hvalovrcdnih izjem v YaScm cenjenem listu objavim. Cerkveno petje v Kviskem in v Kozani amemo med vesele izjeme tega sploSnega ^aSostnega stanja steti; kdor ne veruje, naj pride po-slaSatt Da se je pa orglanje in petje v teh dveh du-hovnijah v duhu cerkvenem in po pravilih umetnosti tako razvilo, zahvaliti se je neutrudljivcmu in teme-Ijito izurjencmu organistu Kozanskemii g. I, Marini6-u, ki se v pravem pomenu besede 2rtvujc za naprodok cerkvenega petja po Brdih. V Kozani je po osemlet-nem nepopisljivem trudu izuril moSki zbor, ki se za-morc v. vsakuj katcdtalnej cerkvi s Castjo oglasiti.. Y KviSkem postav.il je tcmelj napreduemu ccrkvenenm petju in ravrio scdaj se trudi, da bi tudi v Cerovem sturi kvas postrgal in novo tcsto zamosil, le Skoda, da se ima tu pa tam, kakor pri vsakcm blagexn pod* vzetji, z velikimi te^avami boriti, ktero pa bode nje-gova jeklona volja, Co Bog zdravjo da, srecno prema-gala. V rcSenjo casti Kozauskih in KviSkik pevcev m vrlega orgauista, ki se za napredek bojuje, zdelo se nam je potrebno to pojasnilo podati. Ostalim brrS-kim organistom in pevcem pa, ktere znabiti prito^ba g dopisnika po praviei zadeva, zaklifiemo: pridite.v Kozano petje posluSat in v KviSko, Solajte se malo pri g. I. M. organistu, da vas dopisnik od beneSke meje ne bode veL mogel grajati, ker potem bote v hramu bozjemu peli in ne tulili! X. Od levega brega So5e 24. aprila. (izv. dop). Danes dobil sem od svojega prijatelja na BovSkem obsirno pismo, v katerem mi po stari navadi med drugim podaja tudi nekoliko zalostnik novic in ker so nekatere zanimive, podajam jih javnosti. Na bovski Soli bode zacetkom maja nemSki je-zik kot obligatni predmet. Komu se imajo Bovcanje zahvaliti, dobro veS. Da se mladina uei nemSki, ker Bovcanje tega potrebujejo, to veS, da vselej odobru-jem. Da m pa ima po zgor . omenjeni vpeljavi ma* tend jezik zanemarjati, ali celo zatirati, kot bovSki Bismark misli, tega nikakor ne i Da ni druzega kot golo sovraStvo do Sloveaca tako dalefi priv6io, te za-gotavljam. — V Bovcu je vse mogoce; Bog pomagaj I Na veliko noc" je v So6i neki od zganja prepit Clovek aekega miadeyica v prepiru z noiem tako ra* nil, da je koj umerl. Zlocinec &q pofiiva v bovSki kletki, Yidis, to je sad strapenega zganja. Ali bi ne bila tudiod strani vfsokc-vlade postava zoper ta strup kot v Galiciji primerna ? Yreme imamo vedno dezevno, clovek je od tega nezdrar in nevoljen. Delo na polji zaostaja, vse gre slabse, kaj bo ? Po hribib je vsled vednega de^evja vse ozivelo. Plazovi Svigajo, da je joj. PredvCeranjem po noci je eden pri IOuzi cesto tako uapolnil, da bo nekatere dni zaperta, in danes zjutraj vderl se je prav blizo Bovca tudi enak velikansk plaz; bobaelo je stra-Sansko, misliii smor da je napocli sodnji dan; vstran-skih vaseh pa so menili, da se je Bovee posul. Plaz je zagrnil neke seno^eti in tam precej skode aaredil. Dobro, da ni hujega. — . _________ Amicus. \l BOYCa 23, aprila. (Izv. dop.) Kakor u2e zna-no^ priredila je . na§a vrla citalnica v nedeljo, dno 20. t. m. v gostilni „pri posti" slavnostno besedo na cast visoke sreberne poroke Nju Yelicanstev. To vain.je bil kraseu vefier v naSem narodnem domu: smelo lehko reCem, da ostane ta navzo5im dol-go v livein spominu. In kako .ne?—Saj je ta vefier veljal visoko spoStovanima ocetu in materi, caru in carinji, vseh narodov mile nase Avstrije. Kljubu slabema vremenu bila je napolnjena velika dostojno ozaljbaua dvoraua, katero so jiosebnQ krasile prelcpe slike eesarske dvojice in cesarjevida, z domadimi in tujimi gosti, ,med, zadnjimi omenjam dastno vile Kobarice, Govor indeklainaeijo patrijotidnega zadrzaja spreje-malo jc obdinstvo z gromovitimi zivio-klici cesarski dvojiei in habsburski vjadajuei kiSi.—Petje je bilo dobro vbrauo iu zivo; na obdno zahtevo poslusiileev morale so sc vse pesmi ponavljati. Pevski zbor je res izvrsten, malo kateri se more z njim priwerjati; to-raj smemo nanj ponosni biti. Igra „l!o sem bii jaz" dasi precej zmedena in tezavna, razvijala se je vcn-dar prav gladko ter je vzbudila obdno veselost. Pri vsaki besedi opazi se znameniti napredek. Dobro seme, dober sad. Toraj livaio, komur hvala pristoja. Konedno izrckam nekaterim g.g. uradnikom in naSemu vriemu g, nadu&itelju toplo zahvalo, da so se z nami vred veselili patrijotidne slovesuosti ter izra-zujem zeljo, da bi se tudi za uapvej ue odtezali na-semu druStvu. Bovcc je majhen kraj, Se nedemo, da bo tudi dolgodasen, dr2imo skupaj! !z Tr8ta, 21. aprila. (Izv. dop.) (Volitev zupana. — Nijmamo ga Se. — Drzni lahoni in njibova doslednost. — Uboj v sirotnisnici. — Ljudska vese-lica 27. t. m.) Kakor sem Vam porocal zadnji pot, bila je v soboto volitev novega zupana, Navzodih je biio 53 poslancev, Ciotta je manjkalo. Po kratkeni nagovoru c. k. nainestnika prisegovali so poslanei eden za drugim udanost in zvestobo cesarju in ustavi; ko se odstrani namestnik, zafine volitev zupana. Prvikrat dobil je Dimmer 25 in Angeli 25 glasov, dva volilna listka bila sta oddana prazua in en glas je dobil dr. Bazzoni. Ker nij dosegel nobedcn vecine, bila je ozja volitev mej Angcli-jcm in Dimmer-jem; pri drugi volitvi dobil jc Dimmer 20 glasov, Angeli 25, dva listka Bta zopet ostala eista. Pri trctji volitvi je dobil An- ! geli 20, Dimmer 26 glasov, en listck (Dimmerjev) je bil Cist. Da je volitev veljavna, mora imeti doticni najmanj 28 glasov, to je absolutno vcdino vseh poslancev, tudi ncuazodih. Ker toraj tudi pri trctjem glasovanji ni bilo mogode doscdi zadostne vedine, se je volitev zupana odlozila za ucdolodeii das. Najbrze OBtaiiemo Se eelih M dui brcz pravega zupana. Da liij bil uze zdaj i/vuljcu Dimmer, je krivo to, da nij bilo doma Ciotta, ki je odtodeu pri avstnjski strauki, in pa da Dimmer nij dul samcmu Bebi svojcga glusa, kakor je to storil Angeli; uadalje sta dala 2 kousor-vativca svoja glasa Angeli-ju iz osebnih obzirov, kar pa je jako nclojalno proti lastni stranki in kaie, da v vrstah konscrvativcev nij take discipline, kakorSua je mej lahoni. Steer pa se je nadejati, da se do pri-hodnje volitve redi zboljSajo, da se bode klub desnicc bolj vtrdil in da postaue zupan konservativni Dimmer, podzupan pa vam Goricanom dobro pozuani dr. De-facis. Nij torej resnicno, kakor sporocajo nekateri listi, da bodo lahoni zopet imeli vecino v zboru. Moje mnenje je, da ko ne bi bilo mogode dosedi v klubu desnice popolue discipline, naj bi rajsl naiih 5 oko-lilkih poslancev izstopilo iz tega kluba in delali naj bi politiko na prosto roko. Le skoda je ta, da so se vdali potrditvi Strudthofa, zarad desar so Skedenjci nekam nezadovoljni. A naj vam povem, da so Skedenjci odposlali ministru Taaffe-ju spomenico o tej volitvi in da tudi policija §e preiskuje vse one kaznjive dogodke, ki so se vrSili pri volitvi I. okraja. Zadnji prizor te volitve mora biti pri sodniji. Se nekaj vaz-nega vam moram sporocati o zadnji seji mestnega sta-resinstva. Ko je po koncanem glasovanji prisma na dnevni red adresa vdanosti mestnega stareSinstva do cesarja, glasovalo je 9 Iahonskili poslancev demonstra-tivno proti temu predlogu, mej tem ko so vsi drugi vstali, sedeli so kot skale gg. Eiiskovich, dr. Perva-noglu, dr. Feriancich, dr. Geiriuger, dr. Luzzatto Moi-ses, Puscbi, dr. Vidacovicb, dr. Consolo, sami slovan-aki renegatje in iidje. Komaj poi urs poprej so pri-segli vsi ti vdanost in zvestobo cesarju, po tem pa so ostentivno hoteli pokazati svetu, da ne marajo za cesarja. To je skoro prisegolom in posteni nasprotniki bi rajSe ne prevzeli takega mesta, nego pa tako po kriveni prisegali, Pravijo, da ranjki dr. Hortis je bil v tem obziru vendar tako vesten, da se nij dai voliti v mestni zbor samo zarad te prisege, takih sludajev od postenih in odlocnih republikanov mi je §e dosti Bnanih; a kaj bi primerjal te renegate in zidke onini po§tenim modern, polnim zna&ja, Y mestnem sirotiSCi se je vr§il 17. t, m. krvavi drama. V tem in§titutu je kakih 200 deCkov, a kakor se slisi, Cuvaji ne ravnajo i njimi ravno s krist-jansko ljubeznijo; tudi nij sploh odgojavtem zavodu prava, saj drugace bibiltak din nemogoc. Spominjate se Goricaoi plemenitega Kumarja, kako so njega, za-puSceni defiki ubogali in ga radi imeli vkljub .temu, da je bil strog o pravem casu. No, tukaj v Trstu so vsi taki eiovekoljubni zavodi silno bogati; a mnogo dobodkov zgine mej neko bazo Ijudi, ki so u^ivali dozdaj posebne previlegije zarad dobre agitacije pri volitvah in sploh zarad njihovega politicnega vedenja. Tudi v omenjenem zavodu nekda nij dosti bolj§e, fante bo nekateri cuvaji silno preganjali: nij dolgo, od kar je en tak fant umrl vsled mnogih udarcev itd.; prav ta smrt dala je povod mnogim kolegom oaega fanta, $& so skleuiU malCevati se posebuo nad nadpaznikQm Digionantonijo. 17. t. m. po vefierji so zafieli fantje, na-mesto da bi se podali v spalnico stra§no razsajati, cuvaj Pitori, ki je bil prinjih, jib je kategoriCno podil spat, eni so §li, 50 bolj velikih in mocmh pa se je ustavljalo, na kar je Scl Pitori po nadpaznika Digio-nantonija. Komaj pa je stopil ta moz v sobo in je z mocnim glasom zaukazal, da gredo spat, ker dru-gafie jih bode vse strogo kaznoval, kar skocjjo skoio ' vsi nanj, ga vrzcjo na tla in ga zaunejo nabivati in I klati, dobil je ve.fi ran z uozem na glavi, na prsih, na vratu in morala je priti na pomoC moCna strata policajev, da je te razkacene paglavce vkrotila in za-prla, mnogo jih je zapertih v kazenskih zaporih, drugi so pa in v inStitutu pod paznjo. Nadfiuvaja so mogli prenesti nekda v bolniSnico in C« tudi ozdravi, imel bode zadosti za vse zivenje. To je paC strasen &n» a ucimo se iz njega, da je treba miade fante izroSiti ' v odgojo paraetnim, moralnim in praviCnim ljudein. Ta dogodek vtegno pa5 dati povod, da sebodenekim mestnim zavodom obracala veca pozomost indamorda pride na clan marsikaj gnjiiega. Nekoliko reforms bi bilo pad potrebno. Doputacija mestna, trgovsko zbornice, kmet. dru2-be in Se druge odpeljale so ae v nedeljo na Dunaj z adresami, katere bodo danes izrofiile cesarju. Mej tem ko okolica dela velikanske priprave za predvecler ces. sreberne poroke, Be mesto dozdaj nij niti ganilo. Vendar pa bodo posamezniki tudi v mestu kaj napravili. Delajo se tudi velikanske priprave pri Sv. Ivanu za ncdcljsko ljudsko veselico, ki bode prav gotovo kaj posebuega, kar boste razvideli u^e iz prograuia. Vde-lezili se bodo te veselice skedenjski, sv. Ivanski, o-peuski, rojanski, proseSki, kri§ki, nabrczmski, dolinski, koperski, bazoviSki, barkolanski intrlaSki pevci, skupaj 12 pevskih zborov, najmanj 200 pevcev. Svirali boste 2 bandi, vojaSka in nova meutna, pri kateri so skoro sami okolicani. Deputacija okoliSkih dcklet v krasni narodni obleki podala bode namestuiku lep §0-pek s primernim napisom. Narodni pies bode izvrSilo 100 naladc* za to zbranih parov v mandrijarskej in bri^ciCkej obleki. S kratka to bo uarodna veselica, kakor se jo po slovenskcm le redko kedaj vidi. Za-torej pa sc nadejnmo, da nas pride v nedidjo obiskat mnogo naSili gori^kih iu drugih braiov, v kateri na-men j(^ BKdinosttt druStvo „Slogo" v (iorici Se poseb-no vabilo. Pevci pa ^e posebno Melji odbora BSloga,* objaviti, da bodo vsi druitveniki, tudi tiBti, ki niso bill nazodi v zboru, poznali obrav-nave tega zbora, G. Pov§e odda predsedniwtvo odborniku gonp, F, Ledanu, on sum pa bore sledeCe porodilo; Ko imo v lanski josenl zborovali, iuud sem dast Blavnemu zboru piedlagati peticljjo, v ktori smo piosili, da bi viaoki dezebii zbor blagovolil potcgniti m pri vis. c. k. vladl, da bi se nektere postave pronaredilo v prospoh pe« Sajodega kmctijstva, n. pr. da bi se zopet vvedla po-stava proti odcruStvu, da bi so legalizovanjo olajialo itd. V nascm dc2clncm zboru imel sem dast biti po« rodevalcc o tej peticijt, in veclnoma je visoki zbor pritrdil naftim proSnjam. Komaj pol lota je od takrat, ko sem eprozil te nasvete, ter vidcl, da so nekteri se posmehovali trdivsi, da vsega tega ne treba, da imam le preuapete skrbi, da ni taka nevaruost itd. Pa sedaj morem zadovoljen izreci, da se je po cell Avstriji vaelo mocno gibanje proti oderu§tvu, da.celd najodlodniSi glasovi v drzavnem parlamentu zahtevajo postavo proti oderu§tvu, da u2e vi§e oblastnije pridco izganjajo pe "Sdne oderuhe iz Dunaja in drugih meat in da je vis. vlada obljubila postavo proti oderuhom veljavno storiti, kakor dosedaj le za Galicijo, tudi za druge de^ele cesarstva. Tudi vlada sama je pritr-dila, da se ima posilno legalisiranje polajSati. In tako upara, da pride tudi sc das, ko bodo odlodilni krogi sprevideli; da treba Se kaj ved storiti za kmetijstvo, podlago nase drzave, ako se bode, da bo nala drlava mogodna in sredna, in da se bodo tudi druge todke na§e lanske peticije skrbno pretresovale in usliiale. Pa Se neka druga grozno huda nevarnost sedaj preti naSemu kmetijstvu, ktero mora propasti, ako Be visoka dr^avna vlada ne postavi odlodno v brambo za nale kmetijstvo proti Nemdiji, ktera hode z vpe^aw izreduo visoke colnine zabraniti vva^evanje naSih koie-tijskih pridelkov y in skoz Nemdijo. Res je, daNem* diji in njeaemu kmetijstvu bo to koristilo, kar sedaj S nemlki drlavni kancelar, mo2 Mezuevolje, knez Bismark namerava, a na§i dr^avi, ktefa je dosedaj i I Nemdijo iu skoz Nemdijo za veliko milijoaov gold. | 2ita, moke, vina, sadja in divine prodajala, preti huda nevarnost. Saj uze sedaj, ko nam Nemdija se ni zapria svojib mej, tozljo kmetovalci, da se razni kmetijski pridelki tako slabo prodajajo, n. pr. sirk (koruza) le-tos po 1 fr., 1 f. 30 kr., pSeijicamalobolj§e; zavino ni ga kupca, ki bi tudi po nizki ceni odvzel dobro vinsko blago. Pa bo morda ta ali uni mladne2 in brezskrbnel, ali pa tisti, ki zeli, da bi le vse po groSu bilo, naj tudi kmetovalci vsi obozajo, rekel: No kaj pa se ima nasa dezela Goriika bati in brigati za to, ali Nemdija zabrani vva^evanje avstrijskih kmetijskih pridelkov v Nemdijo, ali ne, saj n. pr. nase vino tako no poSiljamo v Nemdijo, prav tako ne zlta, ne iivlne*"* Tem moram pojasniti, da bodo tudi kmetovalci na§e de^ele pri tem trpeli, kajti ni vse eno, ali, ka-I kor do sedaj, izvazava in prodaja Ogerska v Nemdijo I vsako leto za ved milijonov gold, vina in 2ita, ali da I potem to blago ne ve drugje prodati, kakor doiria, Le pomisliti treba, kaj se ho zgodilo naSim vinorej-I cem, de bodo potem Ogri seveda po zeld nizki ceui I prodajali svoja vina po avstrijskih nevinorodnih de* I gelah, n. pr. po itajerskem, KoroSkem, Kranjskem I itd. Kedo iz teh delel bo pad prihajalknam po vino» I ktero na§i vinorejei ne bodo zamogli po tako neza» I Bhiano nizki cent oddajaU, H^j p, a U tex totety ogerski trgovei eele vagone vina pripeljalt tudi k nam na Primorsko in hudo konknrcnco celo tu doma pro-vzro&li? Ali mar ne eutijo uze sedaj na§i vinorejci veC ali manj, da jim gkoduje ogersko vino, ktero tu pri nas prodajajo nektcri trgovei po vcliko nizji ceni kakor zamorejo na§i vinorejci domace blago prodajati. Ogerskim vinorejeem bo le mar, da najdejo kupca, da od njega saj par goldinarjcv za vedro vina dob6. Ali pa more nas vinorcjec za tako nizko ceno pridelovati vino? Nikakor ne, kajti pri nas je uze cena zemljiSt silno visoka. Tn velja en oral zenilje 500—800 fr. na Ogerskem dobiS ga tudiza 50-100 fr.! Prav tako je res, da nasa pSenica in sirk negre naXeinsko, pa poprasam, ali ne bo pote:n v niagachrik aasih trgov-cev vse polno ogerskega iita. kfero bo malo stale. gotovo vcliko niauje od nase&i doiaaeega /.ira. Le bpomnimo se, da je lotos bil lep fthk patouik po 1 !. do f. l.f.O, pSenii-a po 2~ i>.\'-2 f. Prasam. ah more potein, ce se ta cei.a Se nwrda za prdovko iui^a pri taki nizki ceni se sliajati poljedulec r.a G*>nSkem, ki Una tako dra&a /eiulji^ca, \isoke davke in prodva^e delalue uiuf-i V Ka:rc homo n-.^e sadje :/va«:evali, Korda v bliznjo gorko Italijo, ktera je to.fc «/e dov.dj uedra bila tor pad pokrovotn, da W zar.-.ogh ye po rastiiit-skih pridelkih in fetnlji ttinesti trtna ;iA 1J v Itulijo, lepo prav po uedolzna prerovedala uvawvafcje lakegs. .blaga. Vse drzave aaworavaio svoje snf-je rcpreti ptu-jemn blagu, tako razv.:i Xer.>fi;.\ tin! Ar.j-l^ka, kder go je prvi, skoro vsemog^cui r.r.nkter Ikr.rtiiisfcc'ld iz-razil za vautvo domacm kmetijskik r.ricu'Ikov. ^ V svobodni I'raaciji vidliuo Jtuli pricotek eiu> kega gibar-ja, kajti uzej;? vladi dc^lo r-atisoitepeticiji za varstvo doiuaeoga kiiielij. pridelka. Le pri nas se hvobeda knpi:!ja t'aur.]iI, da je ?\m:'il prvo caako i'-r-tkijo, ter poslui po cdei di\'.avi poatve, da naj kiuetovalei nujno pro^ijo ter zaktovap od viatic-, da jih tc.Vt pre-teee rievaiiiost;, ktei'a i.vora j:\ ujj pivstati. ako Xem-Cija s\ojj Laiawo i/v^i. Zart» tudi jai: slavutiuu obfc. zboru kot nwjno prodiagar.t sledeto peticijo: (Ikilje prihod.) 'P*"^?! Domace stvari Vabilo k lescdi, katcro uapravi goriSka Ci-talnica v po^ebtio proslavljeujc sreberae poroke Njti Vc-Iifansiev presvitlega tesarja Franfi^ka Jozr-fa I. in pro>vit!c ivsnicc Ell/af.ete v sahot^ 2(». pprila 1>7'J at t>. uri zveCer v svojih prostorih. Program : 1. Slav-:ioko hiiimo, poj(> vsi zbori. 1. Jenko. 8to entiS, poje skedenjski zbor. o. Ilujdrih, Morj«» Adi-i-jatisko, noj6 vsi zbori. G. Tovacovsky. Iioze zivi, poje proseSkf zbor. 7. Pelicon. Primorski stopaj, poje zbor sv. Kriza. 8. Rriz. Gj Banovci, pojo vsi zbori, 9. llajdrih. Mladini, poje openski zbor. 10. Zafec. U boj, pojd vsi zbori. lLLcban. Molitev, poje vcrdeljski zbor. 12. Godba. 13. KocijanCiC*. Narodni venec, poje zbor sv. Jerneja. 14. Jenko. Naprej, pojo vsi zbori. 15. Godba. 16. Tclovadno tekmovanje. 17. jSTaroditi pies, 100 patov zbranih plesalcev in plesalk v narodni obleki. Po dovr^enih teh tofikah prosta zabava, skupna vecerja, unietalni ognji in razsvitljava z elektriCno lu6jo. ZaSetek tofino ob 3. uri popoiudue. Ako bi bilo vreme slabo, dezevno, prcnese se veselica na prihod-njo nedeljo. V Trstu, dne 22. aprila 1879. Odbor za slavnost v spomin cesarjeve sreberne poroke. Vinska razstava. Marljivo vmorejsko dra§tvo v Dornbergn priredi tudi letos vinsko razstavo in sicer v nedeljo 4. maja popoludnevprostorih dorenberSke Citalnice, Presojevalna komisijapricnepreiskovanje via ob 2. pop. Ob 6. zvefier po koncanem presojevaoji vin sle-di poduSljiv govor o vinoreji (govorii bo g. Pov§e.) Po govoru se bo vrgilo petje. Vhod toliko k razstavi, kakor k poduku in petji je vsem rodoljubom prost, ter vabi podpisani odbor vse vinorejee z GoriSkega k obilneinu obiskovauju. Odbor vinorej. drnStva. Solska veselica. Mladina dvorazredne Sole v CerniCah uapravi dne 27. t. in. ob 4. uri popoldne v poStni dyorani slovesno besedo,. praznovaje srebemo poroko Nj. YeliCanstev. Vrstile se bodo deklamacije, govori, petje in igre. Oojte, 6ujtel Poluradni list trzaiki ffL'Adria8 pi§e y danaSnji Stevilki: nTe Deum." katerega je vcieraj izraelitiSna obdina slovesno obhajala, bil je zares zpodbudijiv. Da imajo zulje „Te Deum" v svojem ritualu, tega do zdaj §e nismo vedeli. Iz sv. KriLa nad Ajdovscino' smo prejeli ob-simejie porofiilo o patrijcticiii zabavi, katero je na-pravila tamoSnja solska mladina v pretek. nedeljo. Iz njega posneinamo, da so se mladi diletautje nad vso pohvalo dobro obnesli, najbolje pa da se je odii&l gosp. ufiitelj Lavren6i6, kateri je s6 svojim neu-mornim prizadevanjem dosegel, da je morala velika mno^ica poslugalcev, in mej njo tadi mnogo olikane gospode, male Solarfike in Solarke kolikor v petji, toliko v deklamacijah ne samo pohvaliti, ampak prav ob^udovati. Vse to^ke se bile prav primerao iz-brane in so jasno dokazavale, da je trud, da so sku§-nje vec* nego knjige g. uCitelja izuaile, kako treba tak mladi ljud poduuevati. V Saloigri „Jurie gre na ptu-je" je bil aiali Jur^e zares „nou plus ultra" pa tudi gosp. ucitelj Lavr. inv gospa uCiteljica cerniSka sta prav naravno igrala. Cestitamo prav odkritosreno no samo gosp. ucitelju iu uialim diletantom, — ampak tuili obciui, katera ima tacega ucitelja; ni vsaka tako sreuna. „I1 Oomitato d'azione goriaiano,'4 kateri, h\ je spioh kje kak odbor tega imena, ima svoj se-dez gotovo unsttan meje, je tudi srebemo poroko na-se viudarske dvojice prosiavil (?) z revolucijskim pro,-khimoui, ki &o ga trosile neznauc roke v noCi od sre-de do Cetrtka po Gorici. Tudi naSo uredniStvo je pivjelo par iztisov po pu.^ti; — gospodje rogovilezi so nam posebuo uljudni in nas nigdar no zabijo, ke-dar priobLujejo bombasti/Sue proizvode svoje pobalin-bke niuze. ha. bi ."51 o po iuiseni, dali bi dcbclo tiskati in po Vfct-h incstuih voglih razobesiti zadnji proklam, m.j bi Ijud.-itvo samo sodilo in obsodilo ~— to smeSnc p-diticne pa^lavc.e. Mej drugimi burkami boremo v p'.Mklanui, da demoiuitracije (protiavstrijske) ne im'io he it ale, dokler nc bo vse goriSkopre* bivalstvo v zap or a. ¦- VCeraj, na dan srebemo pM-oke, opazoviili smo po svefiano okincani Gorici ne-k.ttt-re Ifaiij-.iicice, koje vStcva ljudska govorica mej 3irrcdc!itarje"--¦ zdeli so se nam prav kakor obrite liiihi. Lju. jo je pobegnil. Kedor iz deiteie gleda, s tem se ni dobro na solncu greti, pravi slovenski pregovor. Tudi Tcrza^ani so bili nekdaj tega prepriC'anja. Ko so imeli Se f-.ami svojo vlado, doloeili so bili, da bode vsakega, ki bi jo hotel izdati benefiki republiki, pri-vezali kouju na rep, vlaiili ga po vsem mestu in zad-nji«S obesili. — L. 131."J je bil osnoval plemenit nie-hcau, AEarko Rauio, veliko zaroto proti tedanji ter^aSki vladi. Hotel je skrivuj prijiraviti mesto Ikinc&mom v roke. Ali zsisledili so do casa njegovo izdajstvo. Ob-sodili so zato njega in njegovega siua K smerti na visiicah (1. l.'GI). Potein so preguali vso Uaufovo ro-dovino /.a vseiej iz 'J'erstn in jo „pr((klicalitt, t, j. vsak-do je siucd pobijati iijene ude. Ko bi prisel 8q ke-d::j kateri izmed te rodovine v Terst, zugali so, da gji bodo obglavili, co je moz, in sezgali, Ce je zena. Kdor bi ubil kakega nda te rodovine, naj dobi 400 Iir, 200 pa ia ubije kakega Rant'ovega zaveznika. Vsa-kemu hudodclniku, sie ni bil le morilec, zagotovili so odpuS&wje, kakor hitro izroci sodniji kakega zarotni-ka zivega ali raertvega. Hise zarotnikov so poderli in niso se smele vec pozidati. Vsakemu so zazugali se smertno kaznijo, kedor bi obfieval z izgnanci, ce tudi le pismeno. (Prim : Godina, Zgodovina Tcrsta, stv. 379.) Tako so Terzacani nekdaj kaznovali domovinske izdajake. In sedaj? Sedaj pa se placujcjo tiste, ki izdajajo Terst Italijii Hekdaj in sedaj. V Avstriji menda ni mesta, kjer bi se tako strasansko preklinjalo in surovo go-vorilo, kakor v Terstu. Tudi temu so znali v okom priti nekdanji Terzacani. Doloeili so bili, da kedOr bode prcklinjai Boga, Jezusa Kristusa in Devico Mary o aii pa izgovoril tez nje kako nespodobno in ne-sramno besedo, placati bode moral sto Iir kazni. Pre-klinjcvalec. svetnikev ali svetnic pa naj plaC*a petde-set Iir. Ce bi pa obsojencc ne placal v osmih dneh nalozene globe, vtikali ga bodo dva dni zaporedoma po dvakrat na dan do geiia v morsko vodo, tretji dan pa vsega, pa vendar tako, da se ne utopi. Ce se pre-klinjalec ne poboljsa, zapreti se mora za mesec dnij in ta €a§ naj dobiva za hrano samo kruh in vodo* r-Taki zakoni so menda paC znali krotiti teiiasko vro* CekervnostI__________ LISTKICA UltEDSIbTVA. G*. d i> p i s ux k o m a iz S o o o in l'j o k a v c it: Ptffipoziio :ji;ii; ¦rkor pa ¦smo uioi-ali tlanos uini^iknj zanimivega odlo« , ker rtiuo pviili K casom ia pvostovom v tesnjobo. Sliejsio Ker je nemila smrt pobrala gospoda dr. Filipa pi. Morclli-ja, naznanja se s tem, da zaioga svilodnega semena iz hise Lanea v Spletu je izrocena zdaj gosp. F. Papfs-u v Gorici, kot zastopniku imencvane hise, do katerega iipj se obrne, kdor se Mi preskrbeti z dobrim semenom. Vitez F. dr. Lanca di Casalanza 0 (Jk>oeoeoooo€> o MUnMi to odgovorni arednik; mWU FABWAKI. — Tiskar; HAILING- ˇ Qorici.