164 Analysis of some motor abilities of 13-year-old female football players from two Slovenian clubs Abstract The study aimed to analyse motor abilities of young female football players in terms of club membership and playing position. The sample of subjects consisted of 40 players aged 13 and less (average age: 12.5±1.09 years; average height: 150.4±7.67 cm; average body mass: 40.09 ± 3.24 kg). The players were members of two women’s football clubs, i.e. ŽNK Krim and ŽNK Maribor. The sample of variables of motor abilities consisted of 5 tests: running with changes of direction, standing broad jump, combined semi-circle, dribbling with changes of direction and the Yo-Yo test. The data were processed with the IBM SPSS 24 statistical software package. The normality of distribution was checked using the Shapiro-Wilk test and the homogeneity of variance using the Levene's test. The results were analysed using the Mann-Whitney test, t-test and Kruskal-Wallis test. The results showed no statistically significant differences in the results of the abovementioned tests (5% risk level) in terms of both playing position and playing for different clubs. Some differences were established in absolute/average values. The players of ŽNK Maribor achieved higher results in the tests measuring speed of running with changes of direction and speed of dribbling, whereas the players of ŽNK Krim performed better in the tests measuring explosive push-off power (SDM) and endurance (Yo-Yo test). The study gives rise to many substantive and methodological questions as well as calls for analysis of larger samples (which is generally difficult to ensure in such analyses where clubs are compared). Keywords: women’s football, analysis, mobility skills, 13 years old. Izvleček Cilj študije je bil analizirati gibalne sposobnosti mladih nogometašic glede na klubsko pripadnost in glede na igralna mesta. V vzorec merjenk je bilo zajetih 40 igralk, starih 13 let in manj (povprečna starost 12,5 ± 1,09 let; povprečna telesna višina 150,4 ± 7,67 cm; povprečna telesna masa 40,09 ± 3,24 kg). Igralke so bile članice dveh klubov – ŽNK Krim in ŽNK Maribor. Vzorec spremenljivk gibalnih sposobnosti predstavlja 5 testov: tek s spremembo smeri, skok v daljino z mesta, kombiniran polkrog, vodenje žoge s spremembami smeri in Yo-Yo test. Podatki so bili statistično obdelani v programu IBM SPSS 24. Normalnost porazdelitve je bila preverjena s Shapiro-Wilkovim testom, homogenost varianc pa z Levenovim testom. Za analizo rezultatov smo uporabili še Mann-Whitneyjev test in t-test ter Kruskal-Wallisov test. Rezultati so pokazali, da tako med igralnimi mesti kot med igralkami iz različnih klubov ni statistično značilnih razlik pri rezultatih navedenih testov (pri stopnji 5 % tveganja). Obstajajo pa razlike v absolutnih/povprečnih vrednostih. V testih, ki merijo hitrost teka s spremembami smeri, hitrost vodenja žoge boljše rezultate dosegajo igralke ŽNK Maribor; v testu, ki meri eksplozivno moč odriva (SDM), in testu, ki meri vzdržljivost (Yo-Yo test), pa so bile rezultatsko uspešnejše igralke ŽNK Krim. Študija odpira mnoga vsebinska in metodološka vprašanja ter usmerja v nujnost analiz na večjih vzorcih (kar je sicer v tovrstnih analizah – primerjava med kluboma – težko zagotoviti). Ključne besede: ženski nogomet, analiza, gibalnih sposobnosti, starost 13 let. Rebeka Domanjko, Marta Bon Analiza nekaterih gibalnih sposobnosti 13-letnih nogometašic dveh slovenskih klubov glas mladih 165 „ Uvod Ženski nogomet spada med športe, ki se v Evropi zelo hitro širijo. Intenzivni razvoj spremljamo tako na ravni množičnosti, organiziranosti, kot na ravni tehnično-tak- tičnega razvoja igre. Nekateri avtorji (Re- inders, Hoos in Haubenthal, 2015; Bayindir in Eroğlu Kolayiş, 2018; Vescovi in Favero, 2014) navajajo tudi prepričanje o nujnosti še bolj kompleksnega pristopa. Znanstve- no proučevanje različnih vidikov ženskega nogometa nekoliko zaostaja, saj je število objavljenih raziskav relativno skromno. Kljub vsemu se zdi, da ima ženski nogo- met neslutene možnosti razvoja na vseh kontinentih. O tem smo lahko prepričani tudi glede na razvoj ženskega nogometa v Sloveniji, kjer v zadnjih letih spremljamo di- namično dogajanje tako na ravni klubskega kot reprezentančnega ženskega nogome- ta. Napredek je očiten na ravni množično- sti, kot tudi na ravni igralne in tekmovalne uspešnosti; podobno kot praktično po ce- lem svetu. V sodobnem športu se s treniranjem za- čenja vse bolj zgodaj, veliko je opozoril o prezgodnji specializaciji. Pri 13-letnih in mlajših športnikih ter športnicah se vseka- kor ne smemo osredotočati na tekmovalno uspešnost; v ospredju bi moral biti celoten vsestranski športni in osebnostni razvoj. A tudi za to je smiselno primerno merjenje in spremljanje športnikov in športnic. Jasno je, da se igralno uspešnost in učinkovitost športnika lahko oceni z opazovanjem igral- ca na tekmi, po drugi strani pa s funkcional- no, športno diagnostiko, ki meri motorične sposobnosti. Predvsem pri mladih športni- cah (13 let in mlajše) je potrebno biti previ- den in rezultat interpretirati ob upošteva- nju še različnih psihosocialnih dejavnikov, ki v tej starosti praviloma zelo vplivajo na deklice. Potreba po ustrezni telesni pripravljeno- sti igralk je iz leta v leto večja, ne le zaradi uspešnosti igranja, pomemben dejavnik pri tem je tudi preventiva pred poškodba- mi. Agilnost naj bi bila tesno povezana z eksplozivno močjo, ki predstavlja sposob- nost mišice ali mišičnih skupin, da razvijejo čim večjo silo v čim krajšem času (Thomas, French in Philip, 2009; Vescovi in Favero, 2014). Nekateri raziskovalci so utemeljevali razlike v agilnosti med ženskim in moškim nogometom (Benvenuti, Minganti, Con- dello, Capranica in Tessitore, 2010) in ugo- tovili statistično pomembne razlike, kar je seveda pričakovano glede na biološki po- tencial obeh spolov (čeprav pri starosti 13 let te razlike niso tako izrazite). Razlike med 1 1- in 13-letnimi nogometaši so bile ugoto- vljene že v obsežni študiji s 500 udeleženci (Bayindir in Eroğlu Kolayiş, 2018). Na podro- čju agilnosti in eksplozivne moči nekateri avtorji (npr. Nimphius idr., 2010; Gentles, Christine Coniglio, Matthew, Besemer, Mor- gan in Mahnken, 2018; Köklü, Alemdaroğlu, Özkan, Koz in Ersöz, 2015; Thomas, French in Philip, 2009) ugotavljajo močno poveza- nost med relativno močjo in učinkovitostjo izvajanja spremembe smeri. Vsekakor sta največja moč in eksplozivna moč v fazi po- speševanja kot parametra hitrosti zelo po- membna (Young idr., 2001; Vescovi in Fave- ro, 2014; Brookea, Atkina, Cordera, Ekelunda in Esther van Sluijs, 2016; Gentles idr., 2018. Podobna študija je bila navedena tudi na vzorcu slovenskih igralk reprezentance do 17 let in ugotovljena je bila srednja po- membnost največje moči nog za agilnost in hitrost (Križaj idr., 2018). Gonaus in Müller (2012) navajata, da sta specifična hitrost in moč spodnjih udov nogometaša najboljši napovedovalki glede uspešnosti kariere v prihodnosti. Do podobnih rezultatov so prišli tudi Le Gall, Carling, Williams in Reilly, 2008; Köklü idr., 2015; Mendez-Villanueva, 2011; pa tudi Križaj idr., 2018, ki so prouče- vali igralke slovenske reprezentance, stare 17 let in mlajše. Na splošno pa je bilo v Slo- veniji narejenih malo raziskav na področju ženskega nogometa. Repas (2008) je razi- skoval in primerjal rezultate nekaterih gi- balnih in funkcionalnih testov. Ugotovil je, da dosegajo nogometašice Slovenj Gradca v vseh šestih testih gibalnih sposobnostih boljše rezultate od reprezentantk U-19 (Re- pas, 2008). Tudi v Sloveniji je ženski nogomet na splo- šno v vzponu. Obeti za nadaljnji vzpon pa temeljijo tudi na vzpodbudah, ki jih dajeta UEFA in Nogometna zveza Slovenije (NZS). V NZS podpirajo razvoj ženskega nogome- ta sistemsko, kadrovsko in finančno. Tudi število nogometašic v Sloveniji zadnja leta vztrajno narašča. Leta 2013 je bilo registri- ranih 1303 nogometašic, leto dni pozneje dobrih tristo več, 2017 so pri NZS beležili že preko 2 tisoč nogometašic. NZS deluje na osnovi Strategije ženskega nogometa, ki jo je sprejel Izvršilni odbor NZS za obdobje do leta 2017 ( http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/). Zdi pa se, da je smiselno ženski nogomet podpreti še z vsestranskim raziskovalnim pristopom. Tovrstna spremljanja, primerna testiranja, naj bi bilo podlaga za ustrezno načrtovanje procesa treniranja in dolgoročnega razvoja igralk. V skladu s predmetom in namenom študije so bili cilji naslednji: • testirati 13-letne igralke ŽNK Maribor in ŽNK Krim ter z ustrezno metodologijo analizirati rezultate, • ugotoviti, ali obstajajo statistično po- membne razlike v doseženih rezultatih v izbranih testih med igralkami obeh klubov in glede na njihova igralna me- sta (obrambne igralke, napadalke, igral- ke vezne linije in vratarke). • primerjati rezultate (absolutne vredno- sti) izbranih testov glede na igralna me- sta in glede na oba kluba. „ Metode Meritve so bile opravljene maja 2018 na dveh različnih nogometnih igriščih. Merilci in pripomočki so bili isti in testi identični. Vzorec merjenk Vzorec merjenk zajema 40 nogometašic, starih 13 let ali mlajših. Bile so članice ŽNK Maribor (n = 20) in ŽNK Krim (n = 20) (Tabe- la 1).. V analizo smo vključili 14 igralk vezne vrste (35 %), 14 obrambnih igralk (35 %) in 8 napadalk (20 %). Tabela 1 Povprečna starost, telesna višina in telesna masa vseh merjenk M SD Min Max Starost 12,53 1,09 11 14 Telesna višina 150,38 7,76 136,2 163 Telesna masa 40,09 3,24 34,9 49 Legenda: M – povprečje; SD – stanardni odklon; Max/min – največja/najmanjša vrednost . V Tabeli 1 so predstavljeni podatki o staro- sti, telesni višini in teži igralk. V povprečju so bile nogometašice stare 12,53 ± 1,09 let, telesna višina je bila 150,38 ± 7,76 cm in te- lesna masa 40,09 ± 3,24 kg. Protokol meritev Za testiranje je uporabljenih pet testov, ki smo jih povzeli (in delno prilagodili) po Pocrnjič, 2012): • hiter test s spremembami smeri (TSS), •vodenje žoge s spremembami smeri (VSS) – v analizi je označen kot TSS z žogo, • kombiniran polkrog (KP), 166 • skok v daljino z mesta (SDM), • »Yo-Yo test (IR1-» Intermittent recovery test level« ( Yo-Yo IR1). Pri izvedbi testov smo uporabili pripomoč- ke: visoke stožce, podstavke (nizki stožci – »klobučki«), merilno preprogo, štoparico in žoge. Teste smo opravili na travnatih igri- ščih. Postopek testiranja je povzet po delu Pocr- njič (2012) s prilagoditvijo, da so namesto stožcev uporabljeni »označevalni klobuč- ki«. Ob tem bi tudi predlagali, da bi se tudi v bodoče za testiranje mlajših selekcij v ženskem nogometu uporabljali mali ozna- čevalni stožci oz. klobučki; predvsem za- radi lažje dostopnosti le teh. Testiranje sta izvedli dve isti osebi; nogometašicam smo predstavili namen testov in jih primerno ogreli. Testiranje je trajalo približno uro in pol v jasnem vremenu (približno 25 stopinj C). Rezultate smo zapisovali v ustaljene ta- bele. OPIS TESTOV: Podajamo jih s skrajšanim opisom in slikovnim gradivom (Slike 2, 3, 4, 5). Test 1: Skok v daljino z mesta – SDM S testom merimo osnovno gibalno spo- sobnost, eksplozivno moč nog. REKVIZITI: Merilna preproga in žeblji. Test 2: Hiter tek s spremembami smeri – TSS S testom merimo nogometno gibalno spo- sobnost, natančneje hitrost krivočrtnega teka. REKVIZITI: Štoparica, 4 veliki stožci, 6 pod- stavkov, meter. PROSTOR: Raven teren, dimenzij približno 12 x 10 m. Na štartno črto postavimo 2 velika stožca, 3 m naprej naravnost je prvi podstavek, 2 m desno drugi, 2 m naravnost naprej tretji, sledi četrti, ki je 5 m levo od tretjega, 3 m naprej postavimo petega, prav tako 3 m desno šesti podstavek in zadnja dva stožca za cilj postavimo 2 m naprej. Test 3: Kombinirani polkrog – KP S testom merimo nogometno gibalno spo- sobnost, natančneje hitrost vodenja žoge. Test 4: Vodenje žoge s spremembami smeri – VSS S testom merimo nogometno gibalno spo- sobnost, natančneje hitrost vodenja žoge. Slika 1. Prikaz razporeditev testov na igrišču (osebni arhiv). Slika 2. Prikaz poligona za izvedbo testa »skok v daljino z mesta« (osebni arhiv). Slika 3. Prikaz poligona za izvedbo testa »hiter tek s spremembami smeri« (osebni arhiv). Slika 4. Prikaz poligona za izvedbo testa »kombinirani polkrog« (osebni arhiv). glas mladih 167 Test 5: » Yo-Yo test« (IR1 Intermittent Re- covery test – Level 1) Test ocenjuje vzdržljivostni potencial posa- meznika. Izmerjene rezultate smo najprej zbrali in uredili v programu Microsoft Excel 2011 (Microsoft Corporation, Redmond, ZDA), nato smo jih statistično obdelali v pro- gramu IBM SPSS 24 (SPSS Inc., Chicago, ZDA). Pred analizo smo vsem številskim podatkom preverili normalnost porazdeli- tve (Shapiro-Wilkov test). Primerjavo med ženskima nogometnima ekipama ali med igralnimi mesti v izbranem motoričnem testu smo izvedli s t-testom za neodvisne vzorce ali njegovo neparametrično obliko (Mann-Whitneyev test). Primerjavo med vsemi igralnimi mesti v izbranem motorič- nem testu smo izvedli z enosmerno analizo variance ali njegovo neparametrično obli- ko (Kruskal-Wallisov test). Statistično značil- ne razlike so bile ugotovljene pri stopnji 5 % tveganja. „ Rezultati in razprava V poglavju Rezultati in razprava uvodoma prikazujemo osnovno opisno statistiko in v nadaljevanju rezultate skladno s postavlje- nimi cilji in hipotezami ter jih preko razpra- ve skušamo umestiti v postavljeni teoretič- ni okvir študije. V Tabeli 2 je predstavljena opisna statistika motoričnih testov glede na igralni položaj za celoten vzorec merjenk. Asimetrično porazdelitev podatkov smo ugotovili pri zveznih igralkah v YO-YO testu (p = 0,008), pri napadalkah v TSS testu (p = 0,016) in YO-YO testu (p = 0,003) ter pri obrambnih igralkah v YO-YO testu (p = 0,000). Rezultati kažejo, da med ekipama ne pri- haja do statistično značilnih razlik pri no- benem izmed izbranih motoričnih testov (Tabela 3). Iz povprečnih vrednosti (M) (Tabela 3) sicer lahko – v testih, ki merijo hitrost teka s spremembami smeri, hitrost vodenja žoge – razberemo boljše rezultate igralk ŽNK Maribor; v testu, ki meri eksplo- zivno moč odriva (SDM), in testu, ki meri vzdržljivost (Yo-Yo test), pa boljše rezultate dosegajo igralke ŽNK Krim. V tabeli (Tabela 4) je predstavljena primer- java med veznimi igralkami in napadalkami v treh izbranih motoričnih testih. Rezultati kažejo, da pri nobenem izmed motoričnih testov ne prihaja do statistično značilnih razlik. Pri primerjavi povprečnih vrednosti Slika 5. Prikaz poligona za izvedbo testa »vodenje žoge s spremembami smeri« (Pocrnjič, 2012). Slika 6. Prikaz poligona za izvedbo testa »Yo-Yo test« (osebni arhiv). Tabela 2 Opisna statistika motoričnih testov glede na igralni položaj za vse merjenke N M SD Min Shapiro-Wilkov test Max Statistika p Zveze igralke TSS (s) 14 7,19 0,43 6,60 8,00 0,94 0,476 TSS z žogo (s) 14 10,64 1,22 9,11 13,22 0,93 0,274 KP (s) 14 21,57 2,18 18,20 26,10 0,96 0,657 SDM (cm) 14 183,93 13,95 160,00 205,00 0,95 0,545 YOYO test 14 14,46 0,68 13,80 15,80 0,82 0,008 Napadalke TSS (s) 8 6,84 0,65 6,30 8,01 0,78 0,016 TSS z žogo (s) 8 10,66 1,71 8,50 12,98 0,92 0,425 KP (s) 8 19,83 2,26 17,10 23,60 0,94 0,632 SDM (cm) 8 189,25 16,77 163,00 215,00 0,95 0,692 YOYO test 8 14,24 0,81 13,30 16,10 0,71 0,003 Obrambne igralke TSS (s) 14 7, 59 0,88 6,50 9,80 0,89 0,072 TSS z žogo (s) 14 11, 87 2,59 8,60 17, 01 0,92 0,240 KP (s) 14 21,67 3,12 17, 50 30,10 0,89 0,075 SDM (cm) 14 180,71 17, 01 135,00 210,00 0,89 0,075 YOYO test 14 12,83 1,16 9,10 13,70 0,65 0,000 Vratarka TSS (s) 4 7, 8 4 0,13 7,70 8,01 0,98 0,879 TSS z žogo (s) 4 10,78 2,20 9,02 13,58 0,86 0,276 KP (s) 4 24,07 2,89 21,06 28,01 0,93 0,620 SDM (cm) 4 194,75 7,76 187, 0 0 205,00 0,96 0,806 YOYO test 4 13,48 0,29 13,10 13,70 0,86 0,272 Legenda: TSS – tek s spremembo smeri; KP – kombiniran polkrog; SDM – skok v daljino z mesta; p – statistična značilnost Shapiro-Wilkovega testa. 168 (M) vezne igralke dosegajo nekoliko slab- še rezultate od napadalk v testu pri teku s spremembo smeri. Pri testu vzdržljivosti (Yo-Yo test) skorajda ni razlik med položa- jema, medtem ko so pri testu kombiniran polkrog vezne igralke v povprečju dosegle slabši rezultat od napadalk (Tabela 4). V Tabeli 5 je predstavljena primerjava med napadalkami in obrambnimi igralkami v vodenju žoge s spremembami smeri. Re- zultati (Tabela 5) kažejo, da med igralnima položajema (napadalke/branilke) ne prihaja do statistično značilnih razlik. Gledano ab- solutne/povprečne vrednosti pa imajo na- padalke za 1,21 sekunde povprečno boljši rezultat v tem testu kot obrambne igralke. Rezultati (Tabela 6) kažejo, da med igralni- mi mesti ne prihaja do statistično značilnih razlik v skoku v daljino z mesta. Absolutno gledano pa najboljše rezultate dosegajo vratarke (194 ± 7,8 cm); napadalke ne za- ostajajo veliko, medtem ko je povprečen vrednost veznih igralk v tem testu (183,9 ± 13,9 cm) za 1 1,5 cm manjša. Najslabše (180,7 ± 7,7 cm) so povprečno skočile obrambne igralke, ki so za vratarkami zaostale v pov- prečju za 14 cm. Glede na rezultate, prikazane v zgornjih ta- belah, lahko ugotovimo, da med igralkami ŽNK Maribor in ŽNK Krim ni statistično zna- čilnih razlik pri nobenem izmed izbranih nogometno specifičnih motoričnih testov. Vzroki in razlogi za takšne rezultati so ver- jetno večplastni; uvodoma se poraja me- todološki razmislek; vzorec je (predvsem za nekatere igralna mesta, zlasti vratarke) majhen za tovrstne primerjave oz. ugota- vljanje statistično pomembnih razlik – kar je tudi sicer pogosto problem pri tovrstnih analizah v športnih igrah, ki imajo vratarje (nogomet, rokomet, vaterpolo) in je njiho- va vloga tudi sicer specifična. Na dejstvo, da nismo ugotovili statistično pomembnih razlik, verjetno vpliva tudi to, da tudi sicer ni velikih razlik med konkretnima ekipama v rezultatski oziroma tekmovalni uspešno- sti; obe ekipi sodita med rezultatsko naju- spešnejše v svoji kategoriji v Sloveniji; tako lahko ocenjujemo, da tudi med igralkami ni velikih razlik v gibalnih sposobnostih. Tudi v obsegu treninga ni večjih razlik. Kljub navedenim omejitvam smo se odločili za tovrstno analizo – z namenom, da bi vse to preverili in dobili podrobnejši vpogled v gibalne sposobnosti nogometašic, sta- rih 13 let ali manj. Gibalne sposobnosti so praviloma za uspešno igranje nogometa zelo pomembne; po drugi strani pa tudi s treniranjem in igranjem nogometa vpliva- mo na njihov razvoj. Sicer pa obstaja veliko raziskav v nogometu v različnih starostnih kategorijah (predvsem pri moških) (Güllich, 2014; Matthys idr., 2011; Seitz, Reyes, Tran, Saez de Villarreal in Haff, 2014; Bayindir, Eroğlu Kolayiş, 2018; Margaret in Lorenzo, 2014; Bayindir in Eroğlu Kolayiş, 2018), nekaj tudi pri ženskah (npr. Gentles idr., 2018), ki utemeljuje povezanost uspešnosti igranja nogometa in razvitost gibalnih razsežnosti Tabela 3 Analiza rezultatov in razlik med ženskima nogometnima ekipama v izbranih motoričnih testih (Levenov test) Skupina M S.D. Levenov test t p TSS (s) ŽNK Maribor 7, 23 0,82 0,452 -1,394 0,167 ŽNK Krim 7,42 0,59 TSS z žogo (s) ŽNK Maribor 10,91 1,92 0,631 -0,676 0,507 ŽNK Krim 11, 26 2,09 KP (s) ŽNK Maribor 20,99 2,81 0,797 -1,474 0,144 ŽNK Krim 22,03 2,70 SDM (cm) ŽNK Maribor 185,05 18,44 0,115 0,041 0,968 ŽNK Krim 184,85 12,10 YOYO test (stopnja) ŽNK Maribor 13,38 1,22 0,596 -1,748 0,082 ŽNK Krim 14,12 0,91 Legenda: TSS – tek s spremembo smeri; KP – kombiniran polkrog; SDM – skok v daljino z mesta; t – testna statistika; p – statistična značilnost. Tabela 4 Primerjava med veznimi igralkami in napadalkami v izbranih testih (Levenov test) Test Položaj N M S.D. T p TSS (s) Vezna igralka 14 7,19 0,43 -1,394 0,167 Napadalka 8 6,84 0,65 Yo-Yo test (stopnja) Vezna igralka 14 14,46 0,68 -1,474 0,144 Napadalka 8 14,24 0,81 KP (s) Vezna igralka 14 21,57 2,18 -1,748 0,082 Napadalka 8 19,83 2,26 Legenda. M – povprečje; S.D. – standardni odklon; TSS – tek s spremembo smeri; KP – kombiniran polkrog; t – testna statistika; p – statistična značilnost. Tabela 5 Primerjava med napadalkami in obrambnimi igralkami v vodenju žoge s spremembami smeri Položaj N M S.D. t p VSS (s) Napadalke 8 10,66 1,71 -1,167 0,257 Obrambne igralke 14 11, 87 2,59 Legenda. M – povprečje; S.D. – standardni odklon; VSS – vodenje žoge s spremembami smeri; t – testna statistika; p – statistična značilnost. Tabela 6 Primerjava med igralnimi mesti pri skoku v daljino z mesta N M S.D. F p Vezna igralka 14 183,93 13,95 1,134 0,348 Napadalka 8 189,25 16,77 Obrambna igralka 14 180,71 17, 01 Vratarka 4 194,75 7,76 Legenda. M – povprečje; S.D. – standardni odklon; F – testna statistika; p – statistična značilnost. glas mladih 169 (na primer moč, vzdržljivost, koordinacija, hitrost in gibljivost). V Sloveniji smo na področju raziskovan- ja ženskega nogometa precej na začet- kih; izvaja pa se precej testiranj v pove- zavi Fakultete za šport in NZS, izvajajo se predvsem testiranja motoričnega in morfološkega statusa; v okviru uradnih tekmovanj se predvsem pri članicah preverja tudi tekmovalna uspešnost. V starosti 13 let trenutna tekmovalna oziro- ma rezultatska uspešnost ne bi smela biti v ospredju; bolj v ospredju naj bi bil vses- plošni osebnostni, predvsem pa motorični, morfološki, tehnično-taktični razvoj mladih igralk. Iz vidika športne znanosti in prakse pa je tako iz praktičnega kot iz teoretičnega vidika smiselno proučevanje potencialne tekmovalne uspešnosti v povezavi s mo- toričnim statusom. Vsekakor sta največja moč in eksplozivna moč v fazi pospeševan- ja kot parametra hitrosti zelo pomembna, kar ugotavljajo številne študije (Castagna in Castellini, 2013; Köklü idr., 2015; McFar- land, Dawes, Elder in Lockie, 2016). Sklepa- mo lahko, da bi podobne povezave lahko dobili tudi na vzorcu 13-letnih slovenskih nogometašic. Glede na to, da je slovenski ženski nogomet v intenzivnem razvoju, bi predlagali, da se tovrstno raziskovanje na vzorcu nogometašic nadaljuje; tudi v po- vezavi ostalimi dejavniki, ki opredeljujejo ženski nogomet. „ Zaključek Z baterijo petih izbranih testov smo na vzorcu 13-letnih nogometašic preverili gi- balne in funkcionalne sposobnosti. Testirali smo 20 igralk iz ŽNK Maribor in 20 igralk iz ŽNK Krim ter opravili primerjavo med obema kluboma in glede na igralna mesta. Oba kluba sodita med bolj uspešne sloven- ske klube v tej starostni kategoriji; deklice trenirajo od 2 do 4 tedensko. Navedeni rezultati potrjujejo hipotezo, da med igralkami obeh klubov ni statističnih pomembnih razlik. Glede na vse navedeno bi bilo v bodoče smiselno analizirati dolo- čene gibalne sposobnosti mladih repre- zentantk (U13, U15, U17), ki so po literaturi sodeč tesno povezani z napovedovanjem potencialne tekmovalne uspešnosti no- gometašic. Na ta način bi povečali vzorec za primerjave med igralkami mlajših sta- rostnih kategorij in tudi ugotavljali razlike med njimi Če strnemo rezultate, lahko zaključimo, da med igralkami ne obstajajo statistično po- membne razlike med kluboma in tudi ne po igralnih mestih. Ponovno je potrebno osvetliti tudi specifiko tega testiranja: upo- rabljeni so manjši označevalni stožci (klo- bučki) in ne visoki stožci. Ta odstopanja bi bilo smiselno preveriti. Zdi se, da so manjši stožci pogosteje del pripomočkov na tre- ningih v nogometu in bi s tem v bodoče prispevali k večji dostopnosti? Rezultati so zanimivi iz praktičnega in te- oretičnega vidika predvsem zato, ker se je odprlo ogromno raziskovalnih vprašanj testiranja in selekcioniranja mladih igralk. Verjeti sicer gre, da imajo posameznice, ki dosegajo boljše rezultate v izbranih testih, večje potencialne možnosti, da doseže- jo večjo uspešnost v nadaljnji karieri. Za podrobnejšo analizo bi potrebovali večji vzorec, predvsem da bi lahko ugotavljali značilnosti glede na igralna mesta in nena- zadnje povezanost s teorijo ter metodiko treninga. Zanimive bi bile tudi povezave z ekspertno oceno tekmovalne uspešnosti teh igralk, povezave s psihosocialnimi de- javniki, morda spremljanje kariernih poti teh igralk do absolutne kategorije. Na po- dročju ženskega nogometa v Sloveniji je iz različnih vidikov vsekakor veliko prostora za raziskovanje na vzorcu nogometašic. „ Literatura 1. Bayindir, B. in Eroğlu Kolayiş, I. (2018). Com- parision of strenght speed and endurance in 11-13 age boys and girls. Pridobljeno 7. 10. 2018 iz https://www.researchgate.net/publi- cation/277651441 2. Benvenuti, C., Minganti, C, Condello, G., Ca- pranica, L. in Tessitore, A. (2010). Agility as- sessment in female futsal and soccer players. Medicina, 46(6), 415–420. 3. Brookea, H. L., Atkina, A., J., Cordera, C., Eke- lunda, U., Esther M. F. in van Sluijs (2016). Changes in time-segment specific physical activity between ages 10 and 14 years: A longitudinal observational study, Journal of Science and Medicine in Sport. 4. Castagna, C. in Castellini, E. (2013). Verti- cal jump performance in Italian male and female national team soccer players. Jour- nal of Strength Conditional Reserches., 27(4), 1156 –1161. 5. Feichtinger, P. in Höner, O. (2014). Psycholo- gical diagnostics in the talent development program of the German Football Associati- on: Psychometric properties of an internet- -based test battery. Sportwissenschaft, 44(4), 203–213. 6. Gentles J., A., Christine L., Coniglio , Matthew M. Besemer , Morgan J., M. in Mahnken M., T. (2018): The Deman- ds of a Women’s College Soccer Sea- son. Sports. Pridobljeno 05.01.2019 iz https://www.mdpi.com/ 7. Gonaus, Ch. in Müller, E. (2012). Using physiological data to predict future career progression in 14- to 17-year-old Austrian soccer academy players. Jour- nal of Sports Sciences 30(15), 1673–1682. 8. Güllich, A. (2014). Selection, de – selec- tion and progression in German foot- ball talent promotion. European Journal of Sport Science, 14(6), 530–537. 9. Köklü,Y., Alemdaroğlu, U., Özkan, A., Koz, M. in Ersöz, G.(2015). The relation- ship between sprint ability. Agility and vertical jump performance in young soccer players. Science & Sports, 30(1), 1–5. 10. Haugen, T. A., Tønnessen, E., Hem, E., Leirstein, S. in Seiler, S. (2014): VO2max Characteristics of Elite Female Soccer Players, 1989–2007. Int. J. Sports Physiol. Perform. 2014, 9, 515–521. 11. Križaj J., Pahor, Ž., Ipavec, D., Rauter, S:, Vodičar, J., Leskošek, B. in Šimenko, J. (2018): Povezanost med odrivno mo- čjo in agilnostjo pri igralkah slovenske nogometne reprezentance U17. Revija Šport. Letnik 66 št 1-2. 196–200. 12. Krustrup, P., Mohr, M., Ellingsgaard, H. in Bangsbo, J. (2005): Physical deman- ds during an elite female soccer game: Importance of training status. Medicine Science Sports Exercise, 37 , 1242–1248. 13. Le Gall, F., Carling, C., Williams, M. in Reilly, T. (2008). Anthropometric and fitness characteristics of international, professional and amateur male gradu- ate soccer players from an elite youth academy. Journal of Science and Medici- ne in Sport, 13(1), 90–95. 14. Mendez-Villanueva A. (2011): Age-rela- ted differences in acceleration, maxi- mum running speed, and repeated- -sprint performance in young soccer players. Journal of Sports Sciences, 29 (5), 477–-484. Pridobljeno 7. 10. 2018 iz https://doi.org/10.1080/02640414.2010 .536248 15. Matthys, S. P. J., Vaeyens, R., Vandendri- essche, J., Vandorpe, B., Pion, J., Coutts, A. J., Lenoir, M. in Philippaerts, R. M. (2011). A multidisciplinary identification model for youth handball. European Journal of Sport Science, 1 1(5), 355–363. 16. McFarland, I. T., Dawes, J. J., Elder, C. L. in Lockie, R. G. (2016). Relationship of Two Vertical Jumping Tests to Sprint and Change of Direction Speed among 170 Male and Female Collegiate Soccer Players, Sports, 4(11), 1–7. 17. Nimphius, S., McGuigan, M. R. in Newton, R. U. (2010). Relationship between strength, power, speed, and change of direction per- formance of female softball players. [Com- parative StudyResearch Support, Non-U.S. Gov‘t]. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 24(4), 885–895. 18. Pocrnjič, M. (2012). Testiranje v nogometu. Lju- bljana: NZS (študijsko gradivo). 19. Repas, B. (2008). Primerjava rezultatov nekate- rih motoričnih in funkcionalnih testov ŽNK Slo- venj Gradec in ženske reprezentance Slovenije U-19. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 20. Reinders, H., Hoos, O. in Haubenthal G. (2015). Bedingungen erfolgreicher Förderung von Mädchen im Breiten- und Leistungsfußball. Ein Forschungsüberblick über motorische und psychsoziale Unterschiede bei Mäd- chen und Jungen ab der frühen Kindheit. Schriftenreihe des Nachwuchsförderzen- trums für Juniorinnen - Band 1. Pridobljeno 8. 9. 2018 iz https://www.researchgate.net/ publication/299596444_Bedingungen_er- folgreicher_Forderung_von_Madchen_im_ Breiten-_und_Leistungsfussball 21. Seitz, L. B., Reyes A., Tran, T. T., Saez de Villar- real, E. in Haff, G. G (2014). Increases in lower- -body strength transfer positively to sprint performance: a systematic review with me- ta-analysis. Sports Med, 44(12),1693–1702. 22. Thomas, K, French, D, in Hayes, P. (2009). The Effect of Two Plyometric Training Te- chniques on Muscular Power and Agility in Youth Soccer Players. The Journal of Strength & Conditioning Research, 23(19), 332–335. 23. Vescovi, J. D. in Favero, T. G. (2014): Motion characteristics of women’s college soccer matches: Female Athletes in Motion (FAiM) study. Int. J. Sports Physiol. Perform. 2014, 9, 405–414. 24. Williams, A. M. in Reilly, T. (2000). Talent identification and development in soccer. J Sports Sci, 18, 657– 667. 25. Wood, R. (2008). Yo-Yo IR1 intermittent te- sts. TopendSportsWebside. Pridobljeno 14. 10. 2018 iz https://www.topendsports.com/ testing/tests/ Yo-Yo-intermittent.htm 26. Young, W., Benton, D., Duthie, G. in Pryor, J. (2001). Resistance training for short sprints and maximum-speed sprints. Strength Cond J, 23(2), 7–13. doc. dr. Marta Bon Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Šport marta.bon@fsp.uni-lj.si