S tev. 163
Letnik Xi
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 3 zjutraj.
I .....Sv. hra:iči.*ka AsišUega ži. I- nadstr. ~ Vsi
c : . i s }*• :'j3jo vrciniSiva !ista. Nc frank Irana pisma se nt
jt rejcmaj'j !r nkoj.bi s« r.c vračajo, i.-; .„s.tli i. i ,;ti.\cr:i \.u f'r.ik Štefan Godina. 1-astnik koasorcij . ! u—tiv — Tkk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z ic.t t; ;r.; jciotivcm v	vHca Sv. Frančiška Asigkega št. 20.
Tcltfoe creiitiištva in uprav; štev. 11-57.
I-s. ;črir.a znaža: Za rek. leto ........	K 24.—
Z« j^oi leta.......................12.—
za tT' meseci....................... 6.—
za nedeljsko izdajo za celo leto. ......	, 5.20
za f A lete................, 2.60
DINO
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev,
zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........1......m.7/ po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inscratAi oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškcga št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
S«
Stali si
lif's« iSii lilif slil
lili i ■H
lispredouanje zveznih tet vzhodno Hnllcza in med Uislo in Bužom.
OdHlf francoski urni pri Souchezu. - Ho Hllsenflrstu
ZamošC zavzet. - Pomorski spopad v mmrn morju.
Francozi zauzeli nazaj izgubljene postojanje.
L u^iiijiiiu iiunj
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. julija 1915.
Včerajšnji dan je prinesel Italijanom na primorski fronti nov poraz.
Po brezuspešnih napadih pri Zagrajti in Polaziu, se je pričel proti večeru najmanj od dveh pehotnih divizij izvršeni napad proti oddelku planote pri Doberdobu od Polazza do Monte Cosicha. Naše za boj navdušene čete so vrgle, kakor vedno, sovražnika povsod nazaj. Njegove Izgube so bile tudi včeraj težke.
Sovražni napadi proti goriškemu pred-mostju, jugozapadno Sabotina, so bili isto-tako krvavo odbiti.
Na k^reški meji so se vršili v zadnjih dneh boji za Veliki Pai (vzhodno prelaza Floecken). Gora je ostala končno v naših rokah.
Na tirolskem mejnem ozemlju so se vršili mestoma artiljerijski boji.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
DUNAJ, 3. (Kor.) Na italijanskem bojišču je bil nov sovražni napad ob dolnji Soči zopet odbit ob velikih izgubah za
sovražnika.
Švedski glas o italijanskih operacijah na Primorskem.
STOCKHOLM, 3. (Kor.) »Svenska Dagbladet < se norčuje iz trditev, da je italijanskim operacijam ob Soči ali kje drugje vedno kaj na potu. Naj si bodo zračne razmere v Alpah kakršnekoli si bodi. nikdar ne odgovarjajo željam vojskovodij in vojakov, ki se na ta način ne bi mogli poslužiti svoje hrabrosti.
S soSKe fronte
Graška ..Tagespost* priobčuje nastopno poročilo z dne 1. julija:
Nova velika zmaga nad Italijani! Predvčerajšnjim odbi i v severnem odseku soške fronte, so se včeraj pred našimi pozicijami zgrudili ob velikanskih izgubah.
Z zmagoslavnim krikom je italijansko časopisje ca začetku drugega vojnega tedna pozdravilo prekoračenje dolnje Soče po četah verolomnega kraja. Italijanskemu vodstvu je bilo to v povod, da je slavilo čine vojske s pretiranimi besedami. Da pa našim četam niti ni bil namen, da bi se na dolj-nem toku Soče dalje upirale, da smo se omejili na to, da previdno napredujočega sovražn ka le s patruljami pris:limo k razkritju svojih sil — to so previdno zamolčali v Paliji.
Ko pa so Italijani dospeli do naših postojank pri in Doberdobu na goriškem predmostju in io se \si poizkusi sovražnika, da bi tu prodri, krvavo izjalovili, se je pojavilo v nasprotnikovih poroč-lih tis:o — slabo vreme, ki traja od tedaj že tri tedne neprenehoma. Sočo slikajo kot divje deročo rek' >, nje obrežje se izpreminja v visoko gorovje in v ganljivih besedah tožijo o stra-hovitostih naših postojank, a potem prihaja stereotipno z gotavljj.nje, da so italijanske čete neizpremenljivo „vedrega duha". To, m. rda tudi izlagano duševno stanje bi bilo t- rej pr\a p idobitev prvih petih tednov vojne.
. Ostalim tovariše n nove četverozveze so pa ti izlivi čut-tev postali strateg čno brezpomembni. Z ;u.Uvali so energičnega delovanja italijanske \ojske in tako se je Ca-
PODLISTEK
GREŠN1CE.
Roman. — Francoski spisal \avicr de Montepia
dorna odločil — Četudi težkim srcem, z a splošen, na veliko prirejen napad na naše postojanke med Gorico in Tržičem. Pred napadom se je vršiia štiridnevna artiljerijska priprava. Velik del težke artiljerije italijanske vojske so postavili ob Soči in so obstreljevali naše postojanke s s t o t i s o č i krogelj. Naše topništvo je polagoma uduševalo sovražni ogenj, uničivši več sovražnih bater jskih pozicij. Včeraj so torej dva ali tri.e kori v komaj 10 kilometrov širokem prostoru med Zagrajem in Tržičem začeli z napadom v prazni nadi, da so se naše čete vsled večdnevnega obstreljevanja zmehčale.
Tržič, Selce, Vermeljan in Žagraj — sami kraji, ki leže na zapadnih obronkih planote doberdobske — so bili glavna točka :iapada. Besni n pori italijanskih čet, navadno pod-žganih (kakor uče ukustva) z alkoho ičnimi sredstvi, so ponesrečili na vseh krajih. Na dveh točkah se je posrečilo sovražniku, da je prodrl v najspredneje naše jarke, ali naš protinapad jih je vrge' z obronka planote nazaj v niža ve, iz katere so prišli. Tisoči mrtvecev označajo napadalno polje sovražnika. Zrušivši se v našem ognju iz pušk in strojnih pušk, se je sovražnik — mestoma v neredu in popolnoma nesposoben, da bi se vzorža! pieJ našim pozicijami — obrnil, zasledovan po sireljanju naše težke artiljerije, ki je izdatno podpirala naše pehote. Po tej strašni, lekciji je
nastopil na naši Soči mir —--mir
grobišča.
Sojeno z vidika naše strategične defenzive, smo izvojevali včeraj vele-pommbno zmago. Sovražnika je že z
ozirom na Število zastavljenih divizij n velikanske iigube doleM velik poraz. Pozdrav in zahvala našim junaškim četam, ki so v manjšini odbile napad številno močnejih in artiljeribtično silno podpiranih sovražnih sil! Pozdrav in zahvala našim voditeljem, ki so
organizirali ta sijajni odpor!
« « *
»Berliner Tageblattu« poroča njegov vojni poročevalec iz c. in kr. južnozapad-nega vojnega tiskovnega stana 30. junija. Odkar se jim je zdrobila njihova prva tipajoča ofenziva v soškem ozemlju, se o-mejujejo Lahi na to, da artiljeristično obti-pavajo avstro - ogrske postojanke. Obstreljevanje v največjem slogu so naperili ponovno proti južni fronti, ki" z dobendob-sko planoto v loku posega v nižino ozemlja ob Sočinem ustju. Obstreljevanje se je pričelo 23. junija z nad 200 topovi vseh kalibrov do 21 centimetrov. Vrsta strelov je sledila za vrsto v hitrem tempu, tako da je napolnjevalo zrak pravcato peklensko tuljenje. Na eno samo mesto je bilo ta dan, kakor se ceni, oddanih deset tisoč strelov. Toda to je bilo samo predigra k strahovitemu obstreljevanju 24. junija, ki je trajalo od zjutraj pa do polnoči in je glede intenzivnosti in porabe municije presegalo vse, kar je bilo dotlej. Naslednje dni je artiljerijski ogenj oslabi jal, a pokazala se je obenem zvišana delavnost pehotnih in letalskih poizvedovalcev. Letalci so ob tej priliki tudi na Gorico in okolico vrgli šestnajst bomb.
V severnem odseku so Italijani ustavili svoje žilave poizkuse, da bi se polastili Krnskega pogorja, in se zadovoljujejo z artiljerijskimi dvoboji in naskoki manjših oddelkov. Alpini so se zakopali v skalovju, a mi jim ležimo nasproti v starih, že ob začetku vojne pripravljenih pozicijah ter imamo v rokah slej ko prej vse
strategično važne vidne gorskega masiva. Boj ima tu značaj visokogorske vojne. Med Sočo in Bohinjem ležeče Krnsko pogorje ima svoje najvišje vrhunce od juga proti severu: Mrzli vrh (1360 m), Krn (2245 m), Vrata (2014 m) in Lipnik (1867 m). Vzdiguje se kot strma apneniška pla-1 nota nad ozko, med skalnatimi stenami stisnjeno, toda globoko in deročo Sočo, ka+ere struga je tu 175 metrov nad morjem. Višinska razlika napram Krnu znaša torej nad 2000 metrov. Planota, katere povprečva višina se more ceniti na 1500 m, ima proti severu manj strmo pobočje, je kamenita, gola, skoraj brez gozdovja, slabo naseljena in ima torej malo poti. Tudi pastirske koče stoje le posamezno tupatam. Turistom je zato bližnji Triglav ljubši, od koder je tudi boljši razgled. Če se pomisli, koliko priprav in o-preme že potrebuje majhna skupina planincev, da za par ur poseti te gorske vrhunce, se morejo pojmovati ogromne težave pri stalnem vzdržavanju in oskrbovanju večjih armadnih oddelkov na teh višavah brez vode in nad drevesno mejo. Moštvo more taboriti edino le na prostem, kritja se morajo vsekati v živo skalo, les in deske pa se morajo s težavo znositi tjegor iz doline. Tovorne živali prinašajo po strmih stezah v kuhinjskih zabojih jed in v lesenih sodovih vodo na vrhove. Poleg tega pa se sedaj v ublaženje pomanjkanja vode napravljajo po vsem kraškem ozemlju kapnice in majhni vodovodi.
PO [K
IK O.
\«Jt
res
!m >edaj ste izprevidela. da nisem a podoben tej ne ravno laskavi ? je vprašal Henrik smeje. Odkrito povedano, — je odvrnila :udi smeje, — v idim res znatno raz-
l u me zelo veseli. Ali mi torej dote. !a vas zopet posetim? )a
-	Pugostoma? Kolikorkrat hočete.
-	Potem pridem vsak Jan
-	Tein bolje.
Torej vam ne boni v nadjego. prav
re o
-	Ravno nasprotno.
-	In vas ne bom motil?
-	Ne.
—	Katere ure bi vam bile najljubše, go-
spica?
—	Vse, od jutra pa do večera, — je odgovorila miss Ana s hudomušnim smehljajem. poudarjajoč oba samostalnika nekam
posebno.
—	Samo od jutra pa do večera? — si je mislil Henrik potihoina; — to je zelo
malo!!
Potem pa je pristavil glasno:
—	Sedaj mi dovolite le še eno samo prošnjo.
—	Kakšno?
—	Obljubite mi. da si zaradi mene ne boste nakopavala nikakršnih pomislekov, temveč me boste smatrala za starega pri-iatelia.
— Obljubljam vam.
—	Ce boste kedaj imela kak opravek, ali če se vam bo zdel moj poset predolg, me kratkomalo odpravite.
—	Dobro, zgodi se tako!
—	Na ta način se bom čutil pri vas popolnoma prosto in neprisiljeno.
—	Prav imate.
Po pravi
planinsi navaat so pustili branitelji, da je sovražnik prišel do najbližje razdalje, in so potem otvorili dobro merjeni ogenj, ki jih je kosil kar po cele redove. Ob težkih izgubah, ki jih je ceniti na najmanje triti-soč mož, so se zgrinjali Lahi nazaj v skalnate prepade, zaseke in soteske ter so pustili na bojišču nad petsto mrtvih. Nato je poizkušala modenska brigada z naskokom zavzeti Mrzli vrh, a je bila zavrnjena tudi tu. Neki ogrski bataljon, pod povclj-ništvom podpolkovnika pl. Rizettija, je vrgel sovražnika s kote 1186 zapadno od Mrzlega vrha v Soško dolino in je zajel veliko sovražnikov. Podpolkovnik Rizetti je padel v tem boju. Dasiravno so Italijani odtlej dobili znatna ojačenja, niso na južnem pobočju Krnskega pogorja poizkušali nobenega napada več, temveč se drže v spoštljivi razdalji.
14. junija so udarile močne sovražne čete iz tolminske okolice pri Selu protf
—	Najina pogodba je torej sklenjena?
—	Nepreklicno, in zato jo tudi takoj u-porabljam.
—	To se pravi, da naj grem, kaj ne da?
—	Da; drevi bom igrala in še nisem obedovala.
—	Torej na svidenje I
—	Kedaj?
—	Jutri, kaj ne?
—	Pa ne pozabite?
—	Ali še dvomite?
—	Odkrito povedano, ne, ne dvomim, da ne pozabite. Pridite kolikor mogoče zgodaj.
—	Hvala vam.
Miss Dudleyeva je podala Henriku roko, ki jo je le-ta stisnil zelo prisrčno.
In ko je stopila Ana tik njega, da bi odprla vrata, se je sklonil k njej in jej je skoraj s strahom pritisnil poljub na čelo.
Ana se ni mogla vzdržati, da ne bi se bila nasmehnila.
—	Torej jutri vas bom zopet videla? — je rekla Še enkra.
—	Da, jutri, — je odgovoril Henrik in odšel nato.
našim postojankam. Posrečilo se jim je, vdreti v naše postojanke in zajeti baterijo majhnih gorskih 7centimeterskih topov. Ves iz sebe zaradi tega dogodka, je poveljnik nadporočnik Baumgarten zbral peščico mož, se vrgel žnjimi na stokrat močnejšega sovražnika ter mu v srditem boju moža proti možu iztrgal baterijo. Tako upognjena, je začela omahovati vsa sovražna fronta, in pregnali smo jo z višin.
Glavni napad je veljal Krnu samemu, proti kateremu so 16. junija začeli prodirati bataljoni Alpincev, več kot ena brigada. Ogri in domače mejne obrambne čete so pozdravile elito italijanske armade s plazovi skal, ki so bile pripravljene v ta namen in so sovražnike kupoma valile s seboj s smrtonosno globino. Dva-tisoč metrov nad morjem se je nato razvilo na bližnjem visokogorskem skalovju srdito streljanje, ki je večkrat prehajalo v boj na bodala. Naši so vzdržali svoje postojanke in so doslej zavrnili tudi vse nadaljtie sovražnikove poizkuse, da bi si zagotovil neomejeno posest Krna in si tako odprl pot v Bohinj.
l uustrllsHo-raslgia Bojišča.
BERLIN, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. julija 1915 opoldne.
V vzhodni Gaiiciji prodirajo zvezne čete na zasledovanju vzhodno Halicza in preko Narajovvke in napadajo severno odtod uspešno na višinah vzhodno Janezy-na.
Ob Bugu je položaj neizpremeiijen. Med Visio in Bugom prodirajo zvezne čete trajno med srditimi boji.
Zamošč je bil osvojen. Zapadno odtod so bili Rusi povsod vrženi preko nižine potoka Por, ki je v naših rokah. Prehod preko potoka je bil priborjen na več mestih.
Vzhodno Krasnika. za katerega se boj še nadaljuje, so bili zavzeti Studzianhi. Istotako je bil jugozapadno Krasnika zavzet kraj Wysnica. Tudi tu je bil sovražnik na južnem bregu Wysnice povsod odbit in severno potoka vržen že iz nekaterih postojank.
Ob potoku Por in pri Krasniku je bilo ujetih včeraj 4800 Rusov in uplenjene 3 strojne puške.
Zapadno Visle topovski boj.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
DUNAJ, 3. (Kor.) V bitki pri Krasniku in Zamošč u napad zveznih čet uspešno napreduje. Zavzetih je bilo že več važnih oporišč ruske obrambe. Ob dolnji Gnili Lipi premagane sovražnike zasleduje armada generala Linsingena.
Ob Dnjestru vlada mir.
Z UMSilS-llSKe^ isolifta.
BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. julija 1915:
Vzhodno bojišče.
Ničesar pomembnega.
Jugovzhodno bojišče.
Severno Dnjestra prodirajo naše čete med zasledovalnimi boji preko črte Ma-riainpol - Narajovv Miasto proti oddelku Zlate Lipe. Dosegle so Bug pod Kamionko Strumilovo do Krilovva na več mesiih in napredujejo tudi v severni smeri med Bugom in Visio.
Nižini Lupanke in Pora ste kljub temu, da se sovražnik na posameznih mestih še trdovratno upira, sedaj v naših rokah.
Tudi v oddelku Wysznlce, med Krasni-koni in izlivom, so se nemške čete vgne-zdile na severnem bregu.	v
Med levim bregom Visle in Pilico je položaj v splošnem neizpreinenjen. Ruski protinapad, južno Radoma je bil odbit Vrhovno armadno vodstvo.
Pomorski spopad u Baltiškem morju.
BERLIN, 3. (Kor.) VVoitfov urad poroča: Na povratku s predstražne postojanke je dne 2. julija ob 6 zjutraj del našega lahkega vzhodnomorskega brodovja, ki je svoji nalogi primerno plulo v raz-hoduem redu, naletel med Gotlandom in Windavo ob mestoma nerazglednem vremenu na ruske oklopne križarke. Razvili so se posamezni boji. Tekom teh posameznih bojev se Njeg. Veličanstvo »Albatros« ni mogel več združiti z lastnimi silami. Tekom dveurnega težkega boja s štirimi (»klopnimi križarkami, ki sa nadaljevale z obstreljevanjem tudi v š\edskem vodovju, je morala ladja vsled tega, ker je bila ponovno zadeta, v potapljajočcm se stanju pri Oestergarnu zavoziti na obrežje Gotlanda. Na ladji je bilo 21 mrtvih in 27 ranjenih, za katere so se švedske oblasti in prebivalstvo prijazno zavzeli.
Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Behnke.
STOCKHOLM. 3. (Kor.) »Albatros« se je bojeval juiiasko proti veliki premoči in j2 sitiišal priti pod goilandskim obrežjem na varno. Toda Rusi so ga, ne meneč se za švedsko pomorsko ozemlje, obstreljevali naprej in prizadejati ladji po izpo-vedbi nemških mornarjev ravno na nevtralnem morskem ozemlju najtežje poškodbe. Granate so padale celo na obrežje. Mrtveci »Albatrosa« so bili spravljeni na kopno in pokopani z vojaškimi častmi. 190 preživečih posadke je bilo interniranih v Rom.
STOCKHOLM, 3. (Kor.) V očigled dejstva, da je bila nemška vojna ladja od ruske strani obstreljevana v švedskem pasu pri Oestergarnu, je dobi! švedski poslanik v Petrogradu naročilo, da naj proti temu kršenju švedskega teritorija in s tem tudi švedske' nevtralnosti protestira.
Bombardiranje Vlnđsue.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: (Poročilo ruskega generalnega štaba.) Dne 28. junija je bombardiralo nemško brodovje, obstoječe iz ene obrežne stražue ladje, štirih lahkih kri-žark in več torpedovk, pristanišče VVin-davo, kjer je poskušalo izkrcati moštvo, kar je pa bilo preprečeno. Ena nemška torpedovka ie zadela na mino. Naše torpc-dovke so otvorile artiljerijski ogenj na brodovje in je prisililo, da se je umaknilo.
BERLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad pripominja k včerajšnjemu poročilu ruskega generalnega štaba o obstreljevanju Win-dave sledeče: Po poročilih s pristojne strani, pri objavi ruskega velikega generalnega štaba ni šlo za izkrcanje, ampak za obstreljevanje vojaških naprav pri \Vindavi. Takozvani artiljerijski boj med malimi nemškimi križarkami in ruskimi torpedovkami se je končal tako, da niso
IX
Prihodnji dan je Henrik, ves srečen, da je dobil dovoljenje, da sme priti zgodaj, kmalu po dvanajstih opoldne prišel k miss Dudlevevi.
Ana je še bila v postelji.
\ kljub temu je pa ni bilo treba čakati dolgo, kajti po par minutah je že prfšla v salon. Oblekla je samo jutranji plašč in ni imela niti steznika niti ni bila počesana. Marskatera dama bi se bala indiskrecije take toalete. Ana pa je bila le še lepša v njej. Po neprisiljenih gubah o-bleke so se dale spoznati dražestne oblike njenega telesa "in videti je bilo tudi njene divne, polnorazpuščene lase.
—	Že? — je rekla, ko je stopila v salon.
—	Ali naj smatram to za očitanje? — je vprašal Henrik.
—	Ali se vam zdi, da se jezim na vas? — mu je odgovorila smehljaje.
—	Ne, toda kal ne, da sem prišel prezgodaj nekoliko?
—	Morda.	§
—	Torej vendar! — je pošepetal Henrik kolikor toliko užaloščen.
—	Da. to se pravi, odvisno je od vas.
1 <: bi prišel jutri pozneje ali v nekaterih dneh sploh ne več, bi me bolelo, da bi se morala odreči prijetni navadi. Vašim po-setorri se kmalu privadim, da bi jih težko pogrešala, to že čutim.
Henrik je občutil ob teh besedah tako nadvlado v svojem srcu, da ni mogel odgovoriti.
Vsedel se je.molče k Ani, jo prijel za roko, ki mu jo je rada prepustila, in se je naslajal nekaj trenutkov na dotiku te mehke, tople ročice. Nabrž je čutila enako, kakor on, tudi Ana, kajti umeknila je roko, pod pretvezo, da si popravi kodrček las na tilniku.
—	Zakaj tako molčite? — je vurašala nato potihoma Henrika.
—	Ker razmišljam, — jej je odgovoril le-ta in zopet vmolknil.
Ana ga ni vprašala, o čem je razmišljal. Morda je ugenila sama.
(Dalje),
Stran !L
•EDINOST" štev. 183.
V Trstu, dne 4. julija 1915
imele nemške ladje nobene poškodbe. Pač pa je bilo na krovu sovražnih *orpe-dovk opazovanih več zadetkov in vrsta dobro kritih salv. Od-Rusov omenjena, baje na rnino zaisla nemška torpedovka je bil v resnici ribiški pamik, ki je bil pri odstranje\ anju sovražnih min poškodovan po eksplodirajoči mini in se je kmalu nato potopil.___
Z zfipalnetfl tollKa.
BtRLIN. 3. (Kor.) Veliki glavni sten, 3. julija 1915:
Zapadno bojišče.
Francozi so napadli ponoči naše postojanke severozapadno Soocbeza. Napad
je bil odbit.
Pri Les Mparges se je izjalovil francoski napad, pripravljen z ročnimi granatami in smrdečimi bombami.
Predvčerajšnjem na Hilsenfirstu zavzete utrdbe je včeraj zopet zasedel sovražnik.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada angleškega vodovi«.
Potopljeni angleški parrtki.
LONDON, 3. (Kor.) Angleški parniki »Caucasian^, »Ingicmo* in »\VeHbury« so bili potopljeni od nekega nemškega podmorskega čolna. Posadke se bile rešene.
Angleški pamik »Towes« je bil torpediran.
LONDON, 2. (Kor.) Torpedni lovec »Lightning«, ki jc bil poškodovan ponoči od mine ali torpeda, se nahaja sedaj v pristanišču. Pogreša se 14 mož posadke.
Turško bojišče.
Bel za taSosefe.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti pri Ari Burnu se dne 30. junija in 1. julija ni zgodilo ničesar bistvenega.
.fužno Sedrfi! Bahra so bili sovražni napadi, ki so bili izvršeni po velikih, tridnevnih predpripravah, popolnoma odbiti. Sovražnik je bil ob novih znatnih izgubah vržen nazaj v stare postojanke.
Dne I. julija zvečer so otvorite naše, proti morski ožini pomaknjena baterije nepričakovan ogenj na sovražno tabori-1 šče, dosegle s tem veiik učinek in so pri- j silile sovražno baterijo k molku. Vrh tega■ je en zadetek uničil neko sovražno ha v- j bico in uničil veliko število v bližini se nahajajočih vojakov in živine.
Na ostalih frontah ničesar pomembnega.
Poškodovan ruski rušilec v Črnem morju.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Po zanesljivih privatnih poročilih je bil predvčerajšnjem neki ruski rušilec torpedovk s štirimi dimniki, ki se je v Črnem morju pri Atini vzhodno Trapecunta približal o-brežju na 1200 m, zadet od strela turške obrežne baterije in težko poškodovan v strojnici. Na krovu je bilo ubitih več mornarjev. Torpedni rušilec se je naglo odstranil v smeri proti Batumu in bo najbrže več mesecev nesposoben za službo.
Albanija.
Prodiranje Grkov v Albaniji in Italija.
RIM, 3. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Bara: Dve grški tolpi prodirate proti Be-ratu in ste na potu zasedli že več vasi. List komentira to kot graje- vredno in svetuje Grški, da naj se briga za kaj drugega. kakor za povzročevanje kritičnih položajev v ozemlju, katerega problemov ni nikdar več mogoče prejudicirati z izvršenimi dejstvi, ampak bo imela pri sklepanju miru od evropskih velesil predvsem govoriti najbolj interesirana Italija.
Anglija in Grška.	v
ATENE. I. (Kor.) »Nea Himera« se peča z velikim razburjenjem v Angliji in pravi: Anglija lahko uniči Grško, vendar pa ne more izvršiti nasilstva proti njej in jo pris'iiri k akciji proti Dardanelam. Jeza Anglje je naperjena proti kralju, ki ga hoče ukrotiti.
ATENE. 1. (Kor.) Časopisi trdijo, da je Anglija prepovedala izvoz kmetijskih izdelkov iz Egipta na Grško in omejila izvoz premoga iz Anglije na Grško.
Rvstre-OgrsHn ni Srbiji nHfiar ponudila miru.
DUNAJ, 3. (Kor.) Jutrišnji »Fremden-blatt« bo priobčil sledeče poročilo:
V srbskem listu »Samouprava« od 9. (22.) junija se je? oči vidno oficijozno, trdilo, da bi bila »ponosna in prevzetna Avstro - Ogrska majhni in slabotni Srbiji že dvakrat ponndila separaten mir«. Pooblaščeni smo od pristojne strani, izjaviti, da je ta trditev gcla izmišljotina. Av-stro-Ogrska ni tekom cele vojne nikoli in nkoraur. torej tudi Srbiji ne, ponujala miru.
Porfirio Diaz umrl.
PARIZ, 3. (Kor.) Bivši predsednik Mehike, Poriirio Diaz, je umrl.
Pozor delavci!
Vsi delavci, od 17. do 50. leta starosti, ki so zaposleni ali brez dela, stanujoči v tržaškem mestu, tudi delavci, ki delajo na račun občine (izvzeti so inozemci in zaposleni pri državnih podjetjih in uradih), se morajo danes, 4. t. m., ob 8 zjutraj predstaviti v veži južnega kolodvora.
Ti delavci morajo prinesti s seboj delavno obleko, živeža za dva dneva, skledico in morda tudi pogrinjalo.
Delavci, ki se ne predstavijo ob določenem času, bodo kaznovani po zakonu.	Mestni magistrat
Pripomba uredništva. Tu gre za ono delavstvo, ki se je pred nekaj ča? som na poziv mestnega magistrata moralo zglasiti v mestni telovadnici v ul. della Valle (zidarji, mizarji, tesarji, težaki, podajači, tlakarji, nakiadalci, razkladala, vozniki in delavci podobne stroke, že spoznani kot nesposobni za črnovojniško službo z orožjem.)
Razglas
Nošnja unitorem ali posameznih delov uniforem, katere so slične ali ?nake neprijateljskim državam, je zabranjena.
Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na temelju § 11. cesarske naredbe od 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 z zaporom od f4 dni.
Tf st, 1, julija 1915.
Pf edselnik c. kr. f oliffj«.
Domute vesti.
Iz politične službe. Uradni list objavlja: Na podlagi pooblastila od ministra za notranje stvari ]e tržaški namestn k poklical c. kr. namestništvenega svetnika Rebeka v Gorici v s!užbo\anje pri c. kr. namestništvu ter poveril vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici c. kr. okr. glavaiju v Tolminu, baronu Robertu Baumu pl. Appels-hofnu, c. kr. namestništvenemu tajniku baronu Karlu pl. Hohenbuhelu v Tržiču pa vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu.
Plačila za zasačenje ubeglih vojnih u-jetnikov. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Kdor poda redarstveni ali vojaški oblasti podatke, ki služijo v to, da se zasači ubegle vojne ujetnike, ali kdor neposredni sam povzroči, da se jih zasači, dobi plačilo 10 do 25 K.
Plačila bo razdaljevalo med opravičence po svoji lastni razsoji ob izključitvi vsakega pravnega pota ono vojaško poveljstvo, v katerega področju se nahaja dotična ujetniška postaja,	Dr. Fabrizzl I. r.
C. kr. pristaniški kapltanat naznanja, da ostanejo v ponedeljek, 5. t. m. trije mostovi na kanalu skoraj ves dan odprti.
Jutri, v ponedeljek, na god sv. Cirila in Metoda, bo v farni cerkvi sv. Ivana ob 9 sv. maša, katere se udeležijo otroci iz otrožktga vrtca C. M. D. V nedeljo pa je sklep rednega pouka v tem šolskem letu z majhno prireditvijo. Vstop bo prost.
Smrt na bojnem polju. Rodbino c. in. k. višjega poslovodje v vojnem arzenalu, g. Srečka Cotiča, brata našega urednika, g. Maksa Cotiča, je zadel hud udarec. Njihov sin, oziroma brat, Stanislav, 19 leten absolvent trgovske fkademije, je padel kot enoletni dobrovoljec na bojnem polju pri Kosmierzynu na Dnjestru. Tako kruto zadeti rodbini naše najiskreneje sožalje.
Padel je na južnem bojišču pri Gorici junaške smrti, učitelj Valentin T e r č o n, doma iz M ivhinj na Kr^sn. Zadet je bil smrtno v glavo. Ceih 10 mesecev se je boril na srbskem bojišču iti bil tudi tam odlikovan s svetinjo izredne hrabrosti proti sovražniku. Pokojnik je bil zelo" priljubljen radi svojih dobrih lastnosti in narodne zavednosti. Gotovo ostane njegovo plemenito delovanje v spominu vsem onim, ki so ga poznali. Užaloščeni soprogi in komaj nekaj mesecev stari hčerki ter njegovim staršem naše naiskre-nejše sožalje. Ti pa, dragi Tine, počivaj v miru v naši narodni grudi, ki si jo tako garko ljubil.
Besede ministra Scbreineija — Slovencem v porabo. Na kongresu neoških okrajev zapadne Češke je govoril bivši mi-
nister Schreiner in je rekel med drugim : „Delo v tej vojni je izredno težko, in stalo je velikanskih žrtev in krvi. Največje delo pa pride šele po vojni in na to se moramo pripraviti že sedaj. Tu moramo biti edini za skupno delo. To edln-stvo za skupno delo koreni v naši domovinski ljubezni
m	•
Padlemu vojaku. Prijeli smo: Odpeljala sem se bila iz Trsta proti Ljubljani ter čitala v kupejn knjigo „Tudjutac", ki mi jo je nekoč prinesel sedaj pokojni Brc ar. Bila sem vznemirjena — vznemirjala me je neka neprijetna slutnja. Izsiopivši v Divači in čakajoči na zvezo vlaka so mi res že sporočili žalostno vest, da je g. Brcar na italijanskem bojišču padeL Vendar nisem Še verjela prav, nadejaje se, da ga zamenjujejo z bratom, ki je že lani padel v Gal ciji. Toda tudi v tej nadi sem bila prevarjena, kajti danes mi je došla iz Sežane dopisnica, ki mi sporoča vest o smrti vrlega mladeniča. Pokojni ni bil še mnogo poznan med tržaškimi Slovenci, ker je komaj začel živeti med njimi, ali tisti, ki smo ga poznali, smo stavili velike nade vanj. Bil je naroden, idealen, in ljubil je svoj narod iz vsega srca. Bil je sin uglednega sežanskega posestnika Frana Brcarja. Sicer tihe naravi, je bil vendar zelo deloven v vseh narodnih društvih sežanskih in zato tudi priljubljen vsem. Pokojnik je dovršil gimnazijo v Pazinu, a pozneje vstopil pri poŠti v Trstu, toda vojaška dolžnost mu je pretrgala vse načrte. Pred dvemi leti je bil pri svojem polku v Dalmaciji skozi 10 mesecev. Povrnivši se, se je pripravljal na izpit. Pa je prišla sedanja vojna in pokojnik je ir oral na srbsko mejo. Od tam pa sedaj na italijansko. Zadnjo karto smo prejeli od njega še iz Tuzle, ki smo se je zelo razveselili, ali sedaj, ko smo jo. čitali, je bil že — mrtev. Pokopali smo ga v Št. Mavru pri Gorici z vojaškimi častmi. Za milim pokojnikom žaluje njegova rodbina, žatujemo vsi, ki smo ga poznali, cenili in ljubili. Žarko je ljubil svojo slovensko domovino in za obrambo nje ozemlja je žrtvoval svoje nadebudna ži\ ljenje. Blagoslovljen bodi njegov spomin in počiva naj mirno v slovenski zemlji, ki jo je namočil s svojo krvjo! Spoštovani družini njegovi pa naše najiskreneje sožalje.	• B	M. F.
Odlikovan rojak. G. Kristijan Pertot, avt. civ. geometer v Trstu, sedaj poročnik v 17. pešpolku, je dobil za svoje uspešno delovanje v Karpatih najvišjo pohvalo (sig-num laudis). Čestitamo !
Danes ob 4 pop. priredi šentjakobska podružnica C. M. D. v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. fakobu zaklju-čitev otroškega vrtca z razstavo ročnih del, izvršenih po otrocih, zahajajočih v vrtec. Med razstavo bodo uprizarjali otroci otroškega vrtca razne prizore, deklamacije, petje, itd. a na glasovir bo igrala učenka g. Laha, Pavla Grgičeva. Po končani razstavi se pogoste otroci otroškega vrtca. Ker je vstop prost, pričakujemo obilno udeležbe.
Iz ruskega ujetništva sta se oglasila črnovojnika Matija Žaher in Mihael Kale iz Padrič. Preživela sta vesele in bridke dneve posadke v Przemyslu in sta sedaj skupaj v Panks Rode v Sibiriji. Dopisnica je datirana od 5. majnika.
spodnje dele Uoydovega parnika „TriesteM, je pa moža obšla nenadoma slabost, vsled česar se je zgrudil nezavesten na tla. Padel je pa z levo nogo v ogenj, ki je gorel v njegovi bližini, ter si n:go tako močno ožgal, da so morali pozvati na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je ubogemu možu podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati na njegovo stanovanje.
Igraje v javnem vrtu pred namestni-štveno palačo je 9 letni Olivijer Sestan, ki stanuje v ulici Lucio Papiriano št. 2, snoči ob polisedmih tako nesrečno padel, da si je zvil desno roko za pestjo. Njegova mati, ki je bila ž njim v vrtu, ga je spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik naravnal in povil roko.
JMed otroci. Včeraj popoldne je Antonija Saulijeva, ki stanuje v ulici Fabio Severo št. 15, privedla na zdravniško pešajo svojega sedemletnega sina Maksa. Dečko je imel precejšnjo krvavečo rano na glavi nad levim očesom. Igral se je namreč z drugimi svojimi sovrstniki vojno, a je bil v tej „vojni* ranjen s kamnom, ki mu ga je bil zalučal eden nasprotnikov.
Pazite na otroke. Uršula Lachova, ki stžnjje v ulici Ugo Foscolo št. 4, je včeraj dopoldne ob polidvanajstih prinesla na zdravniško postajo svojega 41etnega sinka Renata, da mu je zdravnik izlečil precejšnjo rano, ki jo je otrok imel nad tilnikom. Mali Renat je bil namreč padel z mize, kamor je bil splezal, ter se tako pobil.
1 ■ ■ ■ ■	NHL! OGLUŠI					
□□ □o □□		se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskalne besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :			□ □ □□	
Ha prodaj Pojasnila v u			' je nova hiša (3 stanovanja, uila, plin, vrt) blizu tramvajske posTiije. L deli" Is tri a 64, III. n., v. 12. (291			
(Mlin se *ePa meblirana UliUU dvema gospodoma.				soba z hrano enemu ali Ul. Belvedere 2, II (292		
Kupujem
Žaklje (vreče) vsake vrste. — Ulica Solitario 21, Jakob Margon. 12G
Štedllne družinske peči
K 7*20» medena obešala za zavese K 3*50, prodna CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14.	2«
lifta« ima za prodaju prašiče naj se obrne v uL ItilUl Tigor štv. 8, trgovina s prekajenim mesora AMA DE L	289
flrnifnlrn ve^a Slovenskega, italijanskega in UfUUIIIlU nemškega jezika išče službo za uro na dan. Ponudbe pod „Izurjena' na Inu. oddelek Edinosti	292
Priporočljive turdke.
Prodajalne jestvin.
Hflt lili MlllOI ^rst, Piazza Ponterosso IVU!« VII* nUlbJ Trgovina jestvin in kolonjal nega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase m ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja.	500
Borovi.
— Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala dijaka Tomazič in Perklič 31.750 krasno urejenih znamk, katere sta nabirala celih 5 let. Ko se vrnejo normalni časi, jih svetoivanska podružnica, katera jih hrani, pošlje vodstvu v Ljubljano. Živela mlada nabiratelja!
Napad histerije. Včeraj dopoldne ob polienajstih je bilo zdravniku na zdravniški postaji z redarstvene stražnice v ulici della 'Muda vecchia telefonirano, naj pride na pomoč neki ženski v hišo št. 16 v ulici di Ciosada. Zdravnik se je seveda nemudoma odpeljal na rečeno mesto in tam je res našel 21 letno Rozino Zolajevo v hudem histeričnem napadu. Zdravnik je imel precej opraviti, preden je pomiril Rozinine razburjene živce.
Da prihrani na obuvalu, hodi 141etni Marko Grulinič, ki stanuje v ulici sv. Ca-harije št. 3, bos. Včeraj zjutraj je pa z boso nogo stopil na nek žebelj, ki se mu je za-pičil v meso. Moral je vsled tega na zdravniško postajo, da mu je zdravnik dezinficira! rano in povil nogo.
V napadu epilepsije. Včeraj dopoldne ob desetih je prišla na zdravniško postajo 35 letna šivilja Ana Fondova, ki stanuje v ulici Battagla št. 4; imela je več krvavečih; prask po obrazu in tudi par ran na jeziku. Reva se je bila tako opraskala in ranila, ko se je uro prej zvijala v epiletičnem napadu. Zdravnik ji je izlečil rane ter ji obenem dal tudi zdravilo v pomirjenje živcev.
Samomorilni poskus. Včeraj popoldne okoli polišestih je 55 letna Ivanka M., stanujoča v ulici Giustinelli št. 5, v obupu zav-žila nek strup. Njeni domači so pa prišli na sled temu njenemu blaznemu početju ter so nemudoma pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. PrišedSi k njej, jej je zdravnik izpral želodec ter jI ubrizgnil nekoliko kofeine. Ženica je izven vsake nevarnosti.
Nezgoda na delu. V hiši it. 11 v ulici della Scorzeria stanujoči 65tetni težak Josip Vovk je bil zaposlen ▼ Llcydovem arsenalu. Včeraj dopoldne, ko je ravno barval notranje
Izpred sodišču.
Tri srake v hlačah.
Pri Sv. M. Magdaleni Zgornji št. 565 ima trgovino jestvin Anton Kovačič. V tej hiši je sama trgovina, brez stanovalcev in tudi lastnik ne stanuje tam. V noči 15. junija so prišli nepoklicani »poštenjaki«, in so se posvetovali, kako bi prišli v trgovino. Tržaški tatovi si pa ne delajo velikih načrtov za »ofenzivo«. Sli so za hišico, napravili luknjo v zid, in vdrli v trgovino. Prižgali so si luč in začeli so izbirati razno blago. V njih nesrečo in v srečo lastnika trgovine pa stanuje nasproti trgovine Justina Stefančič, katera oni večer, — bilo je okoli 11 zvečer — ni šla še počivat s svojo deco. Zapazila je luč v nasprotni trgovini. Vedoča, da je ob tej uri trgovina zaprta, je bila gotova, da so v trgovini tatovi. Začetkoma se je ustrašila, ker je bila sama z otroki v hiši, slednjič ie pa le odprla okno in hotela klicati. Uzmoviči pa so to hitro zavohali, jo popihali skozi napravljeno luknjo, ter izginili v temi. O tem dogodku je bila obveščena pcliciia in tudi lastnik trgovine, kateri je ugotovil, da ni nič zmanjkalo. Policija je poizvedovala po tatovih in res se jih je posrečilo c. kr. stražarjema Antonu Sošicu in Antonu Draščku izvohati. Aretirala sta 18-letnega voznika Josipa Ze-glerja iz Podgrada, Angela Kavaliča, 19-letnega voznika iz Trsta, in Karla Bo-nazza, 18-letnega voznika, tudi iz Trsta, ter jih izročila policiji, ta pa deželnemu sodišču. Vsi trije so priznali v preiskavi, da so hoteli krasti; zanikali so pa, da bi jih bila prestrašila in odgnala Justina Ste-fančičeva, ampak da so »sami« opustili to podjetje in odšli prostovoljno iz trgovine.
Državno pravdništvo pa je odstopilo od pogajanja radi pregreška poizkusne tatvine meneč, da bi škoda, ki bi lahko nastala, ne presegala 50 kron, in je odstopilo spise c. kr. okrajnemu sodišču za kazenske stvari radi prestopka poskusa tatvine (§ 8, 460 k. z.) Pri razpravi, ki se je vršila 28. junija t. L pred sodnikom dr. Albertijem, so obtoženci ponovno priznali dejanje in vztrajali pri trditvi, da so sami odšli iz trgovine. Sodnik, da bi se prepričal o resnici te trditve, je sklenil prenesti razpravo na 1. julija t. I., da zasliši Justino Stefančičevo, ki ni bila zaslišana v preiskovalnem postopanju. Pri razpravi je izpovedala v zmislu obtožnice.
Sodnik, videč njih mladost, in priznanje (niso še popolnoma zreli za višji razred tatinske šole), je prisodil Zeglarju 10 dni zapora in ostalima dvema vsakemu po 4 dni zapora.
Sodnik: de Prati; za drž. pravdnika: Kernev.
Papir.
Velika zaloga papirja a % š
po zmernih cenah na drobno in debelo tvrtka GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 „ex Marangoni". Telefon št. 27-81.	(1812)
Šivilje.
Slovenska šivilja JL RIEGER .32;
della Borsa Stv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke poangleškem in francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne.
žgi
anjarne.
Stara $r$Ra žganjama SiSr?
Via Cavaua 5. Bogat izber likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski briojevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogala Verdijevega trga ne ulice deli* Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	430
Razni.
CIflffflltf0 vrat» oken stopnic v ul. Piceardi tflllUUljLv št. 18 je premeščenov ul. Pas^uale
Revoltella št. 478. .
Na te pri
zavarovalnem zavodu za življenje in rente
„A L L I A N Z"
zavarovane osebe!
Vsled nastopnih dogodkov se jc plačevanj« premi] utežavilo. Da pa naše zavarovance lahko pred izgubo obvarujemo, tako prosimo za
pošiljata police in vplačili! hiiiite z M\mm naslovom
(adrese), na kar bodemo za naprej plačevanje skrbeli in če megoče slučajne zaoatanke s pogojem primernim posojilu poravnali. Srni tudi radi pripravljeni, na vsa se zavarovanja tikajoča vprašanja dati odgovor, vendar pase mora v vsakem p'smu vedno številka police in naslov naznaniti.
Ravnateljstvo „ A L LIA N Z11
akciji!?! zavzrava'oa družin Z3 živfenje in rcrte Dunaj 1, Helferstorfestr. 1.
Poior I
Velik izbor penečih dezertiiih in namiznih vin, dalje Vermouth „Apollonio" po konkurenčnih cenah se dobi samo pri odlikovani tvrdki
F.co & Giorg. Apollonio Trst, Via Gatteri 16.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
| se le preselil in ordinira sedai
Iv Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
0 iifeje zobov brezbolečlns. Plom&iraaja.
V
Cene raznih žiuil v Trstu.
(Dne 3. julija 1915.)
Moka (zti kuhinjsko rabo)......K — 96 kg
Sladkor .............. K 1*— kg1
Mesa (goveje) sprednji deli K 3G0 kg „	„ zadnji „ ......K 5 2l) kg
Tcchg predale
Meso telečje Meso koštrunovo Mas>lo sirovo . . Kokoši . . • . . Piščanci . . . .
K 8 — kg K 2'— do 2-10 kg .... K 6-— k g K 6 50 do 7-3<) ena K 3 — do 4.50 eden
Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg
„ namočena ........ K 1*28 kg
Fižol (stročji) vinarjev . . 30, 40, 48, 56, kg Grah	„	........ 56, b4 kg
Kromp'r	„ ........ 40,44 kg
Paradižniki	„ ........ 56, 64 kg
Radič	. .....4 do 6 merica
Salata	........6. 10 glava
Česen	.......6 do 18 glava
Čebul«	n .... 12 do 24 komad
Jajca	.......... 20 komad
Bnfie	.	.....3, 4, 6 komad
p«»a	.	.... 2 do 4 komad"
Koleraba	„ . mala 3. večja G komad
Kumare	....... 8 do 10 komad
Mleko	........- o? f-\
Olj® (najceneje)	. -.....u-	wf
Sardele (sveže)	....... K	kg
Sardoni (sveži)	...... • K — kS
najuglednejša in najsta- # reJSa protfajalnlca ur v ~ Trstu, u!ica S. Autonio m (vogal ulice S-. Nlcold) »
Velika izberajj
verižic, zlatih, srebrjiih, JJ kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d. jj
UstMOvtjenaL 12 S D. S
Uf a ■ ■ ■ LiuKa s a rMnrff
Restorani
[e zopet odprt.
Dnevni koncerti — Pioo Goss.
Vstopnina prosta. millMIlMIl