Sramotna zveza njen namen. Dr. Anton Gregorčič in pa Commen-datore Dottor Luigi P a j e r sta od 1. 1900. prav debela prijatelja. — Gregorčiču ie huda predla, slovensko ljudstvo ga je ob prvotnih volitvah (volilnih mož) v V. ku-riji že obsodilo in odklonilo, propad je bil gotov in »ljubljenec naroda« bi se bil moral že pripraviti, kako se zopet vrne v semenišče poučevat, kar mu pa grozno smrdi, —• in glejte, v taki grozoviti stiski, največji v njegovem življenju, se ga je usmilil — dr. Pajer. Preskrbel mu je v hirlaniji 22 glasov, v Gorici je zabranil, da ni šlo enako število volilnih mož za naprednega kandidata, ki je imel med Slovenci '17 glasov večine, — in tako je bil izvoljen dr. Gregorčič z večino le 5 glasov. »Evviva don Gregorcig, deputato tiiulano!« so kričali Slovenci po goriških ulicah in divjali vsled škandala, ki ga je brczsrahuio zvalil Gregorčič na pošteno slovensko ime. Ali možakar si je zadovoljno mel roke, na semenišče mu ni bilo treba-misliti, zopet je bil poslan na Dunaj, dasi s furlanskimi glasovi, — in vsled te^ ga so narasle njegove šanse tudi "za volitve v deželni zbor leto pozneje. — Zato pa je bila tudi hvaležnost Gregorčičeva do Pajerja, — neizmerna. Od takrat naprej plačuje Gregorčič Pajerju in Lahom vsak dan krvav davek iz žuljev in solza našega slovenskega ljudstva! Dolga doba šestih'«iuhih let in za.nameček še sko-ro tri nadaljna leta so plačilo Lahom za takratno uslugo. Lahi se smejejo v pest zabitosti slovenskega ljudstva, da je trpelo in še vedno trpi škandalozne razmere v. deželni hiši. Nešteti so grehi, pod katerih težo ječi slovenski del naše dežele. Na vseh krajih in koncih smo bili Slovenci zapostavljeni in oškodovani, deželno gospodarstvo je na robu propada, nikjer upanja kakih novih virov za dohodke, z novo norišnico bomo stali pred polnim polomom. Veli ko takih grehov je napravil Pajer s a m o 1 a s t n o ob p r i k i m o v a n j u O r c g o r č i č t* ' n B e r buča — ali •slediti je i m e 1 o b r a č u n in z a-s I u ž e n a k a z e n!! Darija. Češk.1 napisal Julius Zeyer. (Dalje). »Ali hočeš, da naju zavrnejo?« je vskliknil. »Res, boljše bi bilo, da pristane-va in se nekoliko izprehodiva.« »Da;« je vskliknila Darija radostno, i" njene oči so žarele nalik zvezdam: pred "jima je stala bela cerkvica, mirna, zapuščena. Temne smreke in borovci so šumeli nad njeno pozlačeno kupolo. Darija k bila srečna. Med tem, ko je Dimitrij Privezoval čoln, se je približala cerkvi in Pokleknila na prag. Vrata so bila napol odprta; cerkev je bila čisto prazna, le ena pseba je bila tam, opirala laket ob steno »n glavo ob dlan; bil je to visok, zamišljen, Mlad pop. Bil je idealno krasen, v tej tem-i obleki? s tem dolgim, črnim zavojem, z Kav ran jo brado in lasmi. Njegove oči so Me videti polne sanj. Lani je bilo v deželnem zboru 1.5 poslancev, torej večina, ki niso plesaJipjui 1 komando deželnega glavarja Pajerja in njegovega kompanjona Gregorčiča. Poštenjaka sta se zbala nove večine, ker njiju vest ni bila čista in sta se bala, da pridejo njiju grehi na kritično rešeto, čemur bi sledili najbrže tudi neprijetni sklepi. Zato sta raje deželni zbor razbila in sklenila za nove volitve trdno zvezo, da si preskrbita tako večino, ki bode lepo potrjevala vse, kar bosta predlagala onadva v imenu deželnega odbora. In tako večino sta dobila! Za tako večino sta se zvezala, Gregorčič je podpiral Pajerja v Gorici in Brdih, Pajer. Gregorčiča v Ločniku in v veleposestvu. Laški liberalci pa rfo sami pripoznali — imamo priče — da jim ne diši podpora klerikalcem: ali vez a n i s o! Stara grešnika Pajer in Gregorčič nista dala miru, dokler si nista priborila večine, ki vse potrdi, kar sta grešila že doslej in kar mislita še skovati proti slovenskemu ljudstvu. — Potrditev vseh nezakonitih imenovanj laških uradnikov, potrditev strahovitih računov nove norišnice, — potrditev vseh plačil v Furlanijo, do-čim so podpore za Slovence pustili za-pasti, — potrditev ogromnih prispevkov za vodne Zgradbe po Furlaniji itd. — vse. to in nešteto drugih rečij bosta morala dobiti od nove poslušne večine* Dr. Ma. rani, ki nima dovolj trnega. želodca za tako hrano, je raje zbežal v pokoj,— 81 let stari Pajer pa hoče še gospodariti v deželni hiši, d a u m r e v č a s t i i n s p o-t r j e n i m i — računi. Takemu namenu je služila letošnja sramotna zveza dr. Pajerja in c'r. Gregorčiča. — Obžalovati je le nekaj docela n o— v i h mož, ki omažejo svoje ime in svojo čast v tej družbi. Doslej spoštovani bodo kmalu preklinjanj! Njihova reč! infti jezitoii zakoni sankcioniram. Odstop oboli čeških ministrov. Brzojavka z Dunaja 2. t. ni; je naznanila sankcijo znanih nemških jezikovnih zakonov. Torej zakoni, katere so sklenili dol-&iiammtjtk\, gorenjeavstrijski, - solno-graški in predarelski deželni zbor, po katerih se določa nemščino za edini učni jezik n a l j ud s k i h, m e š č a ns k i h in srednjih Šolah ter ob j e d n e m za edini uradni in poslovni jezik avtonomni h o b I a s t i j, so dobili cesarjevo potrjenje. Brzojavka je ob jednem naznanila, da s t a o d s t o p i 1 a oba češ k a in i n i-stra Začek in Braf, katera je cesar istočasno imenoval za svoja tajna svetovalca. Poslanska zbornica je prekinila zasedanje, da se je mogla izvršiti sankcija ' navedenih jezikovnih zaktfridv brez hrupa I v njej. Ministerskeinu svetu še je zdelo nujno potrebno v soboto skleniti proti glasoma omenjenih dveh čeških ministrov, da se predloži nemške »obrambne« jezi- ' kovne zakone cesarju v sankcijo. Minis-terski predsednik Bienerth je bil pri cesarju v nedeljo; obvestil ga je o sklepu ministerskega sveta in mu naznanil odstop čeških ministrov. Cesar je podelil zakonom sankcijo, vzel na znanje odstop čeških .ministrov, ju imenoval za tajna svetnika, 'Vttdstvo poljedelskega minis-tenstva je prevzel sekcijski šef J. Popp, mesto češkega ministra-rojaka pa ostane iše-Vazno. Pričakovalo se je pač, da vlada po-< skusi spraviti parlament do rednegu, plo-donosnega delovanja, da skusi odstraniti vse ovire, ki bi bile na potu takemu de- j loVanju, ali namesto tega vidimo kar na-krat prekinjenje zasedanja in sankcijo zakonov, kateri morajo Čehe do skrajnosti razburiti ter jih pognati v najhujši boj proti Bienerthovi vladi. : Završalo je po čeških deželah, ko je bjla znana Bienerthova namera, da predloži omenjene zakone v sankcijo. Češki narodni svet se je sešel na posvetovanje, katerega so se udeležili vsi poslanci, deželni in državni, ter je poslal cesarju tako-ie brzojavko: »Vaše kraljevsko in cesarsko veličanstvo! Češki narodni svet kot zastopnik češkega naroda v vseh kraljevinah in deželah, nad katerimi vlada vaše mogočno žezlo, stopa pred Vas s. prošnjo, da ne blagovolite dati svojega najvišjega' potr-jenja nemškim jezikovnim zakonom. Tozadevni sklepi štirih deželnih zborov 30 razžalili čast češkega naroda. Narodnostni boji v teh pokrajinah osobito pa v prestolnici, ki ni le glavno mesto Nižje Avstrije temveč tudi vseh narodov, ki stanujejo v državi, so nevaren začetek državnoprav-nih sprememb v slavni Vaši dedovini. Žalosti nas, da se je našel minister, da se je celo našel ministerski predsednik iz uradniških krogov, ki je predložil takšen sklep v najvišje potrjenje. Z največjim spoštovanjem za češki narodni svet dr.. Podlipny, predsednik.« Toda ta prošnja zastopnikov češkega naroda ni bila uslišana. Bienerthva želja se je zgodila: nemški jezikovni zakoni so sankcionirani. Nemški zakoni so obrnjeni določno proti Čehom, katere hočejo kar šiloma ponemčiti. Na Nižjeavstrijskem živi na tisoče in tisoče Čehov. Vsi ti naj bi zapadli germanizaciji. Dunaj pa je vendar tudi glavno mesto države. Knojezičnost v glavnem mestu države, ki je mnogojezič-ua, ne pomeni nič dobrega. — Nemcem bo po tej sankciji še bolj rastel greben in kjer bodo mogli, bodo odslej še bolj preganjali slovanske jezike. Namesto da bi se: bližali reševanju jezikovnega vprašanja, je poostril to vprašanje prav ministerski predsednik Eiieiicrth. Češki poslanci iz obeh zbornic na Dunaju ter češki deželni poslanci iz Češke, Moravske in Sleske so imeli 3. (t m, posvetovanje, na katerem se je najostreje obsodilo nemške jezikovne zakone, izreklo nezaupanje ministerstvu ter napovedalo Bienerthu boj do skrajnosti. »Tu čaka mene in mojega careviča,« je pomislila devojka in se zasiriejala svoji naivnosti. Nato je obrnila oči k sliki Bo-gorodnice, ki je visela na steni. Zlato njenega oblačila in drobni dragi kameni njene krone so se svetili v polmraku tako čarobno, in kako sladek je bil smehljaj tega črnega obličja! Darija je bila tako srečna, tako srečna.... Torej se jej je Bogoro-dica še smejala! Vstala je in se čutila sko-ro močno. Videla je, da sedi Dimitrij pod drevesom na nizki klopici; .ni.je hotel motiti v molitvi. Šla je bliže k njemu in legla v travo, ki se je, velika in polna cvetja, zgrnila nad njo kakor valovi jezera; visoko, visoko nad njo je zijala modra propast neba, in šum dreves in Neve, katere temen, globok rokav je tekel mimo, je polnil njen sluh z veličastno godbo. i Dolgo sta molčala. »Dašenjka,« je začel Dimitrij, »ti si čudno dekle. Mlada si in krasna in vendar si žalostna, tako žalostna. Veš, kako te ljubim, in vendar mi nisi nikdar,zaupala, kaj te teži. Povej, zakaj se ne brigaš za svet, zakaj te ne veseli nič, kar veseli druge? Niti radovedna nisi. Ležiš tu v travi in gledaš v nebo, in nekaj korakov od tebe plove v smehu in pogovoru po reki prebivalstvo celega mesta v slavnostnem razpoloženju; ti se ne brigaš za to. Za temi drevesi pride po cesti, posuti s peskom, za neKaj trenotkov najsijajnejši dvor sveta, — in tudi za to se ne brigaš; mislim, da bi niti ne dvignila glave, če bi prišli tu mimo naju. Morda že niti ne veš, da sem ti zjutraj pripovedoval, kako je prišel včeraj v Petrograd eden najbogatejših vladarjev Vzhoda, kako ga je celo mesto pričakovalo na ulici, da bi občudovalo bajevni lesk briljantov in rubinov, s katerimi je bil pokrit in o katerih je šla govorica pred njegovim prihodom?« »An, spominjam seo' je odvrnila kratko. >; In vendar gledaš v nebo in se ne zganeš', dasi sem ti.povedal, da je v senci bližnjega drevoreda možno srečati ta sprevod, lesketajoč se dragih kameriov. Ali nočeš, da bi šla'kakor ves ostali Pe- \i klerikalnega sveta. L j u b 1 j a n s Rji škof jih je nap|etel že precej. Sedaj pa je storil nekaj, česar bi se ne bilo vendar nikoli od njega pričakovalo. V »Slov. Narodu« čitamo: Škof je spisal in izdal knjižico »Ženinom in nevestam«, v kateri na dolgo in na široko razpravlja o spolnem občevanju v zakonskem življenju in natačno razlaga, kaj se sme v zakonu zgoditi in kaj se ne sme itd. Knjige v varstvo zdravja so vedno koristne. Toda, kar je škof spisal, to ni knjiga v varstvo zdravja, to ni drugega me, kakor s tercijalskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis, navadna svinjarija. Knjižica je pisana tako, kakor bi trograd občudovat zapadajoče solnce? Ali si nočeš pogledati sijajnega umetnega ognja, ki se zapali v čast našemu azijskemu gostu, kakorhitro se stemni?« Darija dolgo ni odgovorila. aT končno je prišel njen glas, sladek in miren, iz va-lovajoče se trave, polne cvetja. »Ah bi te zelo presenetilo/ Mitko, če bi tako bitje, k koršno sem jaz, mislilo več na nebo kakor na ta svet?« Dimitrij je plan.l kvišku in bil v tre-notku poleg nje. »Ti misliš na smrt? Ali se še vedno čutiš bolno? Ali si želiš umreti?« Darija je sedla. »Ne, ne, ne še,« je rekla tiho. Ko je hotel za trenotek zopet govoriti, mu je položila roko na usta. »Molči,«, ga je prosila, »pusti govoriti drevesom in šumeti reki.« Za nekaj časa pa je pričela sama govoriti. (Dalje prihodnji«.). ^ * St. 129 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek rt soboto ob 4. uri popoldne ter stanP po poŠti preju-inima ftli v Gorici nn dom poSiljana: vso leto ......... 15 K % „......... JO „ % ...........!> ,„ Posamične številko slanejo 10 v^V/V"^' „SOCA". ima naslednje izredne priloge r Oh novem Rtu ,,'Kakfpbtf o SžfpftBlfcln GridfSCafiskeinf^mi drafc«** **¦ v letu .Vozni red železnic, parnifov in poštnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uljci jtcv. 7 J. nadstr. v „GoriSki Tiskarni" 'A. GabršČek. , Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. | Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če t'skatto'1-hat .^.v^a-krat' lHtj,;Čut spodobnosti vsakega človeka. Kaj tako osoljenega, o: popranega, papriciranega .in s španskimi muhami prepletenega še-ni bilo natisnjeno v slovenskem jeziku. C*e j?i bila škofa pri izdaji te knjižice vodici Škfb>.a ljudsko zdravje,bi je sploh ne bfhsaVspisal, marveč bi bil stvar poveril kakemu zdravniku, ki bi bil tako knjižico spisal stvarno in strogo podučno ter s primerno obzirnostjo in škof naj bi bil preskrbel, da bi bili tako knjižico ljudje dobili recimo pri izpraševanju, torej tik pred poroko. Tako pa se mora vsakdo vprašati, kaj pa ve škof o zakonskem življenju, kje in kako pa si je pridobil škof tako znanje o zakonskem občevanju, da gcvor.i o njem kakor kak specialist, ki je v mesenosti osivel? Škof je samec in sodimo, da mesenih grehov nima ravno mnogo na svoji vesti— kako se torej sploh upa razpravljati o zakonskih stvareh. Kaj je torej škofa napotilo, da je izdal tako knjižico, ki je vzbudila v Ljubljani nepopisno ogorčenje, ki je razburila in razgnevila celo najpobož-nejše ljudi, ki so sicer smatrali škofa za neko višje bitje. Samo dvoje je mogoče: ali je škof mislil, da bo s tako knjižico zaslužil par tisočakov; torej iz pohujšanja ljudstva napravil dobiček ali pa je škof duševno tako opešal, da ni več zmožen presoditi, kaj snte in česa ne sme, kaj je dopustno in kaj je pohujšljivo. Škof je s to nesramno knjižico pokazal, da ne pozna dolžnosti, ki mu jih nalaga njegovo dostojanstvo, dokazal je, da je breztakten in ncomikan ali pa umobolen človek. Na Slovenskem še ni bilo takega škandala, takega velikanskega pohujšanja, kakor ga je storil škof Jeglič, ki pravi, da je postav-, ljen in razsvetljen od sv. Duha. Na zahtevan je kanonikov je škof svojo knjižnico s a m k o n f i s c i r a 1, to se nravi, umaknil jo je iz knjigotrštva. S tem je sam priznal, da je njegova knjižica nesramna in nenravna. Vihar nevolje, ki je v vseh krogih nastal proti škofu in ki je tako velik, da že najhujše tercijalke pošiljajo škofa v blaznico, je pač kanonike prestrašil. Saj morajo čutiti, da katoliške cerkve in vere še ni nihče tako kompromitiral, kakor škof. Škof je torej svojo knjižico umaknil in bo -lahko ž njo vso zimo peči kuril. Toda kar je storil, se ne da več narediti nestorjeno. Vsi razumni in razsodni ljudje v deželi morajo izvedeti, kake stvari piše ljubljanski škof! Prav važen Ciniielj pri prehrani otrok je BKUFEKEa, ki . po obsežni vsebini re-dilne snovi dovede do krepkega razvitja mišičevja in kosti. „Kufek^a je prebaven tako lahko, da ga celo lahko prenese naj-slabotnejši dojenčkov želodec. Ob tej prehrani se nikdar ne porajajo motenja prebave; odstrani pa tudi hitro pri otrokih tako pogosto nastopajoče črevesne katarje, driske ter bljevanje itd. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Šmarje pri Ajdovščini. — Dne 31. oktobra t. 1. se je Vršila slavnost otvoritve nove ljudske šole v Tevčah. Nikdar bi si ne bil človek mislil, da se v tako zapuščeni vasi ljudje tako zavedajo pomena šole, katera je. biia neobhodno potrebna zlasti za Tevčane; kajti otroci so morali hoditi 1 uro hoda v oddaljeno šolo v Šmarje ob vročini in mrazu. Vsa čast vrlim Tevčanom in Uhancem za njih požrtvovalnost. Povabili so tudi župana g. Fr. Oruntarja in pevsko društvo iz Šmarji k slavnosti, in opažalo se je tudi več uglednih oseb pri udeležbi. O. učitelj Dragotm Sratina iz Velikih Žabelj je imel lep govor; pohvalil je Tevčane in Uhance ter g. Oruntarja, ker je v vseh rečeh šel na roko, da se je Šola vdobiia. Nadalje je g. Oruntar napil na zdravje presvet cesarja ter se "Zahvalil v Imenu Tevčanov g. nadzorniku, ki je podpiral dobro prizadevanje. K koncu se je oglasil g. nadučitelj Kavs Janko iz, Šmarij ter razlagal o pomenu šole. Ukaželjni Tevčani so ga napeto poslušali tako da je med njegovim govorom vladala grobna tišina. Ni pa pozabil omeniti tudi družbe sv. Cirila in Metoda in njenih koristi; nabralo se je 11 kron. ¦-,.-... Kakor povsod tudi tukaj so bili kleri- ¦' kalci proti ustanovitvi šole, namreč 7 po/ številu; tudi tukaj jim je poduk nasproten,; ker oni žele še vedno temo., Vam, zavedni Tevčani in Uhanci, pa kličemo; Te tako "' naprej do omike in napredka! | Rihemberg. — V »Soči« je bilo nekoliko opisano, kako sta naša Štrancar in kaplan divjala in agitirala pri zadnjih volitvah. Zdaj se pa »Prim. Ust« jezi nad ' »Sočo« in nekim penzijonistom, kakor da tisti, ki hodimo v cerkev, ne znamo pisati. V svojem; zagovoru piše žegnani do- | pisnik o nekem' c. kr. uradniku, češ, da je agitiral. Koliko nesramnosti mora imeti dopisnik, da kaj takega zapise; biti mp- ( ra to pravi far! S tem seveda hoče po-štenega uradnika, ki ne trobi v farški rog, denuncirati in mu škodovati! Toda vso j agitacijo in vse agitatorje cele občine od i obeh strank, če spravimo skupaj, niso to-liko delali in storili, kakor sta delali in storili v cerkvi in zunaj nje gori omenjeni^, duhovni posodi. Sedaj pa še tolifcfe^ffftari- i ske in ovaduške hudobije, da bi svojemu bližnjemu škodoval. Fej, dopisnik! _. Včasih smo slišali in tudi veljalo je, da je duhovnik zato tu, da za naš moli, nam razlaga božjo besedo in da mašit je. Sedaj pa nas sovraži, ovaja, kolne, uči sovraštvo in dela prepire med ljudmi; ko tak nune raztreseno in pomanjkljivo zve-riži mašo, ki mu pravzaprav služi za političen shod, pa se poda v trgovino in na druge povsetne opravke, da bi tako prej in lože zagospodaril politiško in zasužnjil vbogo ljudstvo! ; Dopisunu je težko, da je v naši občini toliko naprednjakov. Toda potolaži naj se; kajti še zmirom več nas bo. A za vaše pristne klerikalce se ne bomo trgali, kef je to večinoma sodrga, ki nima nič krščanskega na sebi, brez časti in vredna vaš. Iz županije Sv. Križa. Zdaj po dovršenih volitvah bi bilo vredno poročati javnosti o klerikalnih agitatorjih y naši občini. Ne vemo, ali se zamorejo ponašati kje drugod s takimi in tolikimi klerikalnimi agitatorji, kakor se lahko ponašamo mi. Naš župnik Janez Kodre ima toliko zvestih in vnetih pomočnikov za vsakokratne volitve, da bi mu pravzaprav, ne trebalo samemu Tioditi od hiše do lifšev Samostan oo. kapucinov je pravo gnezdo,1' najhujši v njem je tisto teslo, ki sliši rra ime Gotfried. Kaj ta človek kvasi ljudem bodisi v cerkvi, ali zunaj! To presega že vse meje. Celo našega »Prenceta s Križa« je vnovič prekrščeval — gotovo v popolni pijanosti ker trezen človek ne uganja takih neumnosti. Mnogi so resno verjeli in drugim pripovedovali, da ako ne zmagajo klerikalci, da bodo naprednjaki raz-djali v par letih celo — samostan. Da se; taki grdi obrekovalci ne boje kazni božje! V agitaciji je bilo vse naše mestno županstvo, ki šteje 10 glav. Najhujši je bil tisti »nadkristijan«, ki je v svoji gorečnosti za klerikalne kandidate celo pozabil na bolno svojo teto, da bi bila morala za pomanjkanjem umreti v zapuščenosti, ako bi ne bila zbrala svojih zadnjih moči ter šla k naprednim sosedom. In vendar se ima ta podžupan baš oni teti zahvaliti za tako gmotno stanje. Tako povračuje naš cvet »kristijanstva« celo svoji dobrotnici in teti. Naš orgljavec Črnigoj je v svoji gorečnosti zanemarjal celo svoje zakonske dolžnosti tako„da mu je ušla — boljša por lovica. On, ki je imel ob poroki posvetne in redovne duhovnike za tovariše; on, ki1 je svoječasnp brusil pete po občini,v bo* jazni, da bi se uvedla ločitev zakona; . d»\r;?i • = ;.; ic r.^:;;i.- '. -<;... čajno pa i>?.:-:u>. '<•>•;;•'.• ... ,,o,.. žala. Bila ¦.*¦. dvvt vi-.'^.« <„,, v..;^ ^u\'}.:\ je naznanjen /c!kL». iv.-ij* Družba sv. Cirila m Metoda. Družba sv. Cirila i ? v » bljani je imela meseca' oiv. '¦• ';. i. sledeči promet: 1. P reje m k i: A) rci':. dohodki:.!) prispevki iz nabiralnikov 1279 K 01, 2) prispevki podružnici s., a) Kranjsko 621 K 68, b) Štajersko 387 K 48, c) Koroško 36 K, d) Primorsko 247 K 49, skupaj 1292 K 65. 3) razni prispevki, skupilo za družbeno blago itd. 6887 K 53 skupaj 9459 K 19. B) izredni dohodki: Zn Čiri 1-Metodo v obrambni sklad 4944 K 69. Vsota vseh prejemkov 14403 K 88. II. izdatki. A) redni, izdatki: plače.učiteljem, nakup knjig, podpore šolam, nakup posestev, skupaj 35299 K. 20. B) izredni izdatki: Za Ciril-Metodov obrambni sklad v času od 28/9-28/10 09.; prejeti, in- dno 28/10 naloženi prispevki 5169 K 69, skupaj 40468 K 89. Torej primanjkljaj 26.065 K 01 ki se ie pokril iz blagajniških prebitkov iz prejšnjih mesecev i. s. deloma i/, leta 1909. deloma iz leta 1908. Družba je imela letos t. j. v času od 1/1-30/10. 1909. prejemkov 137.043 K 52, izdatkov 152.592 K 76, torej primanjkljaja 15.549 K 24, ki se je moral pokriti, iz blagajniškega prebitka iz leta 1908. S1 o v e n c i i n S 1 o v e n k e! Po d-p i r a j t e p r e k o r i s t n o d r ž b o .s v. Cirila in Metoda, da bo mogla v s t r e č i vse m z a h t e v a m! Za družbo sv. Cirila in Metoda K 12 zložili navzoči" pri slavlju dokončane šolske sobe v Tevčah, dne 31. okt. t. 1. Z a d r u ž b o s v. C. i n M. je nabral g. V. Črnko K 5. Živeli darovalci! Renčani v Bosni darovali v spomin 20. 9. 08 družbi sv. Cir. in Met. znesek 2 4 1C2 8 v. Po 1 K: Spacapan 1., Spacapan I., Tribušon L Pregelj V., Arčon A.. Mor-tinuč A., Arčon Av., Mozetič M. in R., Volk R.. Vižintin L., Arčon Fr. 1'40, Arčon R. 1*30, po 60 v: Arčon Iv., Kolavčič, Bon. po 40 v: Pregelj Fr. Arčon A., Arčon Fr., Angel, Mozetič K. 50 v, Spacapan 60 vin. Živeli zavedni Renčani! Domače vesti. Imenovanje. — C. kr. višji zemljeme-rec II. razreda v Tolminu, gosp. Rudolf F a s a n* je imenovan c, kr. višjim zemlje-mercem I. razreda v VIII. plačilnem razredu. Na II. rednem obč. zboru goriške podružnice »Društva slov. profesorjev v LJubljani« so bili izvoljeni v odbor za I. 1909/10 sledeči gg. profesorji: za predsednika Ivan K o š n i k, za odbornike: Fr. M a š e r a, A. Se h a up, Fr. P o v š i č in A. I p a v e c za namestnika J. Ž i 1 i h: f'A računska preglednika šolska svetnika A. Š a n t e 1 in Ant. F r a s. V 1. odborovi seji je bi! izvoljen za podpredsednika Fr. M a š e r a, za tajnika Andrej I p a v e c in za blagajnika Fr. P o v š i č. Podružnica ima nad 30 članov. Vsako prvo soboto v mesecu bo prirejala sestanke svoj'h članov. Novi. deželni zbor. — Notico iz zadi nje številke moramo popraviti, ker ie škrat v linotvpe požrl dva laška poslanca. ~ Sestava novega deželnega zbora K' taka: Slovenska stran: iz splošne Lrije: Jerič, Munfreda, Pon; iz kmečkih 1 -i: Marinič, Berbuč, Kosmač, Zega, inčič, Gregorčič, dr. Oregoriu; iz tr-Andrej Gabršček; iz veleposestva: [stepa h)\"; jr. Franka, Kl.ančie, Rutar. L. a š k a stran: iz splošne kurije: i^ Fatdutti, dr. Bugatto, Piccinini; iz tjunefikiltobčin: baron Locatelli, dr. Meiz- Oasser; iz trgov: Bombig, dr. Pinav-m* di*< VeftlS^-^ifiJtfiljf-^tr^gv^ke in:t*brt« 'jg zbornice:. Venuti .in dr. Pettarin; iz ve-jeposestva: dr. Pajer, Blasig, Antonelli. Klerikalna »Eco« je priobčila času in :razineram primeren članek, s katerim je vabit" slovenske klerikalce .aa..skupno de-*|()# — Ža_ nadškofa in Gregorčiča je od-UVoril lalionski »Corriere« in povedal, da j|r. Sedej ne pozna ne prosta in no laških ifcaiionikov, marveč da pokliče zanaprej konzistorij župana Bombica, dr.Pinav-vjja. dr. Venirja, pod katerih katoliško 1/astavo naj se v prihodnje zbere furlan-; \(, ljudstvo. I Laškim liberalnim poslancem je poslal ']{. (iabršček v »Gazzettinu« dve »odprti Spisini«, v katerih šiba njih 8-letno zvezo I i slov. klerikalci. Zadel je v živo. Včerajšnji »Corriere« se zvija in zvija, ali ni m; upal zavrniti ali vsaj opravičevati niti lednega dejstva. V mestu se je včeraj fliiogo govorilo o bridkih resnicah, ki so iili slišali laški liberalci. Nesramna laž v »Gorici«. — »Gorica« pripoveduje venomer, da je Gabršček a-jjitiial v splošni kuriji v Gorici j^a Faidu-jevo stranko ter da je zmagala laška crikalna stranka v skupini kmečkih bb-n le s pomočjo slovenskih liberalcev pod Gabrščekovo komando. »Gorica« pra- da je vse to znano in se ne da ovreči. »Gorica« nesramno 1 a ž e. Resnica je da Gabršček ni agitiral za Paiduttijevo stranko prav nič ne v splošni skupini in ne v kmečki. Niti ganil ni za Paiduttijevo stranko, ali Gregorčičeva »Gorica« laže ar naprej, kako da je gibal Gabršček v liorici za Faiduttija. Samo nesramna laž v: drži »Gorice«. Ali zakaj tako hiti lagati? Samo zate-pdel, da bi odvrnila ljudi od dejstva, da ie 0 r e g o r č i č v resnici a g i t i ra ' ¦ala š k e I i b e r a I c e v s p I oš n i s ku-pin i v Gorici ter da je šel cel o sa m v B r d a a g i t i r a t z a laške 1 i-be r a 1 n e kandidate / k m e č ki skupin i. V »Soči« je bilo nasvetovano, naj se Slovenci v Gorici pri ožji volitvi iz splošne knrjje vzdržijo volitve, ali Gregorčič ni hotel reči tako, marveč je.šel sam volit z odprto glasovnico.laške liberalce in_nagnal je na volišče razne slovenske klerikalne volilce. To vse je znano ter se ne da ovreči. -- Takrat ob ožji volitvi je hrulil ttrcgorčič Gabrščeka v »Gorici«, da kaj b« Gabršček ukazaval abstinenco, da nima nič ukazati, sedaj pa laže Gregorčičeva ^Gorica«, da je Gabršček agitiral za Faiduttija. Tako tolče »Gorica« sama sebe no zobeh. Gabršček se ni čisto nič utikal v vo-I tve na laški strani ne v splošni ne v kmečki kuriji. To je res, to je znano in to se !'e da ovreči. Kdor kaj drugega trdi, je oodei lažnik! Gabrščekova okrožnica do laških liberalnih veleposestnikov, ki volijo v skupini slovenskega veleposestva, tudi ne da r»ini »Gorici«. Gabršček je omenjal v ok-rožnici, da imajo klerikalci že večino, 15, s Škofom 16 glasov, če pridejo še trije iz veleposestva, bodisi slovenskega ali laš-tega, bodo imeli tako večino, da bo nte-st« dež. glavarja, podglavarja, deželni od-^!r, vse sploh, kar je v zvezi z dež. zborni, v klerikalnih rokah. Nadškof je za ?,:- Navedel je med drugim tudi slučaj, kako ie nadškof hitro odstavil semeniškega Profesorja dr. Tarlao, ker je volil v Gra-^žu" liberalne kandidate. — Gabršček pa ni lovil glasov laških veleposestnikov, aropak svetoval jim je, naj ostanejo c o m a, da se boj v veleposestvu izbojuje ,!1ed Slovenci samimi. To je pač moška beseda! — Naravnost faiotstvo je, loviti °koli vladne, liberalne, klerikalne, aristokratske glasove; ostudno je bilo gledati, Mco so se klanjali tujcem ter beračili za Klasove; žalostno pa preznačilno je bilo j^istvo, da so laški liberalci dr. Pajer, dr. ettarin, Bombig in drugi vodili volitve 2,1 slovenske klerikalec v veleposestvu. »Gorica« hoče črniti Gabrščeka radi tega, pa se je blamiraia, kakor so se bla-mirali vsi tisti, ki so drli za Gregorčič-Pajerjevimi kandidati v slovenskem1 veleposestvu. Gabrščekova beseda je bila moška, ali zadela je ob Pajer-Gregorči-čevo zvezo, ki se je kazala v pravi luči v teh volitvah v večno sramoto slovenskega katoliškega duhovnika don Gregor-ciga. Gabršček ni storil aiič nečastnega s *uo^o^quižiiico. — X&1 Pa ie storil dr. Gregorčič vsled zveze s Pajerjem, to že prav sodi naša javnost. . Pripomniti moramo še, da so slovenski klerjkalci najbrže pod težkimi pogoji dobili toliko laških in aristokratskih glasov v veleposestvu; kdo ve? kaj vse so morali obljubiti in v kaj se zavezati v škodo našega ljudstva radi onih glasov?!! Klerikalni suroveži. Pišejo nam: Pred kratkim je napravila mala družba iz mesta izlet v Brda. Vstavili smo se v Vipol-žah, kjer je bil ples. Priskrbevši se tik plesišča v gostilni pod gradom sobo, se na to sami med seboj po svoje mirno zabavamo. Čez čas se pa, kakor običajno, pri plesu spro, na kar da gostilničarka povelje, vrata gostilne pozapreti. Vstregli smo ji takoj tudi mi. Ko se pa že ves hrup in fantovski prepir na plesišču in povsod poleže, naskoči našo sobo nekaj njih, ki so kričali: Ven z brezverci, dol s hinavskimi liberalci, proč s to zalego! Ali ko so videli, da so naleteli na krepKo skupino mjšičastih goriških sokolskih inladenčev, so osupnili, vrgli pi-lialnik v koruzo, in kričeč se umaknili. Če bi se še kedaj kaj takega zgodilo, bi se ljudje začeli ogibati Brd! Torej, pozor! »Goriška slovenska; mladina«. — Naznanja se. da prične prihodnjo nedeljo pouk krasnega novega plesa »S lova n«. »Slovan« nas v marsičem spominja na jugoslovansko »Kolo«. Glasba je sestavljena edinole iz slovanskih skladb, in razni liki sestoje večinoma iz slovanskih plesov. Za ta ples je treba najmanj 12 parov. K tciti se lahko doda po 4 pare kolikokrat se hoče. Prosi se gospodične plesalke in gospo-(K plesalce, da se udeležijo tega pouka gotovo že prihodnjo nedeljo in potem nadalje redno. Novih parov, ki bi morda-hoteli pristopiti po kakih dveh vajah, se ne bo moglo sprejeti, ker je »Slovan« precej zverižen ples, m ga torej ni mogoče vsak hip znova začenjati. Nemške šole v Gorici. — Imamo nemško gimnazijo, nemško realko, nemške vadnice, Schulverein ima veliko ljudsko šolo, sedaj se napravi ob užavnem kolodvoru nemško ljudsko šolo, v katero bodo lovili slovenske otroke. Pa tudi država pridno skrbi za take nemške ljudske šole; podržavlja jih, da jim da tako trdno podlago. Germanizaeija je v cvetu! Ali namesto da bi se Lahi in Slovenci skupno uprli germanizaciji, še podpirajo Lahi Schulvereinsko šolo s prispevki! Ali se bo f> mašče do nad njimi, ki so tako zaslepljeni vsled neumnega sovraštva do Slovencev!! Truplo cigana Cirila Majerja so potegnili končno iz Soče med Ročinjem in Kanalom. Kakor smo poročali, je bežal cigan pred orožnikom, ki mu je velel, naj se vstavi. Bežal je proti Soči pod Ročinjem. Orožnik je vstreli! ter zadel cigana smrtno. Cigan je padel v Sočo, iz katere so ga sedaj potegnili. Kakor znano, je zakrivil' cigan Majer več tatvin ter je ubil nekega kmeta blizu Čedada v Italiji. Neki biciklist je dal v roke 14 letnemu .los. Humarju iz Solkana revolver, naj mu ga zapre. Deček je hotel to storiti, pri tem pa se je obstrelil. Zdravit se je prišel v goriško bolnišnico. Neki češki delavec iz Moravske, po imenu liugon Zvilebil, je padel na Cerkljanskem v neki jarek ter si polom"! levo nogo. Neki. kmet se ga je usmilil ter ga imel pri sebi več časa. Ker pa mu le ni hotelo biti bolje, so ga slednjič pripeljali v goriško bolnišnico. Vozno plahto in vreče je prodajal v Gorici neki Anton Zadnik iz Planine. Prodajalca so zaprli, ker je. blago najbrže u-kradeno. Plahta in vreče se nahajajo pri policiji v Gorici, kjer jih lahko dobi, komur so ukradene. Tatvine v Gorici. — Tapetniku H. Beltramu, stunujočemu blizu »rdeče hiše« št. 4. so pokradli neznani tatovi-blaga za 50 K. Hišnemu gospodarju Milošiču pa je zmanjkala obleka. Iz bolnišnice v zapor. — Poročali smo pred kratkim, da si je hotel na poti proti Soškemu mostu v Gorici vzeti življenje neki 29 letni V. Sova. Zadel se je slabo, zato je kmalu ozdravel v bolnišnici, iz katere se ga pripeljali v zapore, ker je sumljiv neke tatvine. Po glavi je dobil z lesom neki Jos. Vodopivec iz Prvačine* ko. ie. govoril s svojo ljubico pod njegovim oknom. Udaril ga je neki Marvin, ki baje tudi rad vidi Vodopivčevo oboževan ko. Vodopivec se zdravi v goriški bolnišnici. Priloga. Sobotni štev. »Soče« priložimo vozni red. Vsakdo je naprošen, da istega razobesi na vidnem mestu. Vozni red razpošljemo na razne gostilne, kavarne, trgovce in društva, četudi niso naročeni na »Sočo«. Tudi ti so uljudno napro-šeni, da ga razobesijo na prav vidnem mestu. Vozni red se bo razpošiljal zavit v »?qčo«. Ustanovni občni zbor tel. društva »Sokol« v Kobaridu se je vršil 1. t. m. Udeležilo se ga je izvanredno veliko za Sokola vnetih tržanov. Brat župan Orun-tar je v markantnih potezah orisal velik pomen sokolske ideje, ravno v Kobaridu, ker smo na meji Italije. Brat A. Uršič omenja, da prvi, ki je sprožil idejo ustanovitve Sokola v Kobaridu in nas neprenehoma navduševal ter nam obljubil tudi izdatno podporo, je bil preblagorodni gosp. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici. Njemu in milostivej gospej soprogi, koja je obljubila darovati Sokolu zastavo, se izreče udanostno zahvalo. Brat A. Juretič predlaga, naj se voli g. Ignacij Gruntar za častnega starosta in bodoči Sokolski dom naj nosi po njem ime, kar je bilo z nepopisnim navdušenjem sprejeto. fsla to so se vršile volitve odbora. Voljeni so starosta br. župan Gruntar, pod-starosta brat Ant. Juretič, uač. vad. ods. brat Ant. Uršič, njega namestnik Alojzij Štiiriii. Odborniki: Janko Pignatari, Fr. iVUklavič, Ferd. Volarič, Ivan Gruniar 82, Fr.' IJišič, Jožef Jakli, Jožef Gruntar 13. Josip Komar. Pregledovalca računov Fr. Bogataj in Josip De.vetak. Pri konstituiranju odbora sta bila voljena br. Pignatari tajnikom in brat Fr. Miklavič blagajnikom1. Sokol v Št. Andrežu bo imel dne 20. t. m. zvečer ob 8. uri pri bratu Kuzminu izredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev delegatov za občni zbor primorske sokolske župe. podpredsednik; teh. Gustav Dežela, tajnik; pravnik Mirko Dežela, blagajnik; teh. Ivan Zorman, knjižničar; teh. Anton Oz-vald, gospodar; teh. Jože Jelene, časnikar1; teh. Drago Leskovšek in teh. Fran Zelenko, namestnika; med. Ivan Jurečko in pravnik Fran Šemrov, preglednika... Zopet dva ponesrečena hribolazca. — Na severni stenj Hochtorja sta se ponesrečila dva dunajska hribolazca Grigar in Larisch. Larischa so dobili že v soboto ubitega, Grigarja je pa našla ekspedicija v pondeljek tudi ubitega. Z velikimi težavami so spravili oba v dolino. Kaj iščejo hribolazci sedaj v'pozni jeseni v hribih, nam ni jasno in to vprašanje dopušča edino pravi odgovor: smrt. Začetniku - zrakoplovcu, mehaniku Henry Pequet-u, je eksplodirala v zraku posoda z bencinom, zrakoplov se je vnel in zrakoplovec je skočil 5 metrov visoko na tla. Ni se težko pobil. To se je zgodilo v Hamburgu. Romunski prestolonaslednik Ferdinand bo zastopal svojega očeta kralja Karola kot boter pri krstu najnovejšega sina nemškega prestolonaslednika. Veleizdajstvo na Dunaju. V koncertni dvorani Salvatorjeve kleti so se pripetile ob navzočnosti več sto ljudi in večjega števila vojaštva velike protiavstrijs-ke demonstracije. Godba je igrala proslu-lo pesem »Die Wacht ain Rhein«. Občinstvo jo je pelo stoje in ploskalo kot divje. Navzoči prostovoljci so peli to pesem slavnostno. Držali so z desno roko za o-rožje, kakor to store dijaki, če nastopajo v viksu. Demonstracija je zavzela take dimenzije, da si koncertni kapelnik ni znal drugače pomagati, kot da je za »Wacht ant Rhein« intoniral cesarsko pesen. Zdajci je izbruhnila še veliko pomembneja demonstracija. Ob navzočnosti vojaštva in v družbi z drugim občinstvom so peli'bur-ši: »Deutschland, Deutschland Ober alles.. itd. in sicer po melodiji' cesarske pesmi. Policijskega nadzorstva pri koncertu ni bilo. • f veza narodnih društev. Tamb. in pevsko društvo »Svoboda« v Renčali priredi 21. t m. veselico z izbi anini vsporedom s sodelovanjem vojaškega orkestra. Pevski zbor se pridno vadi ter upamo, da bodenio imeli ta dan lep glasbeni užitek. Politični pregled. Iz državnega zbora. — Sestali so se razni odseki. Navzočih je bilo včeraj v zbornici mnogo poslancev, — opaža se stremljenje ohraniti parlament in parlamentarizem proti absolutističnim nameram barona Bienertha. Sicer pa če mfisli vldda, da z absolutizmom užene Slovane, seijako vara. Okrajna in občinska zastopstva po čeških deželah pripravljajo veliko protestno akcijo proti sankciji jezikovnih zakonov. Razne vesti. Akad.-tetin, društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj 1. redni občni zbor dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »zur Weinhecke« Klosterwiesgasse s sledečim vsporedom: 1. čitanje zapismka, 2. poročilo odborovo, 3. glavno poročilo odbornikov, 4. poročilo revizorjev, 5. poročilo klubov, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. Šlo v. akad. društvo »Adrija« v Pragi jclizvolila na občnem zboru dne 27,- vinotoka svoj odbor takole: teh. Janko. Mač-kovjtak. predsednik; med; Bfunon Wcisel, Književnost. O dostojnosti. Sestavil Edvin Rozman,-; konces. učitelj plesa. V Ljubljani 1909. Samozaložba. Knjižica stane 70 v, za dijake 40 v. Knjižica je priporočljiva. lifa to '•nha (če mogoče z opravo) s ku-Piaaza Corno St. K IT. nadstr. V odvetniško pisarno d Celju se sprejmejo: solicitator, stenograf in strojepisec. Naslov potč upravništvo. Oduetnik dr. Feliks Knvačič ima svojo pisarno v Trstu Via S. Nieolo štv. 4. 03 Gostilničar ima vedno več gostov ako si nabavi orke-strijon, ki naflomestuje 12 godcev. Mnogo zabave in smeha vzbudi gramoton. Oboje dobite najceneje pri podpisanemu. Oglate si mojo zalogo gramofonov, slovenskih plošč in orkestrijonov. Šivalne stroje vseh vrst imam v veliki izberi'.v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogojih tudi na obroke I* ZAHVALA. Za izkazano iskreno odkritosrčno sočutje, kakor za časa bolezni, tako ob smrti našega iskreno ljubljenega Andreja Peric-a bivSega večletnega župana, uda ofcr. Sol. sveta in cestnega odbora v Komnn izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. duhovščini, s!, šolskim vodstvom in domačim in cerkvenim pevcem, kateri so s pomočjo pevskega društva »Nabrežina" napeli žalostinke v cerkvi in na pokopališču, kakor tudi vsem sorodnikom in. znancem ter vsemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo k zadnjemu počitku. V SLIVNEM, dne 2. novembra 1909. Družina Peric. t>ac Sv. Lucija ob Soči. Anten Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelju ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje ktpovalšce nlrnberšk6ga la drobnega blaga ter tkanin, prejo ia nitij. POTREBŠČINE n pisarnice, kadilce in popotnike NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za Aro/teše in ševljaife* gvetinjlce. — Rožni venci. — MasiK knjiiice. Sišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na deželi. <% *'. « Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, % 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. I Natančen naslov pove upravuištvo j JSOČfc". Cdlikavana pskarija in slaJSiSarna KarolDrašeik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovanj, velikonočna pince itd. _" . Prodaja različna fina wJna in liko-J® na drobno ali v originalni« butelkali Priporoča se slavnemu občinstvu za ranogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jafco zmernih cenah. ~^ai Maii oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obietnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. Najpripravaejše inseriranje za trgovec in obrtnike. Koliko je manjših trgovcov in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi . sklenilo za leto VMM. ta-le način poslovanja: . Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po Primorci* . *g ' Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti u\ kdo do- ^jg bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. «9 ¦S Načelstvo in nadzorstvo. P *8 i* GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo Obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej !e hlapčeVaii tujcem. Ste* psjoft! Poskušajte milo iz te domače tovarne! Melje izvrsten. Cie običajne! Naša špecijaliteta je: CapraSOlfi'- K0Za S SOlllGem. P°Ssvojfk IvoZ^6 '