ZKB O 1908. RaÈliiiujeroo se. www.z Kb J t Primorski Spolni škandali in javne finance Vlasta Bernard Medtem ko je Italija hudo zaposlena s spolnimi škandali svojega premiera, se je pretekli konec tedna v Bruslju - skoraj neopazno za širšo javnost - odločalo o stvareh, ki bodo zaznamovale našo prihodnost. Državniki sedemindvaj-seterice so namreč sprejemali nova pravila gospodarskega in finančnega upravljanja unije oziroma območja evra. Za to bodo potrebne sicer omejene spremembe Liz-bonske pogodbe, kar bo daljši proces, med katerim ne bo manjkalo ovir in slabe volje držav članic. O tem, kdo je zmagal v prvem krogu pogajanj med članicami EU, so mnenja deljena. Nekateri trdijo, da je to Nemčija, ki je zahtevala stroga javnofinančna pravila, a je morala popustiti tistim, ki se ogrevajo za njihovo prožnost. Ni naključje, da se je nad preblagimi pravili že hudoval predsednik Evropske centralne banke Trichet. Zmagoslavno se je o vrhu v Bruslju izrazil italijanski finančni minister Tremonti, ki mu je uspelo doseči, da bo italijanski javni dolg kot kriterij v prihodnje »popravljen« z nizko zadolženostjo italijanskih državljanov. Za Italijo bo tako zniževanje javnega dolga (ko se bo začelo) manj dramatično, kot bi bilo, če bi ga morala zniževati za okrog 400 milijard evrov na leto. Ne glede na to, kam bo proces spreminjanja Lizbonske pogodbe na koncu pripeljal, če bodo zmagali zagovorniki strogih ali pa zagovorniki elastičnih pravil, pa je pozitivno vsaj to, da se skuša Evropska unija rekonstri-rati po dolgih letih prepuščanja toku. Žal je bilo treba za resen program omejevanja javnih dolgov in proračunskih primanjkljajev doživeti grško in irsko krizo, ki sta resno ogrozili evro in ki še niti približno nista rešeni. Kaj pa razvoj? Italija si s Tre-montijevo zmago v Bruslju ne bo veliko pomagala, kajti njen javni dolg ne bo nič manjši, če ga seštejemo z dolgovi državljanov. Mednarodne špekulacije ne zanima, če je kriterij tak ali drugačen, spravi se nad države, ki so močno zadolžene, a hkrati nimajo kritične mase kot jo imajo ZDA ali Japonska. To sta hkrati tisti dve med razviti državami, ki imata višji dolg od Italije, a tudi veliko večja jamstva, da ga lahko odplačata. Za realno zniževanje dolga ima Italija en sam način - gospodarski razvoj. In ravno v tem grmu tiči zajec, kajti gospodarstvo že leta raste komaj zaznavno, ker mu vlade niso sposobne pomagati z ek-spanzivno fiskalno politiko. Te pa posebno taka vlada, kakršna trenutno zaseda rimske palače, ni sposobna niti, če bi to res hotela. dnevnik SREDA, 3. NOVEMBRA 2010 št. 260 (19.967) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Nova polemika zaradi izjav predsednika vlade Za Berlusconija je bolje gledati dekleta, kot biti gej Protesti homoseksualnih organizacij in levosredinske opozicije VREME - Tudi včeraj vremenska ujma nad Italijo Velike poplave na severu države, najhuje včeraj v okolici Padove PADOVA - Tudi včeraj je močno deževje pestilo domala vso državo, najhuje pa je bilo spet v severnih deželah. Zlasti v okolici Padove je bilo poplavljenih na tisoče hektarov površin, reke, ki so prestopale bregove pa so povsem izolirale tudi številna naselja. Evakuirati so morali preko tisoč ljudi, številnih poplavljenih krajev pa zaradi vremenskih razmer sploh še ni bilo mogoče doseči. Civilna zaščita in gasilci so bili brez prestanka na delu po vseh državi, povzročena škoda pa je ogromna. Sinoči je bil položaj na poplavljenih območjih še vedno zelo kočljiv, danes pa naj bi se po napovedih vremenske razmere nekoliko izboljšale. OČITKI DESNICE »Slovencem preveč javnega denarja iz Rima« ČEDAD - Slovenska manjšina dobiva v teh kriznih časih preveč denarja iz državne blagajne. Tako meni deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Novelli, ki je v sporočilu za javnost natresel vrsto laži in izkrivljenih podatkov. Pravi, da manjšina dobiva letno iz Rima 20 milijonov evrov. Novelli je bil med tistimi deželnimi svetniki, ki je preprečil, da bi deželni parlament zavzel stališče za ohranitev letošnjih državnih prispevkov Slovencem v Italiji. Na 2. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je zanetil novo polemiko. V zvezi z zadevo o najstnici Ruby je izjavil: »Raje gledati dekleta, kot biti gej,« kar je izzvalo takojšen protest homoseksualnih organizacij in levosredinske opozicije. V Palermu pa je javno tožilstvo začelo novo preiskavo o praznikih na domovih Silvia Berlusconija z dekleti proti plačilu, v preiskavi pa naj bi bili vpleteni tudi tihotapci z drogo. Levosredinska opozicija poziva Finija, naj odreče podporo vladi, njegova stranka bo o tem odločala na sobotnem srečanju v Perugii. Na 11. strani Slovenski ambasador v rezidenci bivše SFRJ Na 2. strani Slovenija z nagrado na expoju v Šanghaju Na 4. strani Občina Trst: jutri spet o Burlu Garofolu Na 6. strani Nagrade ZKB ob dnevu varčevanja Na 7. strani Rossijeva »pop verzija« Fojevega Mistera Buffa Na 10. strani Referendum o goriški vzpenjači zavrnjen Na 13. strani Iskra Avtoelektrika investira na Kitajskem Na 14. strani MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču / TRST Sreda, 3. novembra 2010 9 ČEDAD - Deželni svetnik Novelli natresel vrsto neresnic in izkrivljenih številk »Slovencem preveč denarja iz državnih in deželnih skladov« Čedajski desničarski politik kar podvojil državni prispevek iz zaščitnega zakona VIDEM - Deželni svet je prejšnji četrtek, kot smo poročali, odločil, da ne bo naredil ničesar za ohranitev letošnjih državnih prispevkov slovenski manjšini. Da ni šlo za spodrsljaj, temveč za politično motivirano stališče, dokazuje izjava deželnega svetnika Ljudstva svobode Roberta Novellija, ki očita državni in deželni upravi, da v času splošne krize »trosita preveč denarja za Slovence«. Politik iz Čedada s tem potrjuje, da je bil med tistimi, ki so »odsvetovali« desni sredini podporo stališču deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča. Novelli je navrgel, da dobiva slovenska manjšina letno okoli dvajset milijonov evrov javnih prispevkov. Gre sicer za številke brez repa ne glave, deželni svetnik pa jih vseeno navaja. Začnimo z državnimi prispevki iz sklada državnega zaščitnega zakona. Novelli govori o vsoti 10,1 milijona evrov, medtem ko je manjšina v tem letu iz Rima dobila 5,2 milijona evrov, kar je polovica od vsote, ki jo omenja zastopnik Ber-lusconijeve stranke. 3,2 milijona evrov naj bi Slovenci - tako Novelli - dobili za založništvo, 6 milijonov evrov pa za radijske in televizijske sporede RAI. Od teh naj bi 2,6 milijona evrov šlo za radijske, 3,4 milijona evrov pa za slovenske televizijske oddaje. Ena ura televizij -skega programa v slovenščini naj bi stala RAI oziroma italijanskega davkoplačevalca 16.526 evrov, trdi Novelli. »Gre za velike številke o katerih bi se veljalo zamisliti,« nadaljuje politik, ki je v Ljudstvo svobode pristopil iz stranke Nacionalnega zavezništva. Razmislek, o katerem govori, bi moral biti dvojne narave. Prvič, ni prav, da Slovenci v času »suhih krav« dobivajo toliko javnega denarja, in drugič ni ravno pošteno, da številčno šibkejši Slovenci dobivajo več denarja kot Furlani. Slednjih je okoli 700 tisoč, pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa »le« 30 tisoč, piše v svojem stališču Novelli. Gre, kot vidimo, za kopico laži, nepreverjenih podatkov in navrženih številk, ki ustvarjajo v javnosti napačno in izkrivljeno podobo financiranja slovenske manjšine. To ni prvič, da se Novelli tako vehementno znese nad Slovence, dovolj, da pomislimo na stalno »pozornost« ki jo npr. namenja špetrski dvojezični šoli. Deželni svetnik iz Čedada to dela sistemsko, ne da bi ga kdo iz vrhov deželne desne sredine kdaj demantiral, da ne rečemo utišal. Deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Novelli VIDEM - Obsodba mazaške akcije v Trstu V Viscu solidarni s Pahorjem Pisatelj se je skupaj z uglednimi italijanskimi razumniki večkrat zavzel za zaščito nekdanjega fašističnega taborišča VIDEM - Združenje Terre sul confine (Zemlje na meji), ki se bori za ovrednotenje fašističnega taborišča v Viscu v Furlaniji, izraža solidarnost Borisu Pahorju. Solidarnost se nanaša na žaljiv napis proti tržaškemu pisatelju, ki se je pojavil na pročelju tržaškega Kulturnega doma in ki ga je mestna uprava po nekaj urah zbrisala. Pahor, piše profesor Ferruccio Tassin, je bil eden prvih uglednih kulturnikov, ki se je javno zavzel, da bi italijanska država ne pozabila Visca in tamkajšnjih grozot. Pahor je bil med podpisniki apela predsedniku republike Giorgiu Na-politanu za rešitev območja nekdanjega taborišča pred velikimi gradbenimi posegi. Nekaj mesecev po tem pozivu je Zavod za spomeniško varstvo Furlanije-Julijske krajine zaščitil večji del območja Visca, nobena od pristojnih lokalnih uprav pa potem ni naredila nič za izvajanje odredbe spomeniškega varstva, ki je še naprej žal mrtva črka na papirju. Žaljivi napis na pročelju tržaškega Kulturnega doma, ki ga je Občina zbrisala kroma Državni svetniki izglasovali veto na zakon o malem delu LJUBLJANA - Državni svetniki so na današnji izredni seji izglasovali odložilni veto na zakon o malem delu. Predlog veta je vložila interesna skupina delojemalcev v DS na čelu z Dušanom Semoličem, saj so prepričani, da bo malo delo povzročilo nepopravljive posledice na trgu dela. Z rdečo kredo: koncert ŽPZ Kombinat in TPPZ MARIBOR - V soboto, 6. novembra, bo ob 19. uri v dvorani Union v Mariboru zaživel samostojni koncert ženskega pevskega zbora Kombinat. »V mariborsko dvorano prihajamo v želji, da bi pesem upora iz različnih obdobij in v različnih jezikih zado-nela tudi na štajerskem koncu, kjer doslej še nismo zapele,« so napovedale pevke. Na odru pa ne bodo same, saj se jim bodo pridružili posebni gostje - prijatelji pevci, pevke in okestraši Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, s katerimi so doslej že dvakrat sodelovali (aprila lani v Pivki in maja letos na prvomajski proslavi na Op-činah). Vstopnice so že v predprodaji po 12 evrov, na dan koncerta po 15 evrov (10 evrov za študente, upokojence in brezposelne) v informacijski pisarni Narodnega doma Maribor oziroma na njihovi spletni strani http://nd-mb.kupikarto.si/ in uro pred koncertom na blagajni dvorane Union. V Avstriji od 1. novembra obvezne zimske gume DUNAJ - Od 1. novembra v Avstriji velja zakon, ki predpisuje rabo zimskih gum. Kdor se tega ne drži in pri zimskih razmerah kljub temu vozi z letnimi, tega lahko policija kaznuje. Kot pojasnuje prometni klub Avstrija (VCO), se vsaka 20 prometna nesreča v Avstriji pripeti na vožnjah pri zimskih razmerah. V Sloveniji je zimska oprema na vozilih obvezna od 15. novembra dalje. Pojasnilo V sobotni številki Primorskega dnevnika (30. 10. 2010) nam jo je v prilogi o jezikovnih manjšinah na Videmskem zagodel računalniški škrat, ki je iz računalniškega arhiva na barvne fotografije na srednjih dveh straneh vpisal letnice, ki z obletnico Planinske družine Benečije nimajo nič skupnega. Na fotografijah bi morale namreč biti samo številke od 1 do 9 v planinskih markacijah. Za pomoto se opravičujemo. BEOGRAD - Dogovor med predsednikoma slovenske in srbske vlade Rezidenca nekdanjega veleposlaništva SFRJ v Rimu najkasneje prihodnje leto last Slovenije Po besedah Pahorja Sloveniji tudi bivši generalni konzulat v Milanu - V ospredju še gospodarstvo in srbsko približevanje EU BEOGRAD - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v Beogradu sporočil, da je s srbsko vlado dosegel dogovor, da bo Srbija Sloveniji najkasneje septembra 2011 izročila rezidenco veleposlaništva nekdanje Jugoslavije v Rimu in generalni konzulat v Milanu. To bo Beograd storil v skladu z zagrebško deklaracijo iz leta 2006. Na skupni novinarski konferenci s srbskim premierom Mirkom Cvetkovičem je Pahor pojasnil, da doslej ni prišlo do uresničitve tega dogovora zaradi finančnih razlogov s strani Beograda. Na vprašanje, kako komentira zamisel srbskega predsednika Borisa Tadiča, da bi srbski in slovenski diplomati v tretjih državah delali v skupnih diplomatsko-konzularnih predstavništvih, je Pahor odgovoril, da "Slovenija za to ne vidi potrebe". Slovenija si namreč prizadeva za zmanjšanje diplomatskega aparata, če bi se pokazala potreba, pa bi nekatere diplomatske aktivnosti vodila z zaveznicami znotraj Evropske unije, je pojasnil. Opozoril je tudi na obstoj skupne evropske diplomatske službe, tako da Slovenija nima potrebe za neke druge dogovore. Premiera sta ocenila, da so odnosi med državama v vzponu. Cvetkovič, ki se je zahvalil Sloveniji za podporo Srbiji na poti v EU, je ob tem Slovenijo označil kot eno najpomembnejših investitork v Srbiji. Predsednika vlad sta govorila predvsem o dvostranskem sodelovanju s poudarkom na krepitvi gospodarskega sodelovanja in tudi o približevanju Srbije Evropski uniji, vzpostavitvi dialoga med Beogradom in Prištino ter regionalnem sodelovanju, v tem okviru pa o nadaljevanju procesa Brdo. Borut Pahor je v okviru enodnevnega delovnega obiska v Srbiji v Indiji odprl cinkarno Metal, kjer je kot slavnostni govornik poudaril, da se politiki trudijo reševati politične in ekonomske težave ter da se v tej smeri delajo tudi veliki koraki, kot je otvoritev te največje slovenske investicije v Srbiji letos. Z gostiteljem, predsednikom srbske vlade Cvetkovičem, sta se nato udeležila še slovesne otvoritve novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Beogradu.Slovensko veleposlaništvo, ki ga od septembra vodi veleposlanik Franci But, se je v nove, manjše prostore v središču srbske prestolnice preselilo v začetku oktobra. Ob varčevalnih ukrepih so se za selitev odločili tudi zaradi ukinitve vizumov za srbske državljane za države EU konec lanskega leta. S tem so se namreč izredno zmanjšale potrebe po konzularnih uslugah, zaradi česar niso več potrebovali velikih konzularnih prostorov. Ob robu sta se sestala tudi slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in podpredsednik srbske vlade Božidar Djelič. Po srečanju je Djelič novinarjem dejal, da izkušnje kažejo, da se je Slovenija pokazala kot najbolj učinkovita svetovalka srbski vladi pri približevanju Evropski uniji, "ker imata državi enako zgodovino in ker ima Slovenija kot članica EU izkušnje od začetka do konca procesa približevanja EU". Gaspari pa je ocenil, da je Srbija dobro pripravljena na naslednje faze približevanja EU in da je Beogradu Slovenija pri tem pripravljena pomagati. Slovenski premier se je v okviru delovnega obiska sestal še s predsednico srbskega parlamenta Slavico Dukič Dejanovič, zvečer pa je bil na večerji gost srbskega predsednika Borisa Tadiča. PORDENON - Posledice hude ure Valcellina ni več odrezana od sveta PORDENON - Obilne padavine, kakršnih v zadnjih desetletjih niso videli, so v zadnjih dneh na Pordenonskem in tudi na Videm- skem povzročile veliko škodo. V 48 urah je v gorah, podgorju in nižinah pordenonske pokrajine zapadlo 600 milimetrov dežja, podpredsednik Dežele FJK in odgovorni za civilno zaščito Luca Ciriani pa je pojasnil, da so podobne podatke nazadnje beležili leta 1966. V Valcellini so reke in potoki prestopili bregove, širše območje je bilo zaradi poplav dva dni odrezano od sveta. Včeraj so tehniki in delavci deželnega cestnega podjetja dokončali čiščenje deželne ceste št. 251, ki jo je potok Varmo prekril z vodo in kamenjem. Cesta je bila od nedelje ponoči zaprta za promet pri kraju Barcis, včeraj okrog 17. ure pa je bila spet prevozna. Med najbolj prizadetimi občinami so Pordenon, Pasiano, Bru- gnera in Prata, skupne gmotne škode pa včeraj še niso izračunali. Voda se je v rekah Livenza in Meduno včeraj končno nekoliko znižala. Deželna uprava je za odpravo posledic hude ure na območju Til-menta pripravila pol milijona evrov, sto tisoč evrov pa je pripravljena prispevati pordenonska pokrajinska uprava. Banka Cassa di Risparmio del FVG (skupina Intesa San Paolo) je za družine in podjetja, ki so se zaradi neurja znašli v težavah, dala na razpolago 15 milijonov evrov za posojila po ugodnejših pogojih in pospešenih postopkih. Vsem je jasno, da bi bilo nujno korenito očistiti rečne struge. Luca Ciriani je dejal, da bo delo opravila civilna zaščita, župane pa je opozoril, da bi za tovrsten poseg potrebovali celo nekaj let dela, zato naj že zdaj vedo, da bodo po Val-cellini dalj časa vozili tovornjaki. / REPORTAŽA Sreda, B. novembra 2010 3 TURIZEM - Nizkocenovne letalske družbe so spremenile naš način potovanja Potovati v času, ko letalska karta ne presega cene ene pice ... Cene vozovnic so večkrat neverjetno nizke, skrivajo pa tudi marsikatero zanko - Od včeraj nova letalska povezava Trst-Valencia VALENCIA-TRST Irskima poslovnežema Tonyju Ryanu in Michaelu O'Learyju je treba priznati, da sta povsem spremenila koncept letalskega potovanja. S kančkom pretiravanja bi lahko rekli, da sta ga demokratizirala: nastanek nizko-cenovnih letalskih družb je namreč polete približal najširšim množicam. Nekoč elitno prevozno sredstvo sta spremenila v izredno popularno in dostopno: letalske karte so tudi po njuni zaslugi danes cenejše od avtobusnih. Istočasno pa so na popularnosti pridobili tudi kraji, ki jih še pred desetimi leti turisti niso marali. Cilj počitnic si marsikdo izbere predvsem na podlagi dejstva, ali lahko do njega prileti z »low cost« letalom ... Včeraj, nekaj minut po 9. uri, je na ronškem letališču (s 25-minutno zamudo) pristalo letalo irske družbe Ryanair. Priletelo je iz španske Valencie, ki je tako postala peta destinacija, ki jo ta niz-kocenovna družba povezuje s Trstom oziroma deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Iz Ronk se lahko namreč, s kančkom sreče, za ceno ene pice odpeljete tudi v Bruselj, Cagliari, London in Trapani. Povezava z Valencio bo na voljo trikrat tedensko. Ryanair se danes ponaša z nazivom najbolj priljubljene letalske družbe na svetu. Samo avgusta letos naj bi v njena letala Boeing 737-800 sedlo 7,6 milijona potnikov, projekcije za letošnje davčno leto pa govorijo o preko triinsedemdese-tih milijonih potnikov! Na tržišču je danes ogromno niz-kocenovnih družb (omenimo naj le Ea- Včeraj zjutraj so na letališče v Ronkah prileteli prvi potniki iz Valencie pd syjet, Vueling, Meridiana, WizzAir), zato morda ni odveč, če pojasnimo, kako se lahko dokopljemo do ugodnih vozovnic. In istočasno bralke in bralce posvarimo pred marsikatero »zanko«. Prvi bistveni predpogoj: uporabljati moramo računalnik in kreditno kartico. Čeprav nam letalske družbe nudijo tudi možnost telefonskih rezervacij, so namreč tiste, ki jih opravimo preko spletnih strani, najcenejše. Na internetu bomo s kartico plačali izbrano storitev (kar nas bo povprečno stalo dodatnih pet evrov), a tudi tiskali neke vrste vozovnico, ki jo moramo pokazati ob prijavi na letališču. Nekatere družbe zahtevajo tudi, da nekaj dni pred odhodom poskrbimo za spletni check-in: če tega ne storimo, bomo morali na primer irski družbi odšteti dodatnih štirideset evrov ... Če se za potovanje odločimo predčasno, so cene letalskih kart ugod- nejše. Če bi se včeraj odločili za januarsko potovanje v Pariz, bi nas povratna karta družbe Easyjet iz Ljubljane stala 69€. Polet iz Trsta v Valencio bi bil še ugodnejši: 23,99€. Letalske takse so vključene v ceno, kovčki pa ne! Ali bolje rečeno: omenjeni ceni veljata le, če potujemo brez prtljage, oziroma samo z manjšo torbo točno določenih dimenzij; ženska torbica in manjša potovalka na primer ne prideta v po- štev, vsak potnik lahko nosi samo en kos prtljage, v nasprotnem primeru ga čaka novo doplačilo (tudi 35€). Če bomo ob prijavi na letališču oddali kovček, bomo morali družbi Easyjet odšteti 22€, Ryanairu pa kar 30. Če bo kovček presegel predvideno težo, ki se običajno suče med 15 in 20 kg, vas čaka ...novo doplačilo! Po denarnici boste morali ponovno seči, če potujete s športno opremo (na primer smučmi), ali če se želite med prvimi vkrcati na letalo. V primeru Ljubljane, Trsta ali Va-lencie to ne velja, večkrat pa se nizko-cenovne družbe poslužujejo manjših letališč, ki so nekoliko bolj oddaljena od mestnega središča: zato ne pozabite, da boste morali med stroške vključiti tudi taksi, ali vozovnico za avtobus oziroma vlak. Pa še nečesa ne pozabite: na nizkocenovnih letalih vam ne bodo ponudili prigrizka! Skratka: cene letalskih vozovnic, ki jih ponujajo nizkocenovne družbe, so večkrat res skoraj neverjetno nizke, a le če potujete pod točno določenimi pogoji. Preden kupite karto zato res pozorno preberite vsako vrstico in bodite pozorni na najrazličnejše dodatke. Kajti nizkocenovne družbe se marsikdaj ne držijo sicer nenapisanega pravila, da imajo stranke vedno prav ... Poljanka Dolhar P.S: Avtorica tega prispevka je potovala na lastne stroške, ki so za enosmerno vožnjo s petnajstkilogramskim kovčkom znašali 26€. Članka ni financirala nobena letalska družba. TURIZEM - Mesto umetnosti in znanosti je eden najbolj obiskanih predelov Valencie Valencia, kjer je morski park realnost Mestni predel je projektiral slavni Calatrava - Akvarij se razprostira na ogromni površini in ponuja vpogled v najrazličnejše morske svetove VALENCIA - Trst in Valencia sta od včeraj bližja, saj ju trikrat tedensko povezuje nova nizkocenovna letalska povezava. Že ob bežnem ogledu mesta postane jasno, da gre za mesto, vredno obiska. A tudi, da imata obe obmorski mesti nekaj skupnih značilnosti. Na primer veter, ki je več dni pihal kot »najboljša« tržaška burja. Ali veliko tovorno pristanišče in čudovit morski park ...ki sta v Valencii realnost, v Trstu pa le ena od številnih skritih (in morda nikoli uresničljivih) želja. Ob sprehodu po starem mestnem jedru in krožniku okusne paelle (slavni riž z zelenjavo in mesom se je rodil v Valencii), ogled akvarija Ocea-nografic že sam odtehta potovanje v Valencio. Morski park, ki velja za največjega v Evropi in tistega z največjim izborom rib na svetu, se nahaja v fu-turističnem predelu mesta, ki so ga zgradili v nekdanji strugi reke Turia -danes enem osrednjih mestnih parkov. V tistem Ciudad de las Artes y las Ciencias, ki sta ga projektirala arhitekta Félix Candela in Santiago Calatrava (slednji je znan tudi po tem, da je izdelal načrt za nov most čez beneški Canal grande). Sprehod po Mestu umetnosti in znanosti obiskovalca popelje v eno tistih simulacij, ki smo jim v času računalništva in digitalnih projekcij večkrat priča na računalniškem ekranu. Steklene in jeklene stavbe najrazličnejših oblik, skrbno urejeni parki in bazeni »pripovedujejo« o drugih časih ... Ob akvariju je na primer tu še Hemisfèric, v katerem je najsodobnejši kino, kongresne dvorane, muzej znanosti, gledališče ...in most, ki predstavlja s svojim 125-metrskim stebrom najvišjo mestno »stavbo«. Vstopnica v akvarij, ki se razteza na površini 110.000 kvadratnih metrov, je lahko dražja od letalske karte: odrasli morajo zanjo odšteti 23,90 evrov, otroci 10,90, po oceni marsikaterega obiskovalca pa je višina povsem upravičena. Sprehod med pokritimi bazeni in tistimi na prostem, predvsem pa med ogromnimi akvariji in pod steklenimi tuneli, v katerih plava na desetine najrazličnejših rib, rakov, morskih zvezd, pingvinov in kitov je res očarljiv. Pogled na zobe petdeset kilogramskega morskega psa, ki plava nad tvojo glavo, pa neponovljiv. (pd) Najbrž največja atrakcija Valencie je Mesto umetnosti in znanosti, v katerem prednjači največji akvarij v Evropi pd 4 Sreda, 3. novembra 2010 GOSPODARSTVO SVETOVNA RAZSTAVA - S predajo simboličnih ključev milanski županji Letizii Moratti V Šanghaju zaprli expo blišča in rekordnih številk Sloveniji zlata medalja za paviljon Odprta knjiga Podrecce in Vogrinčiča ŠANGHAJ - V nedeljo se je uspešno končala svetovna razstava Expo 2010 v Šanghaju, ki je v šestih mesecih privabila rekordnih 73 milijonov obiskovalcev. Na zaključni prireditvi so kitajski organizatorji predali simbolične ključe milanski županji Letizii Moratti, saj bo naslednjo svetovno razstavo leta 2015 gostil Milan. Svetovna razstava se je uspešno končala tudi za Slovenijo. Slovenski paviljon na temo Odprta knjiga, ki ga je obiskalo več kot tri milijone ljudi, je namreč prejel zlato medaljo za kreativnost (Creative Display) med paviljoni v kategoriji C. Gre za paviljone s površino do dva tisoč kvadratnih metrov. Slovenija se je s tem postavila ob bok velikim paviljonom Savdske Arabije, Švedske in skupnemu paviljonu pacifiških držav, sicer tudi dobitnic zlatega priznanja v svoji kategoriji za kreativnost, so zapisali v sporočilu za javnost Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki je bila pristojna za organizacijo slovenske predstavitve v Šanghaju. Pri priznanju za kreativnost so ocenjevali notranjo ureditev paviljona, razstavljene predmete in povezanost z glavno temo razstave Expo 2010 Boljše mesto, boljše življenje, ki je bila povezana s trajnostnim razvojem mest. Idejno zasnovo slovenskega paviljona, ki sta jo pripravila arhitekt Boris Po-drecca in umetnik Matej Andraž Vo-grinčič, je povezana s knjigo, saj je Ljubljana letos Unescova svetovna prestolnica knjige. V okviru osmih zgodb oziroma »knjig« se je Slovenija obiskovalcem predstavila z različnimi vsebinami, povezanimi s kulturo, gospodarstvom, turizmom in znanostjo. »Veseli me, da je bil zasnovani koncept slovenskega paviljona pravilno zastavljen in odlično izpeljan. Da je bila odločitev prava, nam potrjuje izjemno visoko število obiskovalcev, bilo jih je več kot tri milijone, in pohvale s strani organizatorja,« je ob podelitvi nagrade povedala generalna komisarka Slovenije za Expo 2010 Saša Lavrič. Svetovna razstava Expo je v 159-le-tni zgodovini tokrat prvič potekala na Kitajskem, Slovenija pa se je razstave po Lizboni in Hannovru udeležila tretjič. Šang-hajski Expo se bo vpisal v zgodovino kot največji in najdražji doslej: v šestih mesecih se je nekaj več kot 73 milijonom obiskovalcem na 5,2 kvadratnega kilometra površine predstavilo rekordno število udeležencev - skupaj 246 držav, podjetij in mednarodnih organizacij. Veličastna svetovna razstava v Šanghaju je v nedeljo zaprla vrata in ključe prepustila Milanu ansa TRST - Med spremljevalnimi dogodki uspelega sejma Razstavljalci na Triestespresso pogostili svoje poslovne partnerje TRST - Poleg zavidljivih številk o udeležbi in obisku, o katerih smo poročali v nedeljski številki, sodijo v obračun letošnje pete izvedbe specializiranega sejma Triestespresso Expo tudi spremljevalni dogodki in izmenjave med poslovnimi partnerji. Eden takih je bil pretekli petek zvečer na četrtem pomolu v starem pristanišču, kjer so štiri tržaške družbe iz verige kave na večeru Coffee Sound gostile približno 350 svojih poslovnih partnerjev in odjemalcev. Logistično podjetje Pacorini, špediter Romani, podjetje za izločevanje kofeina iz kave Demus Maxa Fabiana in skupina Cogeco iz holdinga KB 1909 (na posnetku Kroma njihovi predstavniki), so svojim gostom ponudili večerjo v pristaniškem okolju, v katerem se je trgovanje s kavo začelo že pred skoraj tristo leti. Večer se je začel z ape-ritivom, preden se je nadaljeval ob obloženih mizah pa so gostitelji, med njimi Robert Vidoni za Cogeco, goste nagovorili in jim izrazili dobrodošlico. OKUSI KRASA - V Kulturnem domu ob 18. uri TRST - Jutri bo praznik Okusov Krasa prvič tudi na Proseku. V novem Kulturnem domu se bodo ob 18. uri predstavili vsi krajevni obrati, ki sodelujejo pri pobudi, pomagali pa jim bodo tudi vaščani s Proseka in Kontovela in kolegi iz bližnje okolice. Po ženskem pevskem zboru Prosek Kontovel in pozdravih predstavnikov zahodnokraškega rajonskega sveta in zadrug KD Prosek-Kontovel in Društvenih gostiln Prosek in Kontovel, bo sledila svojevrstna lekcija o zdravi prehrani s kraškimi proizvodi v znamenju kruha in bližajočega se praznovanja sv. Martina. Posegla bosta et-nografinja Martina Repinc in kulturnik Edoardo Kanzian, pobudnik neštetih enogastronomskih in kulturnih srečanj v bližnji Društveni gostilni na Kontovelu. Jutri prvič na Proseku Urednica ZTT Martina Kafol bo predstavila nov Jadranski koledar, posvečen Svetim dnevom - ljudskemu praznovanju in povezanim običajem v kuhinji, nato se bosta predstavili obe proseški pekarni, Bukavec in Starec, ki sta med glavnimi pobudniki srečanja, z raznimi vrstami kruha in sladic. Društvena gostilna s Proseka, gostilne Sagra Inn, kriška Bita in Lampara, Savron z Devinšči-ne in Guštin iz Zgonika bodo ponudili spe-cialitete in prigrizke, kmetiji Aleksej Mahnič iz Doline in Mitja Zahar iz Boršta bosta dali v pokušnjo ekstradeviški oljčni olji Poljana in Snožak, domača sladoledarna Luksa pa obrtno pripravljen sladoled iz refoška. Trgovina Conad z Opčin bo dala na »kavalete« pršut, krajevne zadruge in proizvajalci bodo točili novo vino, kvalitetna kraška vina in pristno proseško kapljico, bližnja pražarna Vi-diz&Kessler pa bo ponudila kavo Qubik. Pri organizaciji sodeluje tudi odbor-ništvo za gospodarski razvoj in turizem Občine Trst. To je prva priložnost, da se Pro-sečani in Kontovelci lahko pobliže seznanijo s širšo ponudbo Okusov Krasa, čeprav sta obe domači pekarni vključeni že več let. Videmski industrijci pripravljajo javno skupščino TRST - Združenje industrijcev videmske pokrajine bo imelo v ponedeljek, 15. novembra v Čedadu javni občni zbor, na katerem bo osrednji govorec minister za delo in socialo Maurizio Sacconi. Javna skupščina videmskih industrijcev je eden najpomembnejših gospodarskih dogodkov v pokrajini in v Furlaniji-Julijski krajini, zato že zdaj vlada pričakovanje za poročilo predsednika Adriana Lucija. Na skupščini bosta posegla tudi predsednik videmske pokrajinske uprave Pietro Fontanini in predsednik deželne uprave Renzo Tondo, med udeleženci pa bodo tudi predsednik deželne Confindustrie FJK Alessandro Calligaris, rektorica vi-demske univerze Cristiana Compagno in nekateri ugledni ekonomisti. »Bolj kot skupščina, bo to neke vrste okrogla miza, za katero so poleg članov združenja povabljeni tudi predstavniki lokalnih oblasti,« je dejal Luci, ki se mu bo mandat iztekel prihodnje leto. Videmski industrijci so sicer redno letno skupščino že opravili preteklega junija. Čedajska banka z deležem v zavarovalnici Itas Mutua TRENTO - Čedajska banka Banca di Cividale in bocenska hranilnica Cassa di Risparmio di Bolzano sta pred kratkim vsaka z 9-odstotnim začetnim deležem stopili v lastništvo zavarovalnice Itas Mutua v Trentu. V kratkem pa se bo zavarovalnica okrepila z novimi bančnimi partnerji, je napovedal generalni poddirektor Luciano Rova, ki je na skupščini delničarjev v Meranu predstavil podrobnosti o reorganizaciji hčerinske zavarovalnice Itas Assicurazioni Spa. Skupina Itas je lanski poslovni obračun sklenila z dodano vrednostjo v višini 127,39 milijona evrov, od česar je šlo več kot 48 milijonov državi in lokalnim upravam, 12,8 milijona je šlo v blagajne nacionalne zdravstvene službe, 850 tisoč evrov pa je zavarovalnica namenila gasilcem v pokrajinah Trento in Bocen. Lokalna skupnost je bila deležna več kot 3,5 milijona evrov, kolikor je Itas namenil za različne prireditve in dogodke, je na skupščini v Meranu povedal generalni sodirektor Itasa Ermanno Grassi. EVRO 1,4018 $ +0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 2.11. 29.10. ameriški dolar japonski jen 1,4018 113,18 9 3608 1,3857 111,87 kitajski juan ruski rubel inHiicka riiniia 43,1555 621700 9,2437 42,7523 61,5200 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti int 7,4564 0,87490 7,4562 0,86860 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina 9,3230 8,2030 UjOUOUU 9,3610 81920 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 24,500 1 3766 24,598 1 3708 jVILCIIjKI llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki trtrint 15,6466 270,75 15,6466 271,76 1 1 la