Klerikalna Ijubezen do učiteljstva. V 2. št. letošnje nGorice" so nam klerikalni mogotci zapovedali jako strogo molčati ali pa Ijudatvu tako Bresnico" razlagati, ki je podivjancem v činih autanah ršeč. Edo bi ostal takemu apelu dolžan odgovora? V 3. letošnji štev. dičnega našega branitelja je izšel primeren odgoror na tako nesramnost diktiranja, kaj amemo ali česa ne. Seveda je ta članek spravil sedanje osrečevalce Goriškega v slabo voljo. Odgovor ni izostal. Bil je naravnost fulminantea. V 7. letošnji štev. ima pod naslovom »Liberalnemu učiteljatvu" nad dre koloui dolgo skrpucalo, v katerem laže, da amrdi do neba. Hvali se z delom za ljudatro, ki ga oui opravljajo, članek v HTov»rišu" imenuje flgnojnico". Dalje krasi, da se je izrazil k»k liberalui učitelj, menda v Indiji Koromandiji, da bo to glaaovalo za tistega, ki več da. Potem nam U res usmiljeni uorodobni prerok očita šarlatanstvo ter rali krivdo naše mizerije na dejstvo, češ, prereč obiakujete kraje, kjer zunaj veja risi. On prari, in ?erjeti mu moramo, ker on je nedosegljir, resnicoljuben, katoličan, ki ga ne doaežemo niti do gležnjev, da kričimo samo zato, da bi imeli večje plače, a za delo da nam ni mar. V omenjenem članku da se je psoralo naše dobro, katoliško ljudstvo, oh, to je ginljivo. Sereda nara grozi, da nam pokažejo že oni robe. Groze nam v zadnji številki tega tako katoliškega glasila, da nas izstradijo. To je vse rea lepo. Taji, da bi bili oni zmagali pri volitrah z denarjem ter se boji, da nas bodo šele zdaj Nemci in Italijani itneli za prare norce in duševne rere, če bodo zvedeli za to psovanje, kakor imenujejo članek, za to žaljenje ujihovega tako dobrega ljudstva. Vredna ni odgovora taka pisava. Saj je pisana le za backe, ki ne smejo nič drugega čitati drugače jih vzame vrag. Pošteno ljudatvo — pa ne tiate fanatizovane klerikalne reve — tega itak ne bere, ker se mu studi to hralisanje aebe in poniževanje nasprotnikov. Ti megaloraani že res ne vedo, kje se jih glava drži od same ošabuosti. če nekatere njih zastopnike v deželni zborniei Labi pogledajo. pa imajo gradiva za dovtipe baš kakor dovolj. Ce bi po teb sodili duševni nivo našega ljudatva, bi aodba ne bila več ugodna. Saj pleše z njimi atari Pajer kakor hoče. Še celo debeluhar Gregorčič se vrti po tistem taktu kakor kakšna vrtavka. To vam je prizor za bogove, kako jim stari lisjak nastavlja pasti, a ti tako za Ijudstvo vneti možje, med katerimi se nahajajo nekateri, ki prerainjajo politiške barve kakor kameleon, lepo kimajo, pa gre kakor namazano. Seveda ni ta sodba splošna, saj je tudi člankar v BGorici" priznal, da so med liberalnim učiteljstvom tudi izjeme. Poštenjaki se najdejo povsod, a zvonec noaijo navadno politiški šarlatani, ki jih imajo katoliki reč kakor dovolj. Hočete resnico! Zakaj je aatni ne cenite prav nič? če vam pride še tako neumen članek v roke, ga priobčite. Sicer delajo to vsi naši manjši listi, ker nimajo sredstev in zmožnih moči za urednike in poročevalce. Toda — erare humanum est. Oui Tzorni katoličani bi morali paziti na hžerko božjo, a jo prezirajo, da tega uiti čifut ne dela tako. D» je ljudatvo po nzmerah, ki ste jih ustvarili ravno vi, popolnoma zmešano demoralizovano, je jasen dokaz uspeh gonje proti ngledoi rodovini Štrakljevi (prosim pa tovariša oproščenja, da moram segati po agledih). Ako vprašaš po Krasu ljudi, zakaj n« mara vei za poalinci te rodovine, odgorore, da zato, ker se piše Štrekelj. Ne bom nikogar zagovarjal, toda kak krik bi zagnali vi, zaščitniki javne morale in resnice, ko bi preiskovali tudi mi življenje premno»ih vaših pristaše? ter obeštli malenkosti na veliki zvon, kakor ste delali vi y boju proti imenorani dnižini. Ne bona hvalil napredne stranke, ker dobro Tem, da nisem njen agitator ter stojim na stališču, da bodi učitelj najprej vzgojevalec, potem šele politik. Kako opravičite nastop svojih tovarišer na Tirolskem, ki so povišali sicer plače učiteljstru, a so t pokritje večjih izdatkor namesto 1,000.000 deli v proračun 2!/4 milijona, le da bo Ijudstvo še bolj hujskano, na požrešne ufiteljake pare ! Se?eda, vi ste vzorni katoličani, neaebični, ljubite vae enako ter želite, da bi se vrnili stari časi, ko je bil debeli župnik kralj v vasi, a njegova kuharica namestnica, pred katero so se morali valjati ubogi učiteljimežnarji. Na Nižjem Avatrijskem ste vzgojili med učitelj8tvom klečeplazce — »Knierutacher" jih je imenofal sam dr. Lueger! Kaj ram mar, če je vaš pristaš ateiat, če je nemoralnež, le da je z vami, pa je dobro. Saj bi lahko naredel Darvinista, ki je presedlal. Ko je trgal hlače po klopeh, je pljuval če je erečal duhovnika. Zdaj je nkatolika, da je reselje. Ce bere nTWariša" morda kje na skriraj, bo že vedel, kako in kaj, saj ni dolgo na službi. Drug tak tip je bil v nevarnosti, da mu odnese preiskara službo ter ga potisne v luknjo. Poatal je klerikalee, presedlal je, pa je bilo dobro. Sicer ae dobe taki tipi tudi drugod, a nikjer ne v tolikem številu kakor pri ras. Potem pa bevskate o akrbi za ljudatro, o delu zanje. Zgodovina je grozna sodnica vašega deloranja. Od same vnetosti za kraljestvo božje bo Španije kmalu kouec. Spoznanj« aili med ljudske maae. Zareda se, zato mu vi mašite oči z lažjo o krščanstvu arojem, o skrbi za njih blagor. Bili 80 katoličani, da, pravi Eriatovi nasledaiki, toda ne zdaj Tam pred stoletji. Zdaj morajo pravi njegovi Dameatniki vegetirati, uzde imajo v rokah pobeljeni grobovi. Sami, nehote ob skrbi za sroj žep, ki ga nam očitate, rušite in izpodkopujete sebi tla. Ce nam grozite 8 sestradanjem, tudi dobro, pa bomo atradali, a tudi vašega gospodarstva temelji bodo škripali in se rnajali, dokler ae ne podere vse skupaj. Eo bi pri vaa bila ijubezen in resnica doma, potem bi bilo drugače. Tako pa; dober tek 8 prebavljanjem neznačajnežev, ki bodo polnili raše vrste v strahu za žep, pa jim pokažete figo kakor na Kranjskem. S tem konftam enkrat za vaelej. Kričite in bevskajte, se že izkričite!  A r g u 8.