Št. 30. V Gorici, dne 13, marca 1900. Tedaj XXX. Izhaja trikrat na teden - Šestih tedanjih, in *J$$porca* še »Slovansko knjižnico", katera izhajarm&sjj8Wp v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane 'vseletncgj g'd. 80 kr. — Oglasi v <"¦*" knjižnioi* $e rifonlM po 20 kr. petit-vratica. «Gor. Tiskarna« A. Gabršček'^g6v. Iv. Meljavec) tiska, in zaL VI. Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti. (Dalje). 2. Č revija rs t vo. — Tudi temu rokodelstvu moramo posvetiti mnogo več pozornosti, ker si dohodke ž njim v deželi lahko vsaj podesetorimo. Toda prva naša naloga je pač ta, da to rokodelstvo oskrbuje vse domaČe potrebe1. izriniti mora z našega ozemlja vse zaloge velikih tujih to-varen. Ali ni dovolj žalostno, da celo v naši mali goriški deželi dobro delajo tuje črevljarske zaloge? Zakaj? Ker v vsem našem črevljarstvu nimamo ljudij, ki bi znali, zadovoljiti vsem potrebam vedno bolj razmazanega občinstva! Ako potrebuje naša gospoda kaj finega, gotovo naroči le pri tuji zalogi aH celo iz drugih dežel. Treba bo torej, da pojde v prihodnje nekaj več Črevljarjev v mojsterski tečaj na Dunaju. A ne le to! Marsikdo se bo moral vtihotapiti v velike črevljarske delavnice, da bo videl, kako se otidi dela kar na debelo in po naj-moderniših uzorcih. Le tako izučeni mojstri bodo mogli povzdigniti črevljarsko obrt v domovini! Črevljarstvu v naši deželi gre lahko jako na roko — s t r o j a r s t v o, ki je na precej visoki stopnji. Ob Vipavi je stro-jarstvo že lepo število let prav izdaten vir blagostanja. Izvoz tega blaga je precejšen, ali utegne se še pomnožiti. Vsekakor pa bo pomnožena črevljarska delavnost jako vplivala na daljši razvoj strojarstva, kakor to slednje zopet jako podpira Črevljarstvo v konkurenčnem boju. Naše črevljarstvo se mora torej povzdigniti, pomnožiti z ozirom na domače potrebe m za izvoz. V nekaterih krajih se mora povspeti od priprostega rokodelstva do tvorniškega izdelovanja in obratovanja. To bi bilo najprej mogoče v Mirnu, kjer je že dandanes okoli 150 črevljarjev. Tam bi bilo treba pred vsem misliti na strokovni tečaj s pomočjo tehnološkega muzeja, ki pošlje učitelja. Tu bi se morda lahko mislilo tudi na tovarno za izdelovanje zgornjih delov (Schuhobertheile). Dandanes naši črevljarji po deželi kupujejo MARCO VISCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal Commaso 6rossi. (Dalje) Pri neki mizici na nasprotni strani gospodinje je sedela Lauretta, ki je imela opraviti z vezenjem, katero je bila gospodinja malo poprej odložila. Biee je držala glavo naslonjeno na roko, ter gledala proti dekli, kakor da bi pazila na njeno delo; a v istini ni nič videla, ker njene misli so bile drugje\ Neki skrivni strah je mučil njeno dušo. Ker je že dolgo tam tako" sedela, je vstala, ter šla proti odprtemu oknu. Njena hoja je bila počasna in težavna. Naslonila je roki na okno, in nekaj časa molče gledala ven. Solnce, ki se je nagibalo k zatonu, in se je že Na pol skrivalo med najvišje vrhe ne- za vse boljše odjemnike že v tovarni narejene zgornje dele, da postrežejo z ličnej-šitni črevlji. Tudi v Gorici jih povsod prodajajo. Dobivajo jih iz tujine, Zakaj bi ne izdelovali tudi teh zgornjih delov za lič-nejše izdelke v deželi? Pa tudi za priproste izdelke, za Čisto navadne kmečke črevlje dobimo lahko ogromna naročila iz — zamorja, V Afriki, Aziji in Avstraliji se čedalje bolj civilizujejo prej divja ljudstva. S civilizacijo rastejo tudi premnoge potrebe, katerih poprej niso poznali. Med temi potrebami so tudi č r e v I j i. Doslej je oskrbovala ona ljudstva največ Anglež k a. Lani pa smo čitali, da potrebuje toliko množino prav teh pripro-stih izdelkov, kakoršni prihajajo iz rok naših črevljarjev ob Vipavi, da jih doma niti ne more izdelati: zato išče ob Sredozemskem ali Jadranskem morju dežele, kjer bi kupovala na stotisoče parov. Ali bi ne bilo tu silno veliko dela za pridne slovenske roke? Ali bi se s časom lahko ne otresli tudi angležkega posredovanja? Treba bo premišljati, delati, organizovati......! Kdor se resno loti samo tega vprašanja, bo imel dovolj dela; in ako ga zmaga, bo velik do* brotnik našega ljudstva! - Vsi pogoji so j tu, da se lahko posrečijo taki prelepi načrti! Pa tudi doma v Avstriji bi našla črevljarska zadruga« odjemalcev. Saj gredo že sedanji naši izdelki v druge avstrijske dežele. Tudi v Pulju so zaloge. Ta izvoz bi se utegnil povečati. Taka zadruga bi utegnila zalagati tudi vojsko. Za take izdelke ni treba posebne izurjenosti; treba le ročnosti, da gre delo hitro od rok, sicer ni lahko tekmovati z rokodelci, ki računajo za svoje življenske potrebe na manjši dohodek nego so navajeni naši rojaki. Tudi o tej obrti je govoril dr. Pečnik v »Soči« že v začetku leta 1898. Imel je pred očmi le Egipt, in še posebe Aleksan-drijo. — Dejal je: Dobro urejena črevljarska zadruga v domovini, jedna ali več posameznih, bi si tukaj sicer ne prislužila zlata, pa vendar bi mogla zadrugarje v domovini pošteno rediti. Črevljarji na Francoskem imajo zadruge, ki imajo v Egiptu svoje prodajalnice >Cor-donnerie francaise«. Gre le fino lepo izdelano blago. Par moških čevljev se prodaja tu 7, 8 do 10 forintov. Prevoznina je za obuvalo skoro sama ničla. Carinarina v kega oddaljenega gozda, je razsvitlje-valo obširno jednolično rav&n, ki je bila vmes, z neko motno, slabo svetlobo. Po močvirni ravani se je le tu pa tam dvigala kaka neprijazna vrba. Ozračje je bilo mrtvo, nobena sapica ni pihljala; slišalo se je le dolgočasno regijanje neštetih žab. Iz luž in močvirjev, ki so pokrivali vso tisto ravdn, se je med tem jela vzdigovati neka siva megla, katera je počasi popolnoma zakrila bolj oddaljene predmete, in omračila tudi tiste, ki so biii bliže, Početkom so še solnčni žarki nekoliko sijali skozi to mrzlo in gosto meglo, a kmalu so bolj in bolj oslabeli kakor vid umirajočega človeka. Nazadnje, ko je megla postajala Še vedno bolj gosta, in je tudi solnce zašlo, se je polagoma izgubila vsa svetloba, kakor obda človeka tema, kadar ga smrt zadene. Kak6 je bil ta solnčni zaton različen od tistega tak<5 sijajnega, kateri je večkrat opozovala" v svojih gorah ! S srčnim koprnenjem se je spomnila tistega kraja prejšnje svoje sreče, odšla od okna, in se vrnila k mizici. Lauretta Egipt r 8% tukajšnje vrednosti. Po tem takem morejo dotični krogi lahko preračunati, ali L« šlo ali ne. Račun: 8% carinarlna, 2% prevoznina (n. pr. Ljubijana-AIeksandrija), da 10%. Torej za 10 forintov tu prodan par črevljev da 9 forintov čistih. Nadalje: 50 kr. do 1 for. na prodajalnico in oprav-ljalca v Aleksandriji na par črevljev. Ker je v mestih življenje dražje, kazalo bi zlasti na deželi ali v malih trgih ustanoviti črevljarske zadruge za eksport, posebno tam, kjer znajo izdelovati finejše blago po dunajskih, parižkih ali pa anglež-kih uzorcih«. Iz vsega lega, kar smo povedali, je jasno dovolj dvoje; 1. da je neobhodno potrebno, povzdigniti Črevljarstvo po novodobnih zahtevah že zaradi nas samih, sicer bo veliko rojakov kupovalo tuje izdelke; 2. da je črevljarstvo lahko izdaten vir dohodkov za naše ljudstvo, ker doma niti izdelati ne bi mogli toliko blaga, kolikor bi ga lahko prodali ako bi znali. (Dalje pride). Nadškof-kardinal dr. Missia je izdal za post pastirski list, v katerem — kakor pravi »Prim. List" — »je razkril rano, za katero od nekdaj peša naša škofija in ljudstvo. Ta rana je pomanjkanje duhovnikov." ... Radi tega »pomanjkanja duhovnikov" namerava kardinal »razširiti deško semenišče, da bi v njem hranil in šolal mladeniče, ki so dobrega srca in dobre glave in kažejo veselje do du-hovskega stanu". Lepo! Da je treba premestiti deško semenišCe iz sedanjih nedoslatnih prostorov drugam, o tem ne dvomi nihče, kdor le pozna sedanji kraj deškega semenišča. V to svrho je že bit kupil kardinal vilo Bčckmannovo, kjer pa hoče sedaj, kakor vidimo iz pastirskega in »Prim. lista", ustanoviti velik zavod, v katerem bi se šolala naša mladina ter pripravljala za duhovski stan, ker je v deželi »pomanjkanje duhovnikov". Kardinal je torej po tem času, odkar ga imamo v svoji sredi, prišel do misli, da v deželi nam primanjkuje duhovnikov. Zato treba število pomnožiti, in v to svrho naj služi prenovljeno deško semenišče v velikem obsegu. Odkrito rečeno, da takega pomanjkanja je bila ravnokar vžgala luč. Tudi ta je svetila z neko rudečkasto, motno svetlobo. «0 moj Bog!» je dejala, spustivši se na stolico, »moje muke so prevelike h Nekaj časa ste stali obe tihi. Na to je zvesta služabnica stopila k oknu, da bi ga zaprla. Toda Čuj — zaslišal se je glas tamburiee! Lauretta je zadržala roko na zatvornici. Gospodinja je položila prst na usta in jela pazno poslušati. Tisti zvoki so ji bili znani. Vstala je kakor na novo oživljena, šla z lehko nogo do okna, ter pomolila k-ivo ven, da bi bolje vlovila vsaki glasek. Na to je* rekla potihoma Lau-retti: t To je uvod tLastavice*. Toda tiho, ker začenja pesem.!* In res se je zaslišal neki glas, oslabljen nekoliko od daljave, kateri se je pridružil turobnemu brenkanju na tamburici ter pel nasledno tožbo; «Lastavica, popotnica, na moje okno prihajaš, ter mi vsaki dan ponavljaš tužno pesmico! Kaj mi pač hočeš povedati, popotna lastovka? Samotna, pozabljena, od svojega dragega zapuščena, čutiš morda iste duhovnikov ne vidimo, ker vsakdo ve, da smo na to stran zadostno preskrbljeni, če je pa kje slučajno res kako pomanjkanje, naj gredo tje službovat razni duSni pastirji, ki po samostanih in v Gorici lenobo pasejo ter Bogu in ljudem čas kradejo l Pomanjkanja duhovnikov ne vidimo, in zato tudi ne moremo videti potrebe ustanovitve takega deškega semenišča, kakoršno hoče imeti kardinal, zlasti ne, ker,je jasno, kaj tiči za ustanovitvijo takega zavoda!..... Ako bi hotel imeti kardinal baš svoj deski semenski zavod, v kolikor bi pa potrebi res služil kot predpriprava za bogoslovnico, no, naj bi ga imel, ali vzdržaval naj bi ga ali sam, ker ima velikanske dohodke, ali pa bi .dobil po svojem upRvu lahko zadontno podposo na pristojnih mestih — nikakor pa ne k ljudstva! — -~ — Toda ker take potrebe ni, ima ustanovitev deftkega semenišča povsem drug pomen, »Prim. list" hoče osrečiti celo goriftko deželo s klorikalisthom, in zato nastopa tako, kakor na Kranjskem »Slovenec". Znano je, da tam as je razvilo tisto klerikalno gibanje baš tačas, ko je škofoval v Ljubljani nas nadškof-kardinal, znano je našim zavednim možem po Goriškem, kako pogubonosno deluje kranjska klerikalna organizacija doma, in znano, kako hoče razširiti svoj upliv k nam preko kranjskih mej. V to razširjenje pomaga »Prim. list", pred vsem pa bi pomagal — deški semeniški zavod! Kardinal je torej začel prav sistematično delo s šolo. On hoče privabiti, kar le mogoče, obilo število mla-deničev v svoj zavod, kjer se bodo vzgajali strogo po njegovih navodilih, to je: odkoder bomo dobivali potom bogoslovnice duhovnikov po vzorcu s Kranjskega, duhovnikov-fanatikov, ki bodo zabavljali po cerkvah liberalnim listom, preklinjali tiste, ki se jim ne pokore brezpogojno, zlorabili lečo in spovednico v po-litiške svrhe, snovali konsumne pivnice in prodajalnice, kmetijske zadruge, itd. prav tako, kakor delajo na Kranjskem, kjer se odtujujejo svojemu pravemu poklicu ter postanejo, ako pojde tako dalje, vse drugo, Je ne več duhovniki! Pri nas na Goriškem takega duhovskega naraščaja, z malimi izjemami, še ni, — zato pa je prišel kardinal do sklepa, da trpimo na »pomanjkanju duhovnikovi". Klerikalizem se razširja le po fanatizovanih duhovnikih, za takimi koprni »Prim list", ki je v rokah dr. Pavlice, tega srčne boli kot jaz, ti bedna vdovica ? O le plakaj, plakaj po svoje, popotna lastovka! Vendar si ti manj nesrečna. Na svojih krilih se spuščaš in letaš čez jezero in čez hribe ter, vedno njega klicaje, napolnjuješ ozračje s svojimi tožbami. Oh, da bi riiogla tudi jaz tako! A meni ni dano, oditi iz te nizke, ozke ječe, v katero nikoli ne posije solnce, kjer sem oropana tudi zrakfi, od koder komaj dospejo k tebi moji .vzdihljeji. Že se bliža jesen, in ti me kmalu zapustiš. Poletiš v daljni svet, zrla boš nove gore in nova morja, katera boš pozdravljala polna radosti. Meni pa vsako jutro, ko bom odpirala svojo oči k novemu joku, ko bo pri nas vse pokrito s slano in snegom, se bo dozdevalo, da vedno še slišim tvojo pesem, ter da me ti pomiluješ», ; Ako se vrneš, spomladi, ugledaš v teh krajih neki novi križ. Tedaj, pq-.'' potna lastovka, prileti zvečer nanj.ič'. po svoje zapoj mir moji duši! . (Dalje pride). predbojevnika fanatizovani Četi, ki imaf priti za njim, — in zato je priskočil kardinal n^ pomoč klerikalnemu gibanju okoli ,Pr, 1." ter je stopil na politiško bojišče z ustanavljanjem deškega semenišča, s katerim preneha »pomanjkanje 'duhovnikov!*------------ DeSkemu semenišču bi sledil jezuvitski gimnazij, z namenom, da odpravi državni, in tako bi se utihotapil kierikalizem tudi med našo inteligenco, da bi se vsi klanjali mogočnosti »črne teme!*------------Prav sistematično hoče kardinal pomagati klerikalni ideji do uresničitve, in ao tega rezultata naj bi mu pomagal — denar iz našega ljudstva! Pastirski Ust se obrača do vernih ovčic, da bi prispevale k ustanovitvi škofovega zavoda. Zato se tudi s prižnic in drugod agituje za ta zavod, in skušali bodo na vse načine, spraviti iz ljudstva novce, s katerimi bi se vzdržavalo semenišče, ki bi služilo prav takim svrham, kakor so gori označene! Proti tej agitaciji pa se moramo takoj že s početka upreti ter pozvati ljudstvo, da naj nikar ne daruje novce v v take namene! Na vseh straneh se cuje o pomanjkanju denarja, ljudstvo teško prenaša šolska bremena, davke, cerkvene pristojbine, itd., sedaj pa bi se mu naprtil še novi davek, k a r d i-nalski davek, v ustanovitev nekega zavoda, kateri hoče imeti kardinal pod pretvezo .pomanjkanja duhovnikov", v resnici pa v podlago vzgoje duhovskega naraščaja po kranjskem vzorcu, da bi tim lažje črni kierikalizem -Omrežil docela naše ljudstvo ter je pehal v vedno vočjo ternoto, nad katero bi gospodarili vsemogočni kardinalov gg. nunci iz novega deškega semenišča! Bodi dovolj! Oglasili smo se v tem pogledu, kakor smo bili obljubili, in tudi zato, ker smo dobili od več stranij iz dežele pozive. Oglasili smo se, da smo pokazali javno, kaj se namerava z ustanovitvijo kar-dinalovega zavoda ter da posvarimo ljudstvo, da naj ne daruje niti novčiča za kardinala, ker ima samo tisoč potreb, in ker moramo biti požffovalni tam, kjer je res na mestu požrtovalnost, nikakor pa ne tam, kjer bi podpirali razvitek popolne nadvlade klerika-lizma nad nami. Mi smo govorili, gg. somišljenike pa prosimo, da z nami delujejo v takem smislu! Dopisi. 1M učiteljskih krogov. — Par deset- j letij že traja trd boj za izboljšanje gmotnega I stanja učiteljstvu na Goriškem. Par desetletij trajajo obljube in mamila naših deželnih poslancev, a učiteljstvo je gmotno tam oziroma | še dosti na slabšem, nego je bilo pred leti (vidi Vrtovčevo črno tablo). Cela zadeva je v vseh mogočih dimenzijah korenito premleta, da poznajo naši deželni poslanci naš položaj do pičice, če so le desetino dopisov ali razprav prečitali. Uverjen sem torej, da bi bilo povsem nepotrebno še nadalje dokazovati nujno potrebo izboljšanja gmotnega stanja, saj so o tem še celo vrabci piepričani, da je. učiteljstvo na Goriškem najslabše plačano, da mu njegova plača dela sramoto pred drugimi stanovi i prebivalstvom. Dovoljeno mi bodi navesti le posledice slabo plačanega nčiteljstva: 1. Učiteljstvo se izseljuje v druge kro-novine« kjer je bolje plačano, tako da nedo-staje v nas na Goriškem mnogo učiteljstva. Veliko ukaželjne mladine je zanemarjene, katera nima prilike uživati ljudsko - šolske na-obrazbe in to koncem XIX. veka; pa naj še kdo reče, da živimo v civilizirani Evropi. 2. Učiteljstvo se mora oprejeti postranskih poslov. Posvetiti se ne more šolstvu učitelj kot cel mož, ampak delati mora oz. razdeliti svoje moči, da preživi sebe in družino. Ali je to v korist in prospeh šojstva ? Nikakor ne! 3. Učiteljstvo zabrede v dolgove, kateri ga telesno in moralno umore, da svoje stanovske dolžnosti zanemarja ali celo opušča. 4. Učiteljstvo, katero tvori v vsakej kronovini narodno stranko, se mora vsled pomanjkanja sredstev odtujiti narodnemu delu ter zdeti v kotu, premišljaje, kako bo dalje životarilo. 5. Učiteljstvo se zateka v socijalno-de-mokratski tabor; saj ima z istimi enake težnje glede gmotnega stanja in prava. To so povsem resni in resnični momenti, katere zakrivi nedostajanje gmotnih sredstev. Gospodi deželni poslanci! Ali naj učiteljstvo še dolgo čaka, da se vendar enkrat nekaj resnega vkrene v prid trpečega učiteljstva ? Ali bomo še dolgo v zasmeb i preziranje od dr- žavnih uslužbencev samo zaradi tako imetne plače? Gospoda! Naš kmet, kateri dvakrat obrne denar, predno ga da od sebe, je naš somišljenik in sočustvenik. Kmet, obrtnik, trgovec kakor tudi drugi stanovi (izvzemši kakega fanatičnega duhovnika, kateri se boji, da bi vsled povišanja plače učiteljstva njegov vgled zatemnel) pritrjujejo nujni odpomoči učiteljstva. In vi, častiti gg. deželni poslanci! Ali hočete to aktualno i pereče prašanje še dolgo zavlačevati? Če imate v resnici kaj srca in resne volje, naredite vendar enkrat resen korak in sklep za zboljšanje našega gmotnega stanja — ničvrednih obljub in lačnih mamil smo do grla siti. Dal Bog, da bi bila to v tem oziru zadnja beseda!! Učitelj. Domače in razne novice. Porodilo o zaupnem shode po ste-nografičnem zapisniku priobčimo prihodnjič. Za danes ni bilo mogoče, ker je g. steno -graf bolan in nam ni mogel predložiti rokopisa pravočasno. Odjemnlkom naše tiskarne, ki so veliko na dolgu, razpošljemo te dni opomine. Prosimo, da bi jih gg. odjemalci uvaževali. | Naša tiskarna je v preteklem letu veliko izdelala; delati je bilo treba večinoma tudi čez čas po noči. Toda veliko preveč ima še j prejeti... Ker tako ne more naprej, prosimo, da gg. odjemniki uvažajo njen klic. Naročniki »Soče" in .Primorca", ki so kaj na dolgu, dobe zaznamovano na pasici dolžno svoto do konca pret. leta. Ako bi bila kaka pomota, prosimo takoj obvestila. Drugače pa prosimo odgovora s —poštno nakaznico. Vsakemu svoje! Postajenačelnlkom v Gorici je imenovan g. Adolf Kropsch na mesto umrlega G v. Heigla. Goriški Lahi trde v svojih glasilih, da so zadovoljni s tem imenovanjem! To je očividen znak, da uplivajo tudi na j južno železnico v svoj prilog. Izvrševalnl odbor narodno-napredno ! stranke na Goriškem. — Na zaupnem shodu pretekli četrtek so bili predlagani in izvoljeni v izvrševalni odbor r 1. Juretič Anton, posestnik v Kobaridu. 2, Gabršček Oskar, župan itd. v Tolminu. 3. Zega Mihael, župan v Kanalu. 4. Reya pl. Anton, župan v Kozani. 5. Savle Peter, trgovec v Čepovanu. 6. Lokar Anton, župan v Ajdovščini. 7. Baje Anton, nadučitelj v Renčah. 8. Mozetič Josip, posestnik v Prva-čini. 9. Jakil Andrej, tovarnar v Rupi. 10. Pavletič Josip, veleposestnik v Gabrijah. 11. Švara Josip, župan v Komnu. 12. Caharija Ivan, klesat, podjetnik v Nabrežini. 13. Kosovel Anton, nadučitelj v Sežani. 14. Obersnel Andrej, trgovec v Divači. 15. Muha Anton, veleposestnik v Lokvi. 16. Dr. Stanič Josip, odvetnik v Gorici. 17. Dr. Turna Henrik, deželni odbornik v Gorici. 18. Gabršček Andrej, tiskar v Gorici. 19. Dr. Gruntar Rudolf, odvetniški koncipijent v Gorici. 20. Dekleva Ivan, veletržec v Gorici. 21. Konjedic Rudolf, oenolog v Gorici. Gledališče Kautsk? v Gorici. — V dopisu z Nabrežine smo čitali izredno hvalo tega čarobnega gledišča. V sredo in četrtek ob 8. zvečer priredi dve predstavi v .Goriški Čitalnici". Iz sporeda, ki ga dobe danes čitatelji v roke, je razvidno, da bosta predstavi jako zanimivi. V Gorici doslej kaj takega še ni bilo. — Ker je Kautsk^ rodoljuben Čeh,opozarjamo Slovence iz Gorice I in okolice, da bi se udeležili v obilnem j številu. Da je prišel v Gorico z več osebami | in vsemi pripravami, ga je mnogo stalo. Zato je potrebna toliko večja udeležba. —. Dijaki imajo znižano vstopnino. — Gosp. Kautsk^ je dajal predstave že par mesecev v Trstu. j .Edinost" ga je jako hvalila. Tržaško občinstvo je bilo prav zadovoljno. Sodeč po .Edinosti" bosta ta dva večera v Gorici prav zanimiva. ~ Želeli bi, da bi bila vsaj prvi (jutri) večer dvorana napolnjena. Občni zbor .Trgovsko-obrtne zadruge" v nedeljo popoldne je bil prav živahen in zanimiv, to pa edino radi dveh udeležencev, v glavnem pa radi enega — c. kr. profesorja Čebularja, bivšega predsednika nadzorstva. Udeležencev je bilo največ 52; nekateri niso vstrajali do konca, kajti zbor je trajal 21/, ure. — Za danes opustimo poročilo o društvenem delovanju v preteklem j letu; prinesemo ga doslovno. — K temu po- ročilu se ni oglasil nihče. Oglasil pa se je I dr. Jos. Pavlica, ki je hotel vedeti, zakaj je dr. Tu m a odložil predsedstvo. Naglašal je veliko važnost tega zavoda in njega nepričakovani razvoj. Vse to je pa delo dr. Turne. On, ki je zavodu oče, ki ga v resnici vodi, naj bi mu stal tudi na čelu. — Dr. Turna je odgovoril, da je odstopil vsled tega, ker je začela politična stranka proti zavodu ruvati; to je pa storil tim lože, ker je zavod v zanesljivih rokah in se zanj ni bati. Ostal je v zadrugi kot pravni sve- | tovalec, in sicer brezplačno, dasi se pri vseh denarnih zavodih pravni svetovalci bolje plačujejo nego ravnatelji.— A. Gabršček je pa šel v odgovoru dr. P. še dalje. Povedal je, zakaj se je rovalo proti dr. T u m i, da bi namreč odstopil od .Goriške ljudske posojilnice". Toda ta zavod je bil odvisen od naše zadruge. Splošna evropska denarna kriza je silno uplivala na posojilnico. Tu je bil dr. T. neizogibno potreben! Bog ne daj, da bi bil dr. T. odstopil in bi se v posojilnici kaj slabega zgodilo, tedaj bi isti hujskači planili nanj in kamnjali dr. T., češ: v najhujših časih je zbežal, ko je posojilnico spravil v zagato! — Našo zadrugo vodi ravnateljstvo 21 mož, a dr. Pavlica naj ne misli, da so to res sami .tepci", kakor piše „P. L." Dr. Turna ima le en glas. Njegove nasvete s pravnega stališča pa poslušamo, dokler je on svetovalec. — Dr. P. ni nič odgovoril. Prešlo se je na 2. točko dnevnega reda: volitve. Uradni vodja je prečita! v tem oziru predlog ravnateljstva. A. Gabršček je hotel staviti formalni predlog, naj se izvolijo (imena prihodnjič) z vsklikom, — a na to je skočil na noge prof. Čebul ar ter dejal, da mora on prej poročati v imenu nadzorstva. Kakor je ta mož dokazal z vsako besedo velikansko nevednost, a je govoril vendar o važnih in delikatnih rečeh, tako ni poznal niti dnevnega reda po §. 25. pravil, ki daje besedo nadzorništvu šele v točki 7. Vkljub temu je A. Gabršček odstopil od svojega predloga in prepustil besedo prof. Čebularju. In tu je pričel dirndaj, ki je trajal dobrih 5/4 ure. Prof. Čebular je dokazal, da o vseh rečeh, o katerih je govoril, nima niti pojma. Občni zbor ga je tudi — soglasno odslovil. Slišal jih je pa toliko, da si bo svoj živ dan pomnil, kdaj je prišel na občni zbor z — nečistimi nameni. (Več pride). Nezakonski pari. — Povedali smo, da dr. Gregorčič pripravlja za april nov škandal. Omenili smo tudi neko pismo, katero je pisal; takih pisem je bilo silno veliko. Vabil je duhovnike, naj jemljejo pri .G o-riški ljudski posojilnici* po 10 deležev, da bodo imeli po 10 glasov. Namen je tudi povedal, namreč: da zapode iz ravnateljstva — dr. Turno in vse, ki ga nočejo ubiti. L. 1897. se je dr. Gregorčič otresel, ko je bilo treba, pobrigati se za posojilnico. Lsanes, ko jo je dr. Turna uredil in dvignil, bi jo rad dobil v svojo pest, da bi jo molze! za bankrotirano goričansko bando. — Duhovniki se pridno oglašajo: svojim mežnarjem posojajo celo denar, da tudi prihajajo »kupovat glasove". — Najlepša pa je, da vlagajo po 10 deležev tudi za svoje — kuharice, dasi je navadno taka garancija ničeva. Tako se nam poka- | zujejo — nezakonski pari naših gg. j nuncev in kuharic. Le naprej, da se bomo poznali! — Rečemo le toliko: Go-j spoda, preostentativno uganjate svoje burke! I Ne opravite nič, če tudi vložite 3000 j I novih deležev. Imate sicer dva doktorja za i špijona, toda ž njima naša stranka tudi primerno obračuna, da bosta pomnila, kdaj sta služila .Goričanski* bandi. Etektriška razsvečava t Gorici. — Velika svetovna tvrdka Siemens & Halske ima koncesijo za vpeljavo elektriške luči in gonilne sile v Gorici; ž njeno pomočjo bi dobili tudi dovolj in dobre pitne vode. — Ali kdo dela vse ovire? To je naš slavni mestni zastop, ker sede v njem delničarji plinarne. Še več! Čuje se, da ti delničarji sploh hote elektriko preprečiti in kupiti na račun mesta — plinarno. Delničarji bi naredili seveda izvrstno kupčijo l — Take reči trpe goriški meščani! Povsod drugod bi zapodili iz mestne hiše take špekulante I Mož .pravih in krščanskih načel". - V .Pr. listu* čitamo; .Dolžnost vsakte-rega je, dn voli za poslanca takega moža, ki je pravih in krščankih načel, in da za- II branjuje, kolikor je v njegovi moči izvolitev takega, o katerem je prepričan, da je. brezverec ali liberalec". —¦ Torej poslanec mora biti .pravih in krščanskih načel", pa ga potrde naši klerikalci za poslanca! Tako so delali tudi dne 29. jan. S pomočjo duhov* ščine je bil izvoljen grof Corohini, ker je mož »pravih in krščanskih načel* — da ni šel na Dunaj v državni zbor, to je pri njih postranska reč. Grof Goronini sedi trdovratno na svojih .krščanskih načelih" na Cingrafu zaprt kakor v trdnjavi, med tem ko se spletajo na Dunaju proti Slovanom, torej tudi proti nam, razne nakane! Ali kaj mari to visokemu grofu, in kaj briga to naše klerikalce; zadovoljni so z grofom, ker je mož .krščanskih načel!" To jim zadošča! Iz tega razvidimo, kako so osleparili del vo-lilcev na dan 29. jan.! Taka je .katoliška" politika*na .pravih in krščanskih načelih!" Vedno pri starem. — Iz mesta nam pišejo: Te dni sem videl zopet, kako so 3 slov. učence z vadnice preganjali laški po-balini po Rabatišču. Slov. otroci so se bili' poskrili, v strahu, da jih ne kamenjajo, v neko vežo, ali laška babura, ki je to videla, jih je zapodila ven, češ, da so vredni, da jih pretepo, ker so ščavi! Tako delajo z našimi otroki v mestu! Čudno, da pri takih prizorih ni nikdar poleg nobenega redarja! Govorite slovenski! — .11 Friuli Orientale" pripoveduje, da v gostilni pri Dreherju po ruskem koncertu je ostalo nekaj Slovencev tam ter zahtevalo od natakarja potrežbe v slovenskem jeziku. Ali visoki gospod natakar jim je rekel odločno, da morajo govoriti italijanski, ako hočejo biti postreženi. In glej — udali so se in govorili so italijanski na željo natakarjevo. Ako je res tako, kakor pripoveduje .Friuli", je to za prizadele nekaj neod-pustljivega! Mi se moramo držati načela, da govorimo povsodi v Gorici le slovenski — kdor ne zna, naj se pa nauči, ako hoče imeti slovenske novce! V obče opažamo, da se res nekateri iz mesta in z dežele poslužujejo po gostilnah in kavarnah ter po prodajalnicah veliko preveč italijanščine. Vidimo celo, kako govore z natakarji, ki znajo slovenski, po italijanski itd. To ne sme več biti v prihodnje, ker poslužujte se povsodi le svojega Jezika, govorite le slovenski! Tisti, katere rede" vaši groši ter čakajo že na-nje, bodo že radi govoriti slovenski z vami, če pa nočejo, prav, se gre pa drugam! Le po takem načinu pride naš jezik do polne veljave v Gorici, drugače pa: kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Nepotrebne skrbi. — .Gor." se tolaži, da gg. dr. Stanič, dr. Turna in Gabršček ne bodo dolgo skupaj orali. — Slabo upanje! Kdaj sploh pa so ti trije skupaj orali narodno ledino ? Tretji (dr. Stanič) je sam povedal, da se doslej ni udeleževal polit, dela; on je le ponudil svoje moči narodu, a ta jih je zavrnil..., vendar je moralno zmagal. — Kako bo zanaprej, pač ni mogoče prerokovati. Toliko pa je gotovo, da se ne bo nic godilo brez sklepa — izvrševal neg a odbora .narodno - napredne stranke". V tem odboru imajo posamičniki pač le po en glas. Odboru bo pa vsejedno, ali hočejo imenovani gospodje .skupaj orati". V okrilju odborovem je za vse tri dovolj posla. Ako se mu kdo odtegne, bo odbor sicer obžaloval, toda v njegovem delovanju ga to ne bo motilo. Narodno - napredna stranka je organizovana in je ne bo konec, ako tudi imenovani trije gospodje ne bodo »skupaj orali*. — Toliko, da se »Gor." ne bo po nepotrebnem tolažila in samo sebe slepila! Ali smo ali nas nI ? — Kedar hočejo naši Lahi nas smešiti, trde\ da v Gorici govori slovenski le nekaj dekel in hlapcev, kadar »branijo" same sebe, kriče, da se pri-seijujejo v Gorico Slovenci, da jih bo kmalu toliko, da jo preplavijo, da torej je .italia-nita" mesta v nevarnosti. ! Kdor je bil v četrtek pri Dreherju na koncertu, je videl, kako veliko Število slovenske mestne in teligence je bilo navzoče, n6, zato je govoril tudi »Fr." -o .invasione I slava* I Kje so še le Slovenci v drugih slojih človeške družbe v mestu!! Pa čez par dnij poreče zopet, da nas ni; kakor mu baš prav pride, tako govori, čeprav neresnico, kajti glede na vprašanje: ali smo ali nas ni? so I si že zdavnaj na Cisterni .Goriški Sokol* namerava prirediti po Veliki noči javno telovadbo kje v okolici. V ta namen prosi, da bi sodelovali pri prostih vajah vsi bratje Sokoli, ki to .ahko store. — Tudi pevci in tamburaši naj zaha- I jajo pridno k vajam. — Tekom poletja pri- [ redita tudi goriški in tržaški .Sokol" skupen DP*' izlet v Devin, Nabrežino ali Sežano.. Treba j se bo torej pridno vaditi! Na delo! ^Glasbena šola* veselo napreduje. Orkester je pričel že s plesnimi komadi. Upanje je, da v enem letu bo imel »Sokol" že svoj orkester. — Naprej po tej poti!! — In kdo podpira vse to.....?1 »Solkanski Sokol*._~V nedeljo ob 4. popoldne je bil v Lorencutfjevi gostilni ustanovni zbor „Solkanskega Sokola" v smislu odobrenih pravil. Udeležnikov je bilo okoli 40. Iz Gorice so došli starosta Gabršček in kakih 15 Sokolov. — Določilo se je. da bodo plačevali mesečnine ft&*fcr. » 50 kr. pristopnine. V odbor so bili izvoljeni bratje: Ličer Andrej starosta, Golob Izidor pod-starosta in denarničar, Komel Josip načelnik, Fon Štefan tajnik, odbornika pa Doljak Ivan in.Jug.Anton. ~ Med odborom solkanskega in gorskega društva je bil takoj dogovor glede* na skupno delovanje, t. j. da bodo dobivali Solkanci za začetek pornoč iz Gorice. Voditeljski zbor .Solkanskega Sokola" Šteje 5 članov, ki bodo hodili v Gorico po dvakrat na teden k vajam. Zdi se, da solkanski mladeniči mislijo resno in da bodo vstrajali. Zaslužijo pač vse podpore od strani zrelih mož I — Solkanci l Vsi tožile, da se vam mladina preveč zgublja po krčmah, da je zapravljiva, da se ne ob- I naša vedno pohvale vredno, da so pretepi j gosti itd.! Podpirajte s o ko l s k o misel in I vse se spremeni v kratkem času. Mladeniči, j ki bodo Sokoli, bodo po n o sni na svojo j rdečo srajco pa na sokolsko pero na čepici in bodo skušali vedno biti tej prelepi opravi in sokoiski ideji v čast! Lepemu obnašanju se priuče neved6 in nehot6, v njih drufžbi nt bo razsajačev ne pretepačev; vsakdo bo hotel drugega prekositi v telovadbi, petju, tamburanju in sploh v lepem vedenju. Zato pričakujemo v interesu lepe solkanske vasi, da bodo veljavni možje podpirali potrebno društvo »Solkanski Sokol". Po zboru smo se zbrali v Maruši-čevi gostilni, ki je dobila pred mesecem ljubeznivo mlado gospodinjo iz znane Čer-netove rodbine na Lijaku. Goriški in solkanski Sokoli so tekmovali med seboj v lepem petju. Veselil nas je vs« napredek solkanskih bratov. — Se bolj nas je izvenadil t a m b u-ralki zbor, ki je prav dobro udarjal. A omeniti moramo, da vse tamburice so naredili mladeniči sami. In prav dobre so! — Solkanci: po tej poti naprej! Na zdar! Kmetijsko bralno društvo na St. VISkI gori. — Dobili smo v objavo: Vabilo k prvemu občnemu zboru »kmetijskega bral-braluega društva* na Št. Viški gori dne 18. t m. ob 3 popoldne v prostorih g. Matevža Piriha s sledečim dnevnim redom: t. Pozdrav predsednika; 2. Naročitev časd-pisov; 3. Razni nasveti in predlogi; 4. Volitev novega odbora. K obilni vdeležbi vabi — odbor. „ Učiteljska društva* zdramite se ter pošljite raznim klubom prošnje za zboljšanje stanja. Kujmo železo, dokler je gorko! Učitelj. Razgled po svetu. Državni zbor. — V včerajšnji seji so citali v drugo načrt zakona o kontingentu novincev. Herzmanskv je rekel, da bo glasoval proti predlogu, ker položaj Nemcev gledš na narodnostno vprašanje ni še utrjen. Berks je rekel, da ta načrt zakona o kontingentu novincev je potreba za državo in za ljudstvo. Odobraval je, da so v tem pogledu opustili Čehi obstrukcijo, Okuniewski se je izrekel proti kontingentu, Tschernigg istotake glede na politični položaj. Engel je rekel, da sicer Cehi ne delajo obstrukJje proti zakonu o kontingentu* novincev, ker pomeni napravo v vzdrževanje moči države, ali glasovali bodo proti, ker imajo za to mnogo vzrokov glede na vojaško upravo. Čehi pojdejo proti Kdrberjevemu ministerstvu z vsemi dovoljenimi sredstvi, dokler se ne uveljavijo zopet jezikovne na-redbe. Herold je rekel, da je napačna misel, da nemški jezik drži po koncu moč vojske; treba je rajši čuvati, da se ne žali narodnostni čut vojakov, ker bo državi in vojski le v korist. — Čehi hočejo spravo z Nemci, ali so tu še drugi Slovani, ki zahtevajo ravnopravnost. Zato treba napraviti red ter dati vsem narodom polno svobodo v narodnostne in socijalne svrlie. Minister, predsednik Kčrber je poročal o politiSko-socijalni komisiji ter rekel, da se potrudi, da se skončajo potrebna po- zvedovanja glede delavnika premogarjev kar | hitro mogoče; nekaj konkretnih predlogov predloži v zbornice prih. zasedanju; dotle pa naj bi šli premogarji na delo! — Glede na nakup konj na Ogerskem za vojno v južni Afriki je rekel, da stvar se tiče le trgovcev s konji in da pri tem nima država nič opra- J viti; s prepovedjo pa bi bila škodila trgovini. ¦-¦ -i^i^aroduJSI^zojavljajo z Dunaja :-^Govorila sta tudi Berks in Pogačnik. Berksov govor je v slovanskih krogih napravil slab utis. Berks je izrazil svoje veselje, j da je izvoljen Prade podpredsednikom, čestital Čehom, da so odnehali od obstrukcije in se zavzemal za narodno avtonomijo. Po- J g a č n i k je grajal, da vojaštvo zlasti v slovanskih krajih povsod na umeten način podpira nemški živelj, zlasti s tem; da vzdržuje Nemcem njihove kazine. Razpravljal je potem | 0 zglaševanju pri kontrolnih shodih in po- j vdarjal, da so so doslej Hrvatje v Dalmaciji vedno samo hrvatski oglašali. Predsedstvo drž. ahom je sprejel cesar včeraj v posebni avdijenci. Proti pred- J sedriiku dr. Fuchsu se je izrazil, da želi, da zbornica se posluži pravic iz ustave ter se združi v blagor vseh narodov v skupno I mirno delovanje. Proti obema podpredsednikoma Pradeju in Začku je rekel, naj delata z vsemi svojimi močmi na združenje narodov. I V tržaškem mestnem svetu v seji v petek je Venezian pripovedoval o »novo-tariji", da se je uvedlo vsled »domišljavosti I slovenskih agitatorjev* v Skednju dvojezični-poštni pečat: Servola-Škedenj. Županje zagotovil, da se bo mformoval o l«j reči »u namestništvu. Tt»ko ne trpe najina njega slo- I venskega znaka na tržaških tleh. Hitro in-terpelujejo, hitro tekajo na namestništvo in hitro dosegajo tudi vspebe. Ali ne bo tako tudi v tem slučaju? Ta reč je bila tako i »nujna", da so morah takoj spregovoriti v I j mestnem svetu, preko predloga odseka za ' pogozdovanje Krasa glede" zopetnega uve- j denja občinskih poljskih čuvajev so prešli pa na dnevni red tudi na predlog dr. Veneziana! I Hortls je že interpeloval. Dvojezični poštni pečat »Servola-Skedetij" Italijanom ni I dal miru. Najpoprej se je oglasil dr. Ve- I nezian v mestnem svetu tržaškem, in za njim Hortis v drž, zboru. V interpelaciji pravi, da | imo Skedenj je izmišljeno od slovenskih agitatorjev ter je brez vsake zgodovinske podlage. — Prepričani smo, da to bo pomagalo ter da c. kr. oblasti ustrežejo vsemogočnim Italijanom, da dvojezični pečat iz slovenskega Skednja izgine. Ako ne, se godd I še vedno čudeži.... Kako nagli so Italijani z interpelacijami, in kako počasni - mil Med Bolgarijo lu Rumunijo je prišlo do prepira radi pravic na največjem izmed Eše- I I kada-otokov, ki se nahajajo v Dunavu na-I sproti bolgarskemu mestu Sisto"" ;n ru-I munski vasi Simnica. Tega otoka so že bili I poslužili Rusi l. 1877. v rusko-turški vojni j za prehod čez Dunav. Vprašanje, kateri iz-j med držav, ali Bolgariji ali Rumuniji, pripada j otok, ni bilo rešeno, zato sta postavljali nanj ' J svoje straže. Nedavno temu je bila tam ve- ' J lika povodenj, katera je prisilila vojake, da \ 1 so odšli z otoka. Ko je voda upadala, je I prišla zopet Četa bolgarskih vojakov na otok, I ali se je morala umakniti, ker rumunski snajor je j tako zahteval, in če ne, da rabi silo. Bol-[ garska vlada je protestovala takoj proti ta-| kenm postopanju, in sedaj bomo videli, kako I se razmotajo te reči. „Lex Heinze* v Nemčiji, katero smo I že omenili, je obudila povsem opravičen hrup I med umetniki, ker vspodobljajoča umetnost I bi po takoj postavi bila utesnena tako, da j bi ne videli več niti jednega umetniškega dela j v pravem pomenu besede, ker n. pr. vse slike, J katerim bi bilo predmet človeško telo, bi bile j zagrnene v dolge halje 1 Umetniki v Nemčiji j prirejajo shode v protest proti taki name-I ravani postavi. — Čujejo se glasovi, da j nemški cesar ni naklonjen #lex-Heinze" ter I bi je ne odobril, ako se mu sploh predloži J v odobritev. — Le čudno, da je v »napredni* j Nemčiji mogoče kaj takega glede" na umetnost, I kakor tudi to, da ženskam ne dado rednega J vstopa na vseučilišča! j Vojna v jnžni Afriki. — Čujejo se po- I ročila, da oba predsednika južnoafriških republik Kruger in Stejn sta brzojavila iz J Bloemfonteina ministerskemu predsedniku I lordu Salisburvju ter ga prosila, da sklene j mir. Transvalska vlada je baje pripravljena, I ugoditi vsem onim angleškim zahtevam, vsled J katerih je prišlo do vojne, zagotavljata, da I Buri niso imeli namena, pregnali Angleže iz I južne Afrike, ter končno poživljata, da naj I se jima od angleške strani naznanijo mirovni I pogoji; dostavljata pa, da v slučaju, ako bi j se ne pripoznala njihova neodvisnost, bi se j vojna nadaljevala. Glede na to so so oglasili takoj angleški časopis^ ki zahtevajo, da se } morata uničiti obe južno - afriški državi, ker j nočejo biti v nevarnosti, da bi kaki Kruger I ali Stejn še kedaj delal ovire Angleški 1. — General French poroča, da burska armada, ki je stala pred njim, se razhaja. Pred sabo J nima več sovražnika, in kakor čuje, Buri se ne bodo ustavljali napredovanju Angležev! Angleška vlada-fiurom • noče priznati neodvisnosti. Pripravljena je, pustiti Burom njihova posestva, jim dati popolno politiško ravnopravnost, hoče pa pregnati Krugerja in Stejna, ter razorožiti Bure. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so tekom m. fe-bruvarija t. 1. med drugimi darovali: slavno j hranilno in podporno društvo v Ptuju za mesec februvarij 120 K, z darili prejšnjih I treh mesecev 330 K, letos skupaj 450 K; g. Ivan Murnik, ces. svetnik i, t. d. v Ljub- I ljani 50 K; društvena ustanovnica slavna mestna občina ljubljanska L5 K; dalje so darovali po 10 kron: Gospa Matilda Sebe-nikar, posestnica na Rakeku; g, dr. Henrik Turna, dež. poslanec in odbornik v Gorici; J g. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici; po i šest kron: g. M. Primožič, c. k. sodnik v Tolminu; po 5 kron: g. Ant. Mladič c. kr. sodni pristav v Postojini; dr. Anton Furlan, c. kr, sodni pristav na Vrhniki; po 4 K: g. Bergant, nadučitelj v Št, Vidu pri Vipavi; Fr. Goli, trg v Idriji; g. Jos. Jeglič, c. kr. davkar v p, v Idriji; po S kroni je daroval g. Martin Dežela v Idriji. •— Vsem blagim darovalkam in darovalcem iskrena hvala. Meseca febmvarija je prejelo 39 visokošolcev podpore 345 K 50 v., v tekočem šolskem lelu je bilo razdeljenih 1536 K v obedih in v gotovini. Odbor prosi uljudno za dalnje } darove, katere je pošiljati I, društv. blagajniku g. dr. Klein. Seshun - u, dvornemu in sodnemu odvetniku na Dunaju, I. Singer-strasse 7. J Raznotero. — Glede" na stavke je po- i ložaj skoro nespremenjen. Število stavkujočih delavcev v ostuovokarvinskero okraju znala 21.700 to jo 60« delavcev. — Gospa Šabčeva I v Trstu je darovala v dobrodelne namene 2000 K v počeščenje spomina pok. svojega soproga. — Loterijo razglednic priredi dunajsko društvo zlatega križa na korist drž. J uradnikom v Badenu. — V Pragi je demon-strovjdo okoli 8000 delavcev v prilog stavku-I jočint premogarjem. Razgnali so jih redarji, Narodno gospodarstvo. Trgovee in obrtnike in njih prijatelje prosimo, naj vsi pozorno čitajo naše razprave I o »Vademecumu* našega »Trgovskega in j obrtnega društva". Te razprave se ponati- j skujejo v knjigo. -- Ker bi želeli, da bi bilo j delo kolikor mogoče popolno, prosimo, da bi se oglasili tudi drugi pisatelji in povedali svoje mnenje o tem in onem ter morebiti v čem popolnili te razprave. Več očij več vidi! Znamenita iznajdba. — Iz Pulja poročajo »Ed." : Gospoda Makso Schuller, ro-dom /iz Brna, in Viktor Petrič, rodom iz Vipave, oba v c. in kr. avstrijski mornarici, sla iznašla stroj za reševanje oseb, fco se i ladija potaplja. Stroj, ki se je na prvem poskusu*, v puljskem kopališču izvrstno obnese! in katerega lahko vsaki brez težave nosi, je pas, ki se, ako nosilec v vodo skoči ali pade, sam napne. S tem pasom je mogoče vsaki osebi, da brez plavanja ali drugega dela se more tri dni nad vodo vzdržavati. Ves pas tehta popolnoma 1V4 klg. To je pač zelo važna iznajdba. Proti vinski klavzuli. — Spljetsko I ,Jedinstvo* ima v 19. št. od 6. t. m. j lep članek pod naslovom: Avstriji. Nje- j gqvo jedro je: opominja Avstrijo, da naj I saj malo pomisli, kak udarec bi zadala vinorodnim krajem, osobito Dalmaciji, z obnovitvijo nesrečne klavzule. Spominja se na j krasno minolost Dalmacije, ko so dalmatinski ! brodovi »ko bijeli labudovi" križali morje..... Sedaj: pa beda in beda! Prva pomoč bi ' bila, da se odpravi klavzula, ker ,danes smo že tako na beraški palici, torej, ne iščemo ničesar drugega, kot da se ne dovoli, da nam se ne odvzame tudi srajce raz bednega telesa". Ton članka je: ne tirati nas v pogubo na ljubo Italiji! Če. ne bomo uslišani, gorje nam, a tudi Avstriji..... Evo, zopet dokaza za fino gospodarstvo Avstrije. Na ljubo Italije ji je mogoče' spraviti na nič svoje lastne narode. Zatorej mora biti sedaj deviza: S klavzulo proč — vedno na dnevnem redu. Ne dajmo se uspoti s kako milostljivo ministersko besedo..... Torej: pozor! Ali so odgovorni v hranilnicah In posojilnicah ali podobnih denarnih zavodih člani ravnateljstva ali pa uprave za napake, provzročene cd uradnikov? Zanimiv bode , izrek najvišjega , sodišča o tem vprašanju* Reč je ta: V hranilnici mesta E; na Gornje Avstrijskem se je po smrti blagajnika pokazal primankljaj 8000 kron. Člani ravnateljstva so tožili predsednika prejšnega ravnateljstva za nagrado škode. Prva instanca je toženega predsednika obsodila, druga je pa zrušila odlok prve instance. Sedaj ima celo stvar v rokah najvišje sodišče. Sadjarsko društvo v Tolminu bode imelo v nedeljo 18. t. m. zjutraj ob 9. uri odborovo sejo in popoldne po večernicah občni zbor, poduk o sadjereji in razdelitev drevesec mej društvenike, ki so plačali društvenino. Društvo razdeli letos mej svoje člane črez 3000 z letnih žlahtnih jablan najboljših vrst, ki so legi in podnebju primerne. Kdor ne pride v 8 dneh po drevesca j pripadejo društvu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. V Tolminu 11. marca 1900. V obrambo rokodelske svoje eksistence. — V Pragi so sklenili čevljarski mojstri 5. t. m„ da podraže čevlje za 10% ter da ne bodo nič več popravljali čevlje, kateri so narejeni v tovarnah. . Kranjsko-prl morsko gozdarsko drnStvo v LJubljani razglaša: Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1890, razpisuje I se 10 premij po 20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1899. ali 1900. izvršeno far mora. pogozditev obsezati najmanj 0*56 ha ¦* 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1*50 m obsegati. I Posestniki, kateri hočejo za premije I prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. I. pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številko parcel In približno ploskovne mere pogozdenega zemljifiča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo In presodilo se bo v jeseni 1901, 1., morda nastali pomanjkljaji pri pogozditvi se lahko I spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja predsed- I ništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih j tudi samo priznalna in pohvalna pisma raz- J deljevalo. V Ljubljani meseca febr. 1900. j Predsednik: J Ludovik baron pl. Berg s. r. I »Trgovsko in obrtno društvo za j Goriško" je te dni razposlalo vprašalne J pole zaradi informacij veČini slovenskega trgovstva in obrtništva na Goriškem. Te informacije se bodo rabile zgolj v informacijske namene, kar je raz videti tudi iz navodila: zakaj treba dati natančnih podatkov J o svoji trgovini ali obrti informacijski pisarni «Trgovskega in J obrtnoga društva za Goriško* v Gorici. Glasi se: | Čeprav > Trgovsko in obrtno društ- vo za Goriško« v©, da trgovstvo in obrtništvo na Goriškem v resnici pozna veliko važnost informacijske pisarne za napredek trgovine in obrti naše, vendar misli, da ne bo odveč, ako poda tu v boljše sporazumljenje natančnejše pojasnilo, zakaj vendar treba dati natančnih in resničnih podatkov o svoji trgovini ali obrti informacijski pisarni »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško« v Gorici. Znano je, da pripada vsako podjetje, bodi trgovina, bodi obrt,- velika in mala, oni veliki skupini kreditnega prometa, o kateri velja pravica, da drug ! o drugem poizveduje, ali kakor se pravi: j da se drug o drugeminformuje o stanju premoženja in ime tka, da ve, koliko mu sme zaupati. In to pravico tudi vsakdo uporablja. Nikomur ni treba zato, če bi se tudi proti njemu vporabljala, biti razžaljen. Zahtevati je, } da so informacije vedno pravične, poštene in vestne. »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« v Gorici daje iz svoje informacijske pisarne informacije. In da bodo te informacije take, to je: poštene, pravične in vestne, je treba, da povprašanci odgovore" natančno in poš-^ teno na vprašanja, na 2. in 3. strani I stavljena. Ni se treba izgovarjati, češ, ** saj me tako poznajo, ali pa: kaj treba komu o meni informacij, saj, kar kupim, plačam vse za gotov denar itd- Taka mnenja so kriva in napačna. Kdor tako misli in govori, ta ne pozna vrednosti in moči kredita v modernem trgovskem obratu. Kakor se ne sme dati vedno veljave slabi informaciji, tako ni brez kontrole verjeti vedno dobri itd. Skratka: skrajna potreba je, da imamo slovenski trgovci in obrtniki dobro informacijsko pisarno. »Trgovsko in obrtno društvo za'Goriško« nima z nobeno posamezno trgovsko in obrtno firmo nič skupnega, pač pa je za to tu, da varuje in brani koristi in pravice vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov na Goriškem. Z informacijsko pisarno si je nadelo le silno dela in veliko odgovornost. Zategadelj je pa tudi dolžnost vsakega slovenskega trgovca in obrtnika na Goriškem, da odgovori pravično in natančno na stavljena mu vprašanja. Vsakdo pa bodi prepričan, da se poznanje njegovih premoženjskih razmer ne bo vporabljalo za prav nič drugega kakor zgolj v diskretno informacijske namene. Informacijska pisarna naša bode naopak skušala potolči v korenu vsako krivo in napačno informacijo, ki bi se raznašala o kateremsibodi naših trgovcev in obrtnikov. Nadaljni delokrog informacijske pisarne »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško« poleg dajanja informacij je: priporočevanje raznim tvrdkam izdelkov domaČe obrtni je, obveščanje naših trgovcev in obrtnikov o cfinih nakupnih virih in preskrbljevanje trgovskega in obrtnega osobja. Člani »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško« plačajo za vsako informacijo le 1 krono, za 15 pa 10 kron; za nečlane, v kolikor se jim bode vstreglo, pa se določi od slučaja do slučaja. »Okrajna posojilnica v Kobarida" bode imela dne 22. marcija. t. 1. ob 2 urah popoldne svoj glavni občni zbor v prostorih g. A. Mašera (pri Žganu). Dnevni red se vrši v smislu § 37. društvenih pravil. x K obilni udeležbi društvenikov uljudno vabi Odbor. Veliko zemljišče v najlepšem kraju mesta, obsežno 600Q klaftrov, pripravno za skladišča lesa se proda skupno ali razdeljeno. Naslov pove" naše upravništvo. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v ScmenlSkl ulici M. t v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. EŠBTA DRUŽBE SV.CIRItA IN METODA V LJUBLJANI. Tvarina je najboljša cikorija. ZAUOGA IV.JEBAČINU V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja/ Ne dajte si isiljevati dnojb izdelkov cikerij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej biiavi kavi, ta je tikanja ali: „Hava družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'* BNP*» Dobiva se povsod! "9MS Glavna zalip pri: IVANO JEBAČINU v Ljubljani Resna ženitev!! Slovenski posestnik v goriški okolici z okroglo glavnico 50 tiso5 kron, 60 let star, krepke in prijazne zunanjosti, želi poročiti pridno ter uzorno 30-40-letno gospodično ali vdovo z doto i do S tisoč kron. Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov: .Resna ženitev* na upravnistvo „Soče*. Samo gospodje vdobe: 1 zbirko 120 senzacijonelnih, jako interesant-nih fotografij in novo zbirko prekomorsklb posebnosti,}, imajočo 16 barvanih slik posetne oblike. Ti dve zbirki staneti proti naprej vposlanini zneskom le dve kroni (tudi v znamkah). Nadalje-' 1 zbirka, obsegajoča 12 IT-Cftbinet fotografij, točni naravni posnetki, stane 9 kron. Povzetje G0 vinarjev več. Najceneja razpoSiljatev: Ignac Kanu, Dunaj II., Jiigerstrasse 26. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljnboje točno in hitro postrežbo. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, lina veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaike potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu I udi svojo H. d.) tiskamo črk na perilo (!'. d r^arol ])raščiV pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaO za hirmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bala jkJ«^** "Hrtih, dal In črn« vina ^$01$$ matlnaklh in iz vipavskih, <0S» i s te rak I h furlanskih, «T vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja p« železnici na vse kraje avstro - »{tenke nionarbije v sodili od "><» ilrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Can« šmarna. Poifražba poštena. iasgeegg@gegej@segQSgeiBsea3a@@ggQQffl Novoporočenci pozor! Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glponeolljeve. ^ * V zalogi ima vsakovrstno pohištvo m vsaki stan. I'ribištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in posetne sobo so po Nemškem sloga odlikovanih C'rnigojovlh delavnic v ulici Ponte nuovo in via Leoni, katere so leple in ukusneje *»\0 izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapoštnnskih Mffffrr tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. .0^ Sprejema m naročila in izdeluje po izberi * obrisa, najceneje in v najkrajšem farni. Bogata zalop podob na platno in Šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsate velikosti- Različno pohiMvo, kakor: taolotiu« mizice, različna obeSala, preproge za okna i. t. d. Različne stoliuc iz tr*ya in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z Zimami in platnom na tzbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v utogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. I)nje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. PoSilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. *« ,0* **• Artn Pntatzfcy * Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO1 IN DEBELO- Najceneje kupovaltiče nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svotinjlce. — Kožni venci. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih Zahteva *naj se popis in cenik leposlovnili in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiijanio ft-anko kamo^ .GORIŠKA TISKARNA" k GARRŠCEK V GORICI is _ (Ustanovljena leta 1893.) Gosposka ulica i (Ustanovljena leta 1893.) --------------------1^0--------------------- @J je najmoderjieje urejeni tiskarski zavod, kjer se izgotavlja vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem Času po jako kulantnih cenah, kakor: _____ Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernib in tr^ih platnicah, diplttne za častne občane in droge enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, društvene vsporede in vabila na kartoni ali papirji, pisetnice najelepantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročita in zaročna naznanila v veliki izberi n vseh rnepčih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice iti itd. B začetku Šolskega leta pnporod. ^»'^•%>*,^««x^-JKrMlnim