SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman nlji: Za celo lato predplačan 1& fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., ta jeden
mesec 1 fld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden meiec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedleija v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 173.
V Ljubljani, v sredo 31. julija 1895.
Letnilt XXIII.
^Vabilo na naročbo.
S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo ,,Slovenca".
Zbor Leonove družbe.
Gradec, 30. julija.
V dvorani hotela .Trst" se je zbralo včeraj zvečer lepo število dičnih gostov iz raznih krajev avstrijske domovine, kjer jih je pozdravil v imenu graškega pripravljalnega odbora prof. dr. G u t j a h r kot brate po veri in ljubezni, soglasno delujoče za lepo in blago, želeč, naj bi zborovanje Leonove družbe v Gradci obrodilo obilo sadov za vednost, resnico in prijateljstvo. — Nato je vojaški škof dr. Belopotocky povdarjal v krasnem govoru namene Leonove družbe, ki so posvečeni samo vedi in umetnosti na krščanski podlagi; omenjal je, da Leonova družba nima s politiko ničesar opraviti. Kot zastopniki iz raznih krajev so donesli pozdrave sekovski opat Ildefonz, vseučiliščai profesor dr. Gitlbauer z Dunaja, deželni glavar tirolski grof B r a n d i s in drugi.
Nato so se drugi dan vršile seje raznih odsekov.
Modroslovno-bogoslovnemu odseku je predsedoval dr. Belopotocky. Prvi je govoril dr. Schafer o okrožnici Leona XIII. o študiju sv. pisma ter razpravljajoč pbsamezne dele krasne okrožnice pojasnjuje, kako treba braniti sv. pismo nasproti ugovorom s stališča jezikoslovja, naravoslovja in zgodovine. Konečno naznani, da bode Leonova družba v kratkem izdala komentar za vse svetopisemske knjige stare zaveze, ki se bo v vsem naslanjal na načela Leonove okrožnice. — Vseuči-liščni profesor dr. N e u m a n z Dunaja je govoril o dveh odlomkih samaritskega rokopisa o pentatohu. Konečno se vsprejme predlog, da zbor priporoča kmala izdati komentar za knjige stare zaveze in da se prične izdajati list za biblijske študije.
Pravoslovni odsek je otvoril baron Helfert. Zelo zanimivo je na to razpravljal vse-učiliščni profesor dr. T e w e š o predmetu patria potestas. Govoril je, kako so umevali očetovo oblast Grki in Rimljani, kakor Grmani, Slovani in drugi narodi.
Isti dan se je vršil občni zbor cecilijanskega društva za sekovsko škofijo. Ob 8. uri zjutraj opravil je knezoškof graški Leopold slovesno pontifikalno mašo, katere so se mej drugimi vdeležili tudi knezoškof ljubljanski dr. Missia, vojaški škof Belopotoeky. Pevski zbor se je sijajno obnesel, zlasti je lepo proizvajal Palestrinovo .Missa Papae Marcelli." Vodja pevskega zbora I. Wibl je vsestranski vstrezal na-dam, ki so se stavile nanj.
Vdeležba na občnem zboru Leonove družbe je zelo mnogoštevilna; nadejati se je, da se vspored izvrši tako častno kakor se je pričel._
Črne bukve kmečkega stanu.
9. Zvezne države v severni Ameriki.
(Dalje.)
b) Druge ugodnosti ameriških farmo v c e v.
Poljedelstvo potrebuje prostora. In tega ima severna Amerika v izobilju. Boljša zemljišča so
seveda že oddana; ob Misisipiju, kjer je zemlja najrodovitnejši, je že skoraj vse obdelano. Far west — dalnji zapad je pa se prost. Ob gorenjem Misouriju in mej vsporednim gorovjem Serras in Rocky Mountains je pa še zemlje dovolj. Lahko jo je dobiti, vendar se jih le malo seli v te kraje. Zapadnim pokrajinam manjka namreč vode in gozdov. Komaj jedna stotina se da brez umetalnih sredstev, vodovodov itd. obdelati. Zemlja je sicer zelo rodovitna, in če se nekoliko namoči, požene najbujnejši rast iž nje. A kaj, ko premine po letu več mesecev brez vsake kapljice dežja; ob tacih časih usahnejo vse vode in vsa pokrajina se iz-premenf v puščavo.
Samo v pozimskem času imajo poljedelci od teh krajev nekoliko vžitka, ko pasejo po njih; sicer pa še čaka ves far \vest umetelnega zboljšanja. In ko se to izvrši, se bodo odprli poljedelstvu zopet obširni prostori. A farmovci tudi sicer ne obdelujejo vsega zemljišča. Prosto zemljo moramo, primerjajoč ameriškega kmeta z evropskim, šteti na vsak način mej prednosti ameriškega poljedelstva.
a) Prva imenovana prednost, namreč obsežen prostor za poljedelstvo, se najbolj razvidi iz zadnjega merjenja leta 1890. Številke, ki jih povzemamo uradni štetvi, jasno kažejcf, da se dajo ameriške farme primerjati samo angleškim velikim posestvom.
Evo podatkov, koliko povprečno meri po jedna ameriška farma, koliko ima obdelane in koliko neobdelane zemlje.
Severno-atlantska pokrajina ima 64 29 akrov obdelane zemlje, 30 98 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje, povprečni obseg jedne farme 95-27 akrov.
Južno-atlantska pokrajina ima 55 59 akrov obdelane zemlje, 78 01 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje, povprečni obseg jedne farme 133 60 akrov.
Severno-centralna pokrajina ima 95 79 akrov
LISTEK
Izvanreden nos.
Znani ogrski poslanik Pulsky je bil vsakdanji gost pri imenitnejših dunajskih krogih. 2e kot mladeniča so ga zavidali zastran izvanrednega — nosu, kakoršnega je imel svoje dni samo Cezar, ali k večjemu tudi Ovid. Pravili so, da so ga celo pod krinko lahko spoznali.
Zato je Pulsky za precejšno svoto stavil, da ga ne bodo spoznali. Pogodili so se.
Nekega dne se dogovori družba, s katero je stavil Pulsky, da napravi izlet v Baden. Mej njimi je bil tudi Samuel Jozika in tedanji kancelarjev namestnik grof Apponyi.
Tisti večer pred odhodom pa naznani Pulsky Apponyiju, da se vsled nenadne nezgode ne more izleta vdeležiti.
Jedno uro pred odhodom vlaka, s katerimi bi se imeli izletniki odpeljati, se odpelje Pulsky na kolodvor, preoblečen v poljskega boljdrja (plemenitnika), z lepo veliko brado, dolgimi brkami in gostimi obrvi. Nikdo bi ga ne mogel spoznati.
X
Pred kolodvorom se sprehaja gori in doli ter pričakuje svojih prijateljev. Mej tem pa bodi za njim neki policaj, kakor senca njegova. Naposled ga potrka na ramo in reče:
„Prosim, če blagovolite iti v pisarno policijskega komisarja."
Pulsky uboga.
Komisar ga pogleda ostro v oči.
.Gospod, Vi imate ponarejene lase."
„Pogodili ste jo," odgovori Pulsky in vzame lase z glave. nNadel sem si jih le za šalo, ker sem z več gospodi stavil, da me ne spoznajo."
„Kaj tacega mi zna vsakdo reči! Ravnokar so mi iz Prage sporočili, da je ušel neki blagajnik z blagajnico vred. Celo je — kakor so mi ga opisali — ravno tako kakor Vaše."
.To je potem še čast za tatu," odvrne Pu!sky smehljaje.
„Glejte," pravi komisar dalje in vzame skrivno pismo iz žepa, .kakor vidim, imate tudi brado ponarejeno."
.Tudi," odgoveri Pulsky in odloži brado.
.Tudi brada je čisto njegova," zašepeta komisar. .Na vse zadnje so še brke ponarejene?
.Tudi to ste uganili," pravi Pulsky in si sname lepe, po ogrski nasukane brke.
»Tudi Vaše ustnice se povsem vjemajo s popisom onega tatu."
Do sedaj je šlo komisarju vse gladko. Toda, ko pride nos na vrsto, vzmaje komisar z glavo, kajti nos opisanega ubežnika se ni nič kaj vjemal z lepim nosom Pulskyjevim.
.Tudi Vaš nos je napačen," pravi naposled komisar, „doli z njim !"
.Tega mi bodete pa vender pustili! Ta je že od nekdaj tukaj !"
Le težko se je dal komisar prepričati, da ni nos ponarejen, temveč da je pravi, če prav majhen del glave, kateri se mora vsekako v poštev jemati. Komisarja je to precej potrlo. Vender je bila oseba dokaj sumljiva še zdaj, in komisarju ju bilo treba največje previdnosti. Kaj, če bi bil ta čudni mož vsejedno ubežnik, — in on bi ga spustil! Tu se je šlo za čast komisarjevo. — A še bolj sitno bi bilo, če bi bil to res kak imeniten človek in morda celo — kakor je pravil — prijatelj grofa Apponyija.
Komisar je bil res v veliki stiski. Naposled si vender nekaj spomni in z veselim obrazom reče Pulskyju :
0
obdelane zemlje, 37-57 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje, povprečni obseg jedne farme 133-36 akrov.
Južno - centralna pokrajina ima 60 99 akrov obdelane zemlje, 82-96 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje, povprečni obseg jedne farme 143-95 akrov.
Zapadna pokrajina ima 157-81 akrov obdelane zemlje, 166 32 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje, povprečni obseg jedne farme 32413 akrov.
Zvezne države povprek 78 35 akrov obdelane zemlje, 5818 akrov neobdelane ali zapuščene zemlje, povprečni obseg jedne farme 136 53 akrov.
Farmovci imajo torej po toliko zemljišča, da ga lahko samo jeden del obdelujejo; drugi ostali del jim ostaje kot nekak rezervni zaklad, ki ga po potrebi rabijo.
b)	Carinske razmere so farmovcem zelo ugodne. Uvažati poljedelske pridelke v zvezne države je skoraj nemogoče; izvažanje se pa na vse načine podpira. Od 30. junija 1893 do 30. junija 1894 se je vsled teh kmetijstvu prijaznih carinskih razmer izvozilo za 128,678.801 dolarjev pšenice; uvozilo pa samo za 771.123 dolarjev. Ta poslednja svota se je izdala za tuje žito samo v državah, ki mejč s Kanado; sicer je pa neznatna v primeri z izvozno, da je ni vredno vpoštevati.
c)	Obdelovanje s stroji je v Ameriki tako razvito, da ne moremo imeti niti pojma. Večji poljedelci imajo svoje stroje, manjši si jih pa izposojajo. Vsi larmovci jednega townshipa (okraja) najemo za določen čas stroje, ki se potem po vrsti rabijo na posamnih posestvih.
Poljedelskega ljudstva je v zveznih državah 77 milijonov; na Francoskem, Avstro-Ogerskem, Pruskem, Virtemberškem, Badenskem in Bavarskem pa 44-2 milijonov. Amerika žanje žito vsako leto na 30 mil. ha zemlje; imenovane evropske države pa na 37 milijonov hektarov; torej požanje posamni poljedelski delavec po štiri- do petkrat več.*| To bi ne bilo mogoče brez stroja.
Dr. R. Meyer je primerjal evropsko in ameriško delo.") Iz njegovih podatkov podajemo te-le:
V Ameriki se rabi pri žetvi stroj, ki žanje žito, je sam veže v snope (s posebno nitjo) in polaga po štiri snope na stran. Stroj vozijo trije konji; vodi ga jeden sam izveden delavec; ki mirno sedi na svojem mehkem sedežu in pazi, da je vse v redu. Poleg tega je treba še dveh navadnih delavcev, ki postavljata snope v kupe, da se posuše. V 10 urah se tako obdela 15 akrov zemlje ali 6 hektarov.
Na češkem se potrebuje na velikem dobrem posestvu za košnjo: 4 moški kosci, 4 ženske, ki žito zravnajo v snope, 6 žensk, ki vežejo snope, in 1 mož, ki snope postavlja v kupe. V 10 urah pokose na ta način po 2 ha. Plače imajo možaki po 60 kr., ženske pa po 45 kr.; jeden hektar stane torej dnine 3 gld. 75 kr.
*) Dr. E. Meyer -. Der Capitalismus. Str. 466.
*) Primeri njegove spise: Verschiedenheit der landwirth-sehaftliehen Produktionskosten in zwei Welttheilen. Neue Zeit 1894/95, št. 40, str. 438 nasl. Der Capitalismus, str. 279—80.
»Veste kaj ! Počakajmo visokih Vaših prijate-jer, in če Vas bodo ti spoznali, — Vas rad izpustim."
»Pri vsem tem pa jaz le stavo zgubim." »Tudi temu se lahko opomore. Opravite se zopet, kakor ste bili 1"
In tako se je tudi zgodilo. Pulsky se zopet opravi v masko, celo policijski brivec je prišel, da mu je uravnal brado in brke. Ko je vlak priščl, je šel komisar s preoblečenim Pulskyjem ven, ter uljudno vprašal grola Apponyija, kateri je že prišel s svojimi prijatelji, če pozna poleg sebe stoječega gospoda?
,Ne," je odgovoril grof. Tudi vse druge je vprašal, kar po vrsti, če poznajo tujega gospoda, a vsak je z „ne" odgovoril. 2e je segel komisar, da bi prijel »tatu" za vrat, da bi mu ne ušel, kar ta veselo zakliče:
»Po tem takem sem jaz stavo dobil I" Komaj so začuli Pulskvjevi prijatelji njegov glas, so jednoglasno vskliknili: »Pulsky I"
Kako se je komisar oddahnil I Od veselja vzame iz žepa tobačnico in jo ponudi Pulskjju.
»Hvala, n<sem navajen," pravi Pulsky smehljaje. »Škoda za tako — lep nos!"	D.
Amerikanski delavec, ki vodi stroj, stane nekako po 1-50 dolarjev, če se vračuni tudi hrana; navadni delavec pa 1 dolar na dan. Za konja računajmo 60 cent. (trije torej 1-80 dolarjev), za stroj 1 dolar. Vsega skupaj stane torej požetih 6 hektarov — 6-30 dolarjev. Troški za nit, ki pri nas odpadajo, so neznatni. Jasno se torej vidi, da je poljedelsko delo v Ameriki ceneje in hitreje, nego pri nas. Vrh tega se pa stroj lahko tudi dlje rabi, nego 10 ur na dan; pri delavcih se ne da mnogo prisiliti. Farmovec, ki dela s strojem, se tako lahko ogne škodi, ki mu jo žuga lepo vreme.
Dne 14. oktobra 1892 je pisal neki farmovec, Mullin z imenom, nekemu vinipeškemu listu, da je prešnje leto pri deseturnem delu 200 akrov pokosil v 110 urah, torej na dan po 7 hektarov.
Zakaj pa pri nas po velikih posestvih ne delajo s takimi stroji? Zato, ker oslabeli delavci ne morejo streči takim strojem; boljši poljedelski delavci se izseljujejo, hrano imajo slabšo, nego preje, ko so imeli še krave in drugo živino. Nemški delavec dela z nogami, rokami in očmi, teka za oralom, hodi, ko kosi. Amerikanec dela skoraj samo z očmi in ušesi. Na strojih sedi, gleda na konji in jih vodi na vajetih. Kako dela stroj, ne vidi, ker se to delo izvršuje na strani ali za njim; on le sliši, če jednakomerno dela ali ne. Pri tem delu ne rabi skoraj nič moči, pač pa mnogo raz-boritosti in pazljivosti. Teh lastnostij pa nima propali pruski kmečki proletarijec in to je glavni vzrok, zakaj propadajo plemiške graščine.
Kmete so uničili; hišarjem in kajžarjem so vzeli zemljo; dasi imajo primeroma petkrat več delavcev nego Amerika, vendar ne morejo tega izvršiti, kar Amerikanci. Napačno je, da tare pruske grajščake pomanjkanje delavcev; tare jih le nesposobnost za delo s stroji, ki jo je povzročila revščina.*)
Nemškega in amerikanskega poljedelca primerja Semler**) takole:
»Nemec se pač mnogo bolj trudi nego severni Amerikanec; toda ta mnogo več izvrši v tistem času, ker se vedno vprašuje: kako si morem prihraniti časa, moči in dela? in ker željno vporablja vsak pripomoček, ki ga zbliža temu namenu. Svojega orodja z njegovimi prednostmi in napakami ne ljubi, ker je nanje navajen od mladosti ; marveč vedno misli, kako bi je mogel čim najbolj izpopolniti. Vsako izpopolnenje uvede takoj, ne samo razboriti in premožni jarmovec, marveč vsak.
Celo izobraženi nemški poljedelec se ne more z amerikanskim tovarišem, če ga prav prekaša v strokovnem znanju, meriti v obratnosti in v varčevanju s časom in se ne kaže, da bi tako rad delal poskuse. Glede na število in na posestvo pa prevagujejo na Nemškem kmetje, tisti dobri, zadovoljni, trdega dela vajeni, toda ultra-konser-vativni, duševno težko premakljivi kmetje; ti pa padejo globoko, če se primerjajo s farmovci, ki so jim v posestvu in v socijalnem stališču jednaki; na Nemškem se rabijo novi stroji in nova orodja samo na večjih posestvih, ki jih vodijo izobraženi možje; v Ameriki pa po vseh večjih in manjših farmah.«
Drugih trditev v teh besedah nočemo sedaj razmišljati, saj jih navajamo samo kot dokaz, da farmovci rabijo stroje.
Stroji se pa ne rabijo samo pri žetvi, marveč tudi pri oranju, mlatvi in sploh povsod, kjer je mogoče. Imenovani Mullin piše, da je z 8i/i urnim dnevnim delom preoral 81/4 akr. (= 3, . ha); rabil je pri tem plug z več orali, ki mu je oral 28 angl. palcev na široko. Plug so mu vlačili štirje trdni konji. To je tudi za Ameriko izredno. Navadno preorje jeden orač, ki sedi na dvooralnem vulky-plugu s 3 konji, po 2 ha na dan pri manj nego 10 urnem delu na ne presuhi in ne-kameniti zemlji, ki je bila že večkrat preorana. Stroški znašajo za jednega konja po 60 cent., za jednega orača 1 dol. do 1 ,/4 dol., za plug in drugo orodje 1/i dol. En ha bi torej stal po našem denarju nekako 4 gld. — Na Češkem in Moravskem stane oranje jednega ha 10 do 10l/» gld. In amerikanski delavec je pri vsem tem še petkrat dražje plačan, nego naš.
V zveznih državah mlatijo takoj na polju. Iz mlatilnega stroja pada žito v tri vreče. Zadnja ima plevelno seme in prav slabo, druga pa lahno
*) Meyer: Das Capital str. 466. 467.
♦*) Jannet, o. c. str. 331.
zrnje. V tretji je samo lepo, očiščeno žito. Prvi dve vrsti se pokrmita na farmi. Čisto žito se takoj naloži na vozove in se pelje k elevatorju na bližnjo železniško postajo in se tam hrani na far-movčev ali pa kupčev račun, dokler se ne na-suje v železnične vozove in ne spravi do pristanišča.
Posebne žitniee ima farmovec samo za zrnje za setev, hrano in klajo, večinoma pod hišno ali hlevno streho; skednjev ne pozna. Ves kapital, ki se v Evropi vporablja za te shrambe, odpada v Ameriki od stroškov. In ta svota znaša milijone gld.
Kmetje so ločeni drug od druzega; skupnih žitnic ne poznajo več; vsak mora skrbeti zase, ker je sloboda tako zahtevala.
Pri setvi, koder se seje na široko, se rabi v Ameriki kaliforniški stroj, ki meče zrnje po 50 do 60 črevljev na široko. Dva konja in jeden delavec opravijo tam trikrat do štirikrat več, nego v Evropi.
Dr. R. Meyer*) pristavlja temu: »Seveda ne more evropski kmet tako delati, kot amerikanski. Ni dovolj izobražen, preslab je in ima preslabo hrano. Premalo zemlje ima (izvzemši malo večjih kmetov), da bi mogel rabiti take stroje; zato se zahteva tako posestvo, ki je ima normalna ame-rikanska farma, t. j. 160 akrov ali 64 ha. Konečno tudi nima denarja, da bi si kupil take stroje.«	(Dalje sledi.)
*) Verschiedenheit der landwirtsch. ProduktionskoBten 0. c. str. 441.
Politični pregled.
V Lj u bi j a n i, 31. julija.
Grof Franc Coronini je odlikovan z redom železne krone prve vrste ob priliki, ko je odložil državnozborski mandat. Včerajšna ,Wieuer Ztg." objavlja namreč cesarjev odlok, ki se glasi: Deželnemu glavarju poknežene grofije Goriške in Gradiške, tajnemu svetniku Francu grofu Coroniniju, se je podelil red železne krone prvega razreda.
Dr. Fbenhocli o političnem položaju. Pri volilnem shodu v Haslachu je govoril dr. Eben-hoch o sedanjem političnem položaju ter kritizoval posamezne stranke. Najpreje je omenjal Poljakov in konservativcev, ter dejal, da bodo imeli ti tudi v bodočnosti največ vpliva. Poljaki in konservativci so naravni in zgodovinski zavezniki in se protivijo vsaki centralistični, nemško-liberalni in cerkvi sovražni politiki. Poljaki so ona stranka, katera se v mero-dajnih krogih zelo čisla in spoštuje. Konservativna stranka je že obstala ob času, ko so se zaletavali v Avstriji valovi krutega liberalizma. Toda ta je zmagoslavno prodrla skozi liberalizem in nam stem pridobila zaslug, na katere smemo biti vselej ponosni. Tega ne smemo nikdar pozabiti. Konservativna stranka igra v državni zbornici zelo važno ulogo in dogodki zadnjega časa nam pričajo, da je ta vedno nadvladala, akoravno je bilo njeno število veliko manje, kakor njenih nasprotnikov liberalcev. Vzrok liberalnega poraza je njih razdvoj. Jeden del liberalcev se je namreč oklenil nemških nacijonalcev in hoče hoditi pot radikalizma; na čelu teh neza-dovoljnežev koraka značajni dr. Menger. Drugi del pa ljubi neko gotovo zmernost, in te vodi dvorni svetnik Beer; tretji del pa je postal popolnoma miren in se večjidel ne udeležuje nobene debate. Mladočehi imajo precejšno število odličnih mož; toda te je radikalizem tako daleč dovedel, da sedaj ne morejo tako naglo spremeniti svojega stališča. Nemški nacijonalci so Mladočehi na levici. V verskem oziru so še trdovratneji kakor liberalci; njih narodne zahteve bi veliko škodile jedinosti Avstrije. Gospodarski program so si izposodili od konservativcev. Poleg tega, da so v manjšini, so posebno v zbornici brezobzirni in intolerantai. Stem so pa tudi prestrašili jeden del liberalcev, da so jih zapustili. Krščanski socijalisti, katerih zmage nad nemškimi liberalci vsi dobro poznamo, si utrjujejo stališče v dunajskem mestu in okolici. Nadejati se je, da med njimi prevladajo zmerni možje, s katerimi bo skupno delovanje konservativcev omogočeno.
Banfftj potrebuje zopet novih močij. Radi tega mora dobiti novih magnatov, kar pa Banffyju ne bode težko. Poroča se namreč, da bode že pri-četkom avgusta imenovanih nekaj novih članov v gospodsko zbornico. Magnatska čast bode baje podeljena Inkey u, Stanhoranszky-ju, Židu Semmel u in Harkany-ju. Na ta način bode dobila liberalna
stranka v gospodski zbornici 16 glasov. Potem ne bode Banffyju težko prodirati s svojim liberalizmom, ker mu bode vselej zagotovljeua večina.
Volitve v francoski generalni sv&t so dobro izpale za republikance v dveh ozirib. Na jedni strani so si pridobili blizu sto sedežev in na drugi so provzročili socijalistom hud udarec. Socijalizem jim je zelo pretil, posebno pod vodstvom neustrašenih iu uadarjenih vodij, kakor so Jaures, Millerand in dr. Ta nevarnost pa je bila v soboto odstranjena, kajti ntsproti 1013 republikancem imajo socijalisti le kakih dvanajst sedežov. Republikanci se neizmerno veseli te slavne zmage, toda vprašanje nastaja, bode jim le mogoče tudi nadalje ohraniti tako stališče.
Zavarovanje proti nezgodam, v Italiji. Kakor poroča „Rivista Iuternazionale", bode predložila italijauska vlada v kratkem zbornici mčrt zakona glede zavarovanja proti nezgodam. Vsled tega zakona bi bili dolžni vsi zasebni podjetniki, kakor tudi dr/,ava, dežele in občine, v kolikor spadajo mej podjetnike, da zavarujejo vse svoje delavce v rudo-kopih, karoenolomih in tudi pri vseh drugih javnih delih proti nezgodam. Dalje se morajo zavarovati vsi obrti, ki imajo več nego pet delavcev in vpo-rabljajo stroje. Pod zavarovalni zakon spadajo dalje vsi delavci pri železnicah, na ladijah in pri vodovodnih napravah, koder je nad pet delavcev. Zavarovati se morajo vsi delavci, katerih dnevna plača ne presega 2 gld. 40 kr. Zavarovalnino mora plačati podjetnik sam. Vlada je konečno zaukazala profesorju Coglioliju, da izdela zakon o pravnih predpisih za delavske pogodbe.
Demonstracija v Bruselju. Včeraj se je vršila velikanska demonstracija proti novemu šolskemu zakonu. Okolu 80.000 oseb se je vdeležilo tega izgreda. Na čelu sprevodu so korakali liberalni in socijalistični poslauei in senatorji. Neštevilne tablice z vsakovrstnimi napisi proti vladnim organom so se videle v sprevodu. Na vozu, katerega so vlekli štirje konji, je bila velikanska soha, ki je predstavljala ustavo. Pri spomeniku, ki je postavljen onim v letu 1830 padlim mučenikom, so položili poslanci velik lovorjev venec. Radikalec Janson je v svojem nagovoru povdarjal, da se belgijski narod nikdar ne bu dal podjarmiti cerkvi. Poznejši rodovi ne bodo mogli reči, da je postala Belgija vazalska država vatikanova. Pred mestno hišo so govorili Anseele, Jaoson in Vandervelde ter ostro napadali vlado in njene pristaše. Navzoča množica je govore odobravala. Morda bi bili še dalje časa rojili ter mlatili prazno slamo, da jih ni razpršila velika ploha ter jim skazila veselje.
Dogodki v vzhodni Aziji. Brzojavno se poroča iz Vladivostoka, da se pripravljajo na Japonskem prav resno na novo vojsko. Vojna na suhem in mornarica sta že toliko močni, da se ne ustrašita vsakega sovražnika. Pred kratkem sta dospela dva nova parnika in kmalu dobe Japonci še dve ladiji z Angleškega, kterih vsaka ima 12.000 ton. Ves Japan je na nogah in komaj čakajo bojaželjni vojaki, da se spoprimejo s sovražnikom. Akoravno razsaja na Formozi huda kolera, se vendar upirajo vstaši na vso moč; podpira jih pa podkraljica južnega Kitaja z orožjem in strelivom.
Občili zbor c. kr. kmetijske družbe
dne 18. julija 1.1.
(Dalje.)
Podružnica Planinska predlaga, da bi kmetijska družba kupovala ludi telice ter jih oddajala živinorejcem proti polovični ceni.
Tajnik Pire izjavi, da družba nima potrebnih sredstev, da bi kupovala tudi telice. Zboljšanje živinoreje se poprej doseže z dobrimi biki, ki lahko otelete na leto 80—100 krav, kakor s kravami, ki k večem po osem telet naredi. Predlog naj se torej odkloni. Obvelja.
Podružnica Bohinjska Bistrica predlaga: Živino zdravnik naj bi prihajal iz Radovljice redno vsak mesec jedenkrat v Bohinj. Zastopnik podružnice, župnik Ažman, zagovarja ta predlog z ozirom na števila živine v Bohinjski dulini in z ozirom na oddaljenost Bohinja od Radovljice.
Učitelj Pogačnik želi, da bi se živinozdravnik nastanil v kraju, kjer je središče živinoreje.
Zastopnik Poljanske doline želi, da bi tudi v Poljane prihajal živinozdravnik iz Kranja vsaki mesec jedenkrat.
Tajnik Pire ugovarja nasvetu Pogačnikovemu. Okrajni živinozdravnik ima s sanitarnimi razmerami
toliko opravila, da mora biti na sedežu okrajnega glavarstva. Ako hoče ljudem ustreči, mora dostikrat hoditi zdravit živino izvan uradnih ur. Večje občine naj bi si skušale dobiti lastnega živinozdravnika zlasti, ker je deželni zbor dovolil znatne podpore tistim ži-vinozdravnikem, ki bi se nastanili izven sedeža okrajnih glavarstev. Sicer pa priporoča predlog podružnice Bohinjsko Bistriške. Vsprejeto.
Podružnica črnomaljska predlaga : L. 1895 naj se priredi premovanje govedi v Črnomlju.
Poročevalec tajnik Pire stavi nasvet: Pri razdelitvi krajev za premovanje naj se ozira glavni odbor na željo Črnomaljske podružnice. Vsprejeto.
Podružnica Novomeška predlaga : Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe naj se ozira pri razdelitvi plemenskih ovnov ua Dolenjsko. Vsprejeto.
Podružnica Lesce predlaga, naj bi kmetijska družba zopet začela vpeljavati ovne ukviškega plemena, ker taki v Lescah najbolj ugajajo.
Tajnik Pire nima nič proti temu predlogu, reče le, da pravega razloga nimajo Leščani proti berza-maškim ovnom, s katerimi se povsod jako pohvalijo. Leščanom menda samo radi tega ne ugaja berza-maško pleme, ker nima onega črnega kroga okrog očij, kakor ukviško pleme. Predlog podružnice Lesce je bil vsprejet.
Novomeška podružnica predlaga: Kmetijska družba naj kupi pet berkširskih čistokrvnih mrjašče-kov in naj jih brezplačno odda v Sentjarnejsko okolico za poskušnjo in sicer takim gospodarjem, ki so vneti za umno prašičjo rejo. Predlog utemeljuje predsednik novomeške podružnice Rohrman. Jorkširci so za Kranjsko premehki in tudi malovredui za pašo. Mladiči pogostokrat bolehajo. Berširsko pleme je sicer tudi na Angleškem doma, toda iz bolj mrzlih krajev. Berkširsko pleme je utrjeno, se lahko pase. Praseta se hitro razvijajo. Na Angleškem to pleme vedno bolj spodriva Jorkš rce. Tudi na Štajerskem so jih že vpeljali ter se prav pohvalijo ž njimi. Naj bi se torej tudi pri nas poskušalo s tem plemenom.
Grof Barbo ni sicer proti berkširskemu plemenu, vender mora zagovarjati jorkširsko pleme, katere redi že mnogo let. Skušnja ga uči, da to pleme ni mehkužno. Tudi na prostem prav dobro vspeva. Najboljše priporočilo za to pleme je pa to, da ljudje silno radi kupujejo prešičke tega plemena. Ko bi tudi imel 200 prešičkov, bi jih lahko oddal.
Zastopniku Novomeške podružnice Rohrmanu se ne zdi čudno, ako se grof Barbo poteguje za jorkširsko pleme, ker je za prešičke liferant kmetijske družbe. Pri grofu B&rbu lahko vspevajo jorkširci, ker ima izvrstne, po angleškem načinu narejene hleve, kateri se lahko kurijo. Priprosti kmetje nimajo tacih hlevov.
Grof Barbo odločno zavrača misel, kakor da bi iz dobičkarije priporočal jorkširsko pleme. Res, da oddaja prašičke tega plemena kmetijski družbi, toda ravno tako bi lahko redil berkširce in jih družbi oddajal, ko bi bili res tako izvrstni. Prešičkov ne vzgaja mehkužno. Hlevi so bili v letošnji hudi zimi samo dvakrat zakurjeni. Letos je v hlevih večkrat gnoj zmnnil in vender niso prešiči oboleli.
Poročevalec tajnik Pire se strinja z grofom Barbo-tom. Jorkširci so dobri in jako priljubljeni. Berkširci se nikjer ne hvalijo, ker ostauejo majhni. Kmetovalec gleda le na to, koliko da prašič tehta, kedar ga proda. Kaj bi mu pomagalo še tako izvrstno pleme, ki bi pa majhno ostalo? Glavni odbor ne more predlagati, da bi se 5 merjaščkov zastonj razdelilo. Pač pa je za to, da jih družba kupi in da za polovično ceno. Glede prešičje reje se Dolenjci ne morejo pritoževati, da jih kmetijska družba prezira. Od podpore za prešičjo rejo pride 9/10 na Dolenjsko.
Rohrman povdarja, da bi to ne bila nikaka podpora kmetovalcem, ako bi se 5 merjaščkov zastonj razdelilo, ampak le nekaka poskušnja kmetijske družbe. Glavni odbor mora še hvaležen biti, ako se dobe kmetovalci, ki bi jih hoteli prevzeti. Sprejme se predlog odbora, da družba kupi 5 merjaščkov berkširskega plema in jih odda kmetovalcem v šent-jarnejski okolici za polovično ceno.
Podružnica novomeška predlaga: Po dolenjskih občinah naj bi bilo potno predavanje o obdelovanju in gnojenju travnikov in o pridelovanju krme po njivah. Obvelja.
Podružnica črnomaljska predlaga: Glavni odbor naj deluje na to, da bodo dobivali vinščaki ameriške trte po nizki ceni ali pa celo zastonj. Obvelja. Podružnica črnomaljska predlaga: Da se bodo povsod novi vinogradi umno napravljali, naj se uastavijo
okrajni nadzorniki, ki bodo nadzorovali zasajenje vinogradov.
Novomeška podružnica predlaga: Glavni odbor naj se obrne 8 prošnjo na vlado, da bi se zlajšala oddaja živinske soli. Obvelja.	(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V L j u bij an i, 31. julij*.
(Družba sv. Mohorja.) I. Letošnje družbine knjige so do malega končane, le tiskanje zadnjih dveh in vezanje bo še nekaj časa trpelo. Iz imenika vidimo, da šteje družba sv. Mohorja letos 72.097 udov, torej se je njih število povišalo za 6145 proti lanskemu letu. Posamezne škofije izkazujejo to le število: 1.) Goriška 7244, 2.) Krška 5562, 3.) La-vantinska 23.976, 4.) Ljubljanska 29.066, 5.) Tržaška 3423, 6.) Sekovska 430, 7.) Somboteljska 312, 8.) Zagrebška 543, 9.) Senjska 193, 10.) Poreška 110, 11.) Videmska 157, 12.) Razni kraji 309, 13.) Amerika 555, 14,) Afrika 207 udov. — Družbi nov pridobljen kraj je Afrika, kjer ji je goreč frančiškanski duhovnik v Aleksandriji, ki oskrbuje dušno pastirstvo med tamošnjimi Slovenci, že prvo leto nad 200 udov pridobil. Slava in zahvala njemu in udom I To je pač dokaz, da je vera tudi narodnosti najboljša oskrbovalka. II. Za razpisana darila je tekmovalo okrog 40 spisov, a večinoma so jih poslali za pisateljevanje nezreli pisalci, deloma tudi prepisalci že tiskanih stvarij; nekteri pa tudi taki, ki se še le vadijo v pisateljevanju in smo jih že svarili, da naj ne pošiljajo, dokler se popolnoma ne izurijo. Ni čuda torej, da je izmed poslanih spisov jih odbor mogel le šest vsprejeti, nagraditi z darilom pa nobenega.
(Naklada na pivo.) Z Dunaja se nam brzojavno poroča: Presvetli cesar je potrdil načrt zakona o samostojni deželni nakladi na pivo, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski v X. seji dne 5. februvarija 1895. Po tem zakonu bode dežela pobirala v Ljubljani po 70 kr. naklade od hektolitra piva, po deželi izven Ljubljane po 1 gld.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes popolu-dne ob 3. uri IV. sejo; na dnevnem redu je bil razlastitveni zakon za Ljubljano, poročilo o loterijskem posojilu za ljubljansko mesto in poročilo o zgradbi lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika.
(Sedmina po f župniku Janezu Šegi.) V petek dne 2. avgusta je v Podlipi pri Vrhniki sedmina po umrlem župniku Janezu Segi ob 7. uri.
(Iz Metlike) 30. julija: V sredi pasjih dnij smo, gospod vrednik, in hudo nas p»li solnce tu doli v Belokrajini. Če bo še dolgo časa tako trpelo, se nam utegne kaj tacega zgoditi, kakor zamorcu za časa Faetonta. No, saj to bi nam ne škodilo posebno, ko je pri nas itak že vse črno. Da se Vam pa ne bo čudno zdelo, kako bi moglo biti v Belikrajini vse črno, naj vam povem, da mislim črno v pomenu žalostno. Predno Vaš dopisnik sklene .črne bukve kmetskega stanu", bi mu jaz svetoval, da pride še k nam nekoliko pogledat. Ko bo o nas poročal, bo dal morda spisu naslov: »Najbolj črne bukve kmetskega stanu". V kratkem bo prodano posestvo nekemu kmetu, katerega dolg je znašal 200 gld. Sedaj je isti dolg narasel nad 2000 reci dva tisoč goldinarjev. Človeka je kar groza, ko vidi, kako je vse do vratu v dolgovih, pa niti obresti ni s čim plačati, ko je trtje vsahnilo. Zato pa ni čudno, da možje kar trumoma zapuščajo svojo domovino in odhajajo v Ameriko. Nedavno je nekdo pisal cd tam, da se sedaj v Ameriki zopet cedi mleko in med. Reveži nečejo verjeti, da pomeni Amerika moralni in materijalni pogin našega ljudstva. Ubogi kmet, za te se nihče ne zmeni! Niti tega ne dobiš, kar po pravici zahtevaš. Koliko so se trudili naši kmetje, da bi se jim zboljšale okrajne ceste, za katere vsako leto plačujejo doklade. Ali zastonj! Večinoma je ostalo vse pri starem. Kmet plačaj, molči in trpi! — V Metliki smo nekaj časa vživali popolen mir. Mutla in cunja ste stopile v začasni pokoj. Toda zopet se zbirajo za metliškem obzorju sivi oblački in utegne priti do nevihte. Bliža se namreč čas občinskih volitev, in boj je neizogiben: zakaj dva bi rada županotala. No, naj bo naš prihodnji župan že Peter ali Pavel, samo to želimo, da bi bil v resnici župan in ne samo po imenu. Upamo tudi, da bo novi župan skrbel za to, da bo nasredi mesta jeden nabiralnik za pisma. Sedaj moramo vsako malenkost nositi na pošto, ki je čisto na kraju mesta. Tudi to upam, da ne bode pustil, da bi Be nedelja spreminjala v
tržni dan. — Toda za danes zadosti. Če bo treba, bo prihodnjič zopet metla nastopila svojo službo. Vender mislim, da se bo sedaj brez nje prebilo. Z Bogom I
(Župnikom v Šmartnem pri Kranju) je imenovan č. g. dekan grajski, Josip Razboršek.
(I« Celovca) dne 30. julija : V knezoškofijsko dijaško semenišče .Mariauum" je na novo vsprejetib 32 gojencev; vseh vkup je 156. — Dopolnilna volitev za po smrti dr. Jobsta v Brežah izpraznjeno mesto dež. poslanca mest iu trgov Brez, Stras-burg, Stari dvor in Hiittenberg bode dne 28. avgusta t. I. — Velike vojaške (k.rutA vae bodo mej Celovcem iu Velikovcem od 7. do 13. septembra t. I. Zbralo se bode še več vojakov, kakor k vajam 1. 1885, h katerim je bil prišel tudi cesar. — Tukajšnji „Komunalverainu bode napravil shod, na katerem se bode moral posl. Rainer opravičevati, zakaj pri tretjem branju budgeta ni bil navzoč, ter ni glasoval tako proti Celju. — Od dne 19. do 27. julija ni v Celovcu nihče umrl. — Rahel potres so čutili po noči od 23. na 24. julija v Trefenu.
(V Krškem) je 28. t. m. umrl ondotni okrajni zdravnik, dr. Jos Kersnik v 41. letu svoje starosti. Truplo rajnega so prepeljali v rodbinsko rakev ua Brdo. N. v m. p. — V Leskovcu pri sv. Ani bil je 26. semenj. Živine so precej prignali, ali bila ji je jako nizka ceua, ker ljudje ne bodo uič slame pridelali. Pogrešala se je nekdanja živahna barantija in kupčija.
(I« Šent-Vida nad Ljubljano) se nam poroča: Včeraj zjutraj ob 8. uri je strela vdarila skozi dimnik v hišo Martina Lampiča, mizarja na Brodu št. 16. Puh je ženo iz veže pahnil na prosto, fanta pa pritisnil k steni; v veliko srečo se ui nikomur zgodilo nič hudega. Strela je ravno po potresu poškodovani, sedaj prezidani dimnik, preklala od vrha do tal, v veži in sobi napravila več prask ter razbila steklo v oknih.
(Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) je obhajala dnč 25. julija v Opatiji svoj redui občni zbor. Skupiiini je predsedoval društveni načelnik dr. Dinko Vitezič. Poročilo je obsegalo delovanje društva v drugi poslovni dobi. Denarja so v tem času nabrali za družbo 9216 gld. 50 kr., razdali pa 7528 gld. 42 kr. Podružnic je dosedaj osnovanih 24, in sicer 19 moških in 5 ženskih. Med dobrotniki omenja predsednik klub stranke prava v Zagrebu, ki je družbi izročil 3746 gld. 37 kr. kot imovino namenjeno za prenos Zrinsko-Frankopanskih ostankov, in gospe Pavle Neireitlerjeve, ki se je zavezala, da vsako leto, dokler bo živela, podari družbi 50 gld. — Izmed umrlih društvenikov se predsednik posebe spominja pokojnega odbornika Aate Dukiča in gdč. Marije Jelušičeve, ki je marljivo sodelovala pri snovanju ženske podružnice v Kastvu. — Iz posnetka je razvideti, da družba sv. Cirila za Istro prav krepko deluje. Želeti ji je jeduakega blagoslova tudi v bodoče, ker ima v Istri taka šolska družba še silno veliko dela, ako hoče zadostovati le najsilnejšim potrebam hrvatske iu slovenske ondotne mladine.
(Iz Radeč), 30. julija. Truplo v noči z 2. t. m. v sevniški fari ob Savi umorjenega moža so dne 15. t. m. na sevniškem pokopališču izkopali, da bi dognali ujegovo identiteto. Pa kako naj bi ga kdo spoznal zdaj, ko je že skoraj 14 dni bil zakopan, 4e ga že takoj po ziočinstvu nihče ni. Culo se je, da je bil nesrečnež, ki je imel kakib 40 let, baje delavec iz Pilštajna, ki je šel v Hrastuik ogledovat oziroma kupovat kmetsko kajžo in imel pri sebi blizu 500 gld. A gotovosti menda ni nobene. Zločinci so mu pobrali vse, kar je imel. Do zdaj so zaprli dva sumljiva kmečka fanta iz sevniške fare. Eden izmed nju je imel srajco zelo pokrvavljeno. — V našofaro so se pritepli pred par dnevi trije nevarni postopači, ki so se potem klatili po bližnjih hribih in ljudi nadlegovali oziroma napadali. Zdaj so jo že popihali pred orožniki. Sploh moramo tu omeuiti, da nas takozvani „vandrovci" ali bolje : potepuhi zelo po-gostoma obiskujejo iu predrzno nadlegujejo. Ptujcem je pri nas le na razobešetiih tablah (ua kterih se pa črke že komaj poznajo) prepovedano beračiti, v resnici pa menda ne. Dobro to vedoč ti vstopi tak potepuh, ki ni druzega potreben in vreden , kakor da bi ga spravili v prisilno delavnico, s tako ne-ustrašenostjo v sobo, kakor bi bil on gospodar v njej. Da bi te takoj preslepil, hitro izvleče iz žepa kake ponarejene listine in te sili iz njih se prepričati o njegovi osebi. Da tega ne boš storil, dobro ve, ker so one „šrifte" tako zašpehsne, da se ti gnjnsi jih v roko vzeti. Potem te začne moledovati
za denar (marsikteri kar pove koliko) in če mu daš recimo 2—3 kr , zauičljivo pogleda dar in potem še tebe, kakor bi te hotel z očmi predreti. Nato se prične še moledovanje za staro obleko, perilo in črevlje. Seveda to se lahko proda in potem je takoj kaka krona za „beraško korajžo". In kar je res čudno: vsak ti pride iz „špitala" ali pa iz Sarajeva. .Tolminska bližnica" je seveda njihova pot. So pa tudi še druge vrste potepuhi, namreč taki, ki se vsake kvatre ali še pogosteje redno prikazujejo. In vsi ti so večinoma krepki in čvrsti. Če jim očitaš leuobo in jim naročiš, naj si vendar poiščejo dela, kterega je obilo, zlasti zdaj po potresu, ti takoj najdejo kak lažnjiv izgovor. Delo jim pač ne diši. Cemu bi pa tudi delal, si misli tak potepuh, vsaj brez dela dobro živim ; ljudje še vedno dajo, če ne radi, pa vendar zato, da se me vsaj odkrižajo. Pa tako nadlegovanje ljudi po potepuhih bi se že dalo zabraniti, če bi le poklicani organi takim ptičkom energično na prste stopali. Ker se jim pa nikdar nič žalega ne zgodi, imajo pogum, ki raste tem bolj, čem dalje izvršujejo svoj „profesijon". — Naš trg je odkupil Svi-bencem 3 sejme; zdaj jih bomo imeli na leto toraj 9. — Mizar Rižnar padel je raz strešni oder, kteri je postavljal, in se je pri tem nekoliko potolkel. — Tukajšnja šola se je končala danes dne 30. t. m. Jutri je pa okrajna učiteljska konferenca v Krškem.
(Požar.) 20. t. m. je vpepelil požar leseno hišo Josipa Zakrajška v Pudstrmem. Škode ima 600 gld., ker mu je pogorela tudi vsa hišna oprava. Zavarovan je bil samo za 300 gld. — 22. t. m. pa je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika in občinskega predstojnika v Veliki vasi, Ivana Lovšeta. Zgorela mu je tudi vsa krma. Skoda se ceni na 1400 gld., zavarovan pa je bil le za 600 gld. Zažgali so otroci.
»
(Občinske volitve.) V Depali vasi je bil 14. t. m. izvoljen županom Ivan Dime; svetovalca sta pa Franc Cajhen in Ivan Skarlep, vsi z Depale vasi. — V Gribljah je županom izvoljen posestnik Nikolaj Požek, svetovalcem pa posestnika Ivan Dragoš in Matija Stravs.
(Zastrupil se je z gobami) 23. t. m. 63 letni posestnik Franc Kleindieust iz Predtrga pri Radovljici. Dva dni popreje si je nabral gob v občinskem gozdu ter je imel potem za večerjo. Takoj drugo jutro je občutil velike bolečine in poklican zdravnik mu ni mogel več pomagati. Moral je umreti, ker je jedel strupene gobe. — Pozor pri nabiranju gob 1
(Dvojni samomor.) V Trstu sta se predvče-ranjem usmrtila odvetnik Benigber in njegova soproga na ta način, da sta si vdibala ogljenikov sopar. Revščina in skrb sta baje vzrok tega samomora. Omenjena sta živela poprej v dobrih razmerah.
(Policijska kronika.) Od 29. do 30. t. m. v jutro aretovala je mestna policija 6 oseb : 4 zaradi pijanosti in 2 zarad tatvine. Na brzojavni poziv graške policije prijelo je tukajšnje redarstvo 29. t. m. zvečer na kolodvoru z mešanim vlakom dtšlo Uršulo Pus iz Dolenjevasi pri Mirni Peči doma, ker je nekemu Francetu Jarcu v Gradci ukrala 20 gold. denarja, potem pa pobegnila. Izročila se je tukajšnjemu c. kr. za mesto deleg. okrajnemu sodišču. — Miha Vojska, ljubljanski postopač, pristojea v Dob, bil je 29. t. m. aretovan, ker je ob 10. uri zvečer tega dne prišel v stanovanje Ivane Ponikvar na Dunajski cesti, se »predstavil" imenovani in Mariji Povalaj, kot ..detektiv" mestne policije in pričel preiskavati imenovano stanovanje, rekoč, „da je notri skrit nek moški". Mej tem ko je pričel Vojska svoj posel po omari in postelji, šla je iskat Marija Povalaj na ulico redarja, ki je Miho Vojsko aretoval. Imenovani izročil se je zatem c. kr. deželnemu sodišču.
Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico.
XXXIV. izkaz.
A. Seeger 20 lir = 9 gld. 60 kr., Cecilija Haar v Trstu 5 gld., obec Železnice, okres Jičinsky v Čechilch 10 gld., čisti donesek koncerta na Bledu, po grofinji Aichelburg na Bledu 200 gld. „Scbneeball" po grofu Ivanu Gallina 4 gld. 20 kr., hrvatsko pevsko društvo »Graničar" v Novi-Gradiški 190 gld. 21 kr., zbirka župnije S>iewalchon ob atterškem jezeru 10 gld. 50 kr., hranilnica v Wildonu 50 gld., občinski urad v Hainburgu 50 gld., Martin Gorš č v Sopronju 10 gld., W. K. po Feliksu Urbancu tukaj 20 gld., Ehrlich & Pousen v Trstu 50 kr., c. kr. avstr. glavni konzul, tajni svetnik pl. Ilansemanu v Berolinu 300
mark = 178 gld. 20 kr., ravnateljstvo diskontne družbe v Berolinu 1000 mark = 594 gld., občinsko predstojništvo v Engelsvvaldu 20 gld,, zbirka Jak. Heukenhaf-a v Heidelbergu 20 mark = 11 gld. 88 kr., odpravništvo „Konstanzer Nacbrichten" 10-10 mark «=> 6 gld., skupaj 1370 gld. 9 kr. z že izkazano svoto 67.756 gld. 98 kr., skupna svota 69.127 gld. 7 kr.
Izkaz milih darov,
poslanih knezoškt fijstvu ljubljanskemu o priliki potresa za ponesrečence v prosto razpolago. Kapelan Alojzij Rudolf v Trnovem nabral med prijatelji 100 kron; župni urad pri Sv. Miklavžu nad Laškim 20 kron; župnija Smartin pri Litiji 60 kron; vikarijat Podgrad v Istri 79 kr. 56 bel.; St. Peter pri Novem Mestu 18 kron 10 bel.; Mirna Peč 20 kron.
Društva.
(Vabilo k CIII. odborovi seji) „Slo-venske Matice", v ponedeljek dne 5. avgusta t. 1. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. — Dnevni red: 1. Nazuauila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnikov o CI. in 011. odborovi seji. 3 Poročilo gospodarskega odseka o hišnih poškodbah in popravah. 4. Poročilo književnega odstka o letošnjih društvenih knjigah. 5. Porcčilo tajnikovo. 6. Posamezni nasveti.
(Podružnica „Pivka" sv. Cirila in Metoda) vabi vse društvenike na občni zbor, kateri bode v nedeljo 4. avgusta t. 1. v prostorih tu-ka.šne šole, ob 5. uri popoludne.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico) napravi v ue-deljo dne 11. avgusta 1895, ob 3. uri popoludne v Knabrlovej gostilni v Velinjivesi svoj zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika; 2. slučajni govori in nasveti; 3. sprejem in vpisovanje udov. — Po zborovanju: Petje in prosta zabava.
{K a t o 1 i šk o - p o 1 i t i čno in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. javen shod pri Moriju na Ojstrici na Spodnjim Dravogradom. Začetek ob 2. uri popoludne. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Govor o namenu društva. 3. Govor o političnem položaju, o šeli in volitvah, 4. Govor o gospodarskih stvarčh. 5. Razni govori in nasveti. — Po zborovanju bode prosta zabava.
(Vabilo k občnemu zboru moške S t. Jakobske- Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) dne 4. avgusta v rokodelskem domu, Poljske ulice, ob 6. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Nagovor prvo-mestnika. 2. Poročilo zapisnikarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni nasveti.	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 31. julija. Ker liberalci ne upajo mej obrtnike pri agitaciji s svojo barvo na dan, snujejo zvezo svobodomiselnih obrtnikov, o katere članih pravijo, da ne spadajo k nobeni politični stranki na Dunaju, ter da hočejo samo varovati obrtne koristi kot nekaka srednja stranka v mestnem zboru. Listi poročajo, da bo ta zveza obrtnikov postavila v vseh okrajih svoje kandidate. Antisemiti opozarjajo svoje somišljenike na to najnovejše spletkarstvo liberalne stranke.
Dunaj, 31. julija. „Wiener Zeitung" naznanja, da se je podelilo bivšemu finančnemu ministru, dr. Plenerju, mesto predsednika pri skupnem računskem dvoru.
Dunaj, 30. julija. Danes so se podali štrajkujoči mizarski pomočniki v delavnice ter silili svoje tovariše, da ostavijo delo. Nekaj nemirnežev so zaprli.
Franoove kopeli, 30. julija. Veliki knez Sergij Aleksandrovič se je prišel sera zdravit s svojo soprogo.
Fraga, 30. julija. Včeraj bi se imela vršiti volitev župana v Kralj. Vinogradih. Ker se je pa niso udeležili staročeški odborniki, se ni mogla izvršiti.
Budimpešta, 30. julija. Ministerski predsednik baron Banffy se je podal danes na Dunaj.
Sredeo, 30. julija. Vodja preiskovalno komisije v zadevi Stambulovega umora je izjavil, da je poleg Georgieva, ki je že pod varstvom, zelo sumljiv tudi Halev, ki se pa sedaj skriva v Sredecu. Poleg teh so včeraj prijeli nekega druzega, ki se je tudi udeležil napada.
Pariz, 31. julija. „Figaro" poroča, da bodo bolgarskega prestolonaslednika Borisa kmalu krstili po pravoslavnem obredu. Tako neki zahteva ruski car, ki bo krstni boter Borisov. Drugi listi zanikujejo to novico.
Rim, 30. julija. Senat se je posvetoval danes o proračunu za mornarico ter ga potem vsprejel.
Rln*, 30. julija. Zbornica je danes dovršila posvetovanje o proračunu zunanjega ministerstva.
Rim, 31. julija. Badikalni listi so raztrosili novico, da so se kardinali posvetovali ali bi ne kazalo papežu zapustiti Eima kot odgovor na slovesnost 20. septembra, ko se bo proslavljala 251etnica, odkar je bil Eim vzet papežu ter da sta Baska in Francoska s tem korakom zadovoljni. Vatikanski listi naznanjajo, da so vse take novice popolno izmišljene.
Ferrara, 30. julija. Opoludne so čutili v Comacchio dva lahka sunka, ki sta vzbudila mej ljudstvom veliko vznemirjenje. Nekaj dimnikov je popadalo raz streh.
Florenoa, 30. julija. Danes se je čutil v mestu in okolici srednje močen sunek. Prebivalci so vznemirjeni.
Berolin, 30. julija. Bolgarska dijaka Ivanov in Baynov, ki sta bila pred kratkem prijeta radi razžaljenja veličanstva, sta se danes zagovarjala pred sodiščem. Zagovornik Ivanova je predlagal, da se obravnava preloži, ker mu manjka razlogov.
Umrli so:
V hiralnici:
30.	julija. Marija Petkovšek, dekla, 51 let, paralyaia et apoplexia cerebri.
V otroški bolnišnici:
31.	julija. Frančiška Petač, delavčeva hči, 10 mesecev, črevesni katar.
Tujci.
29. julija.
Pri Slonu: Porenta iz Stopič. — Ditrieh iz Postojine.
—	Makowetz, Kern iz Trsta. — Strelitz iz Hamburg-a. — Jan iz Doline. — Budiselič s Fužin.
Pri Maliču : Sckwegel, Ftidransberg, Geiringer, Sehmolz, Steger in Elbogen z Dunaja. — Wittenbach iz Gradca. — Schimmer iz Prage. — Rhode iz Berolina. — Globočnik iz Kranja. — Ran iz Vevč. — Betbonart iz Pariza. — Neu-berger iz Lazov. — Mittelbach s Štajerskega.
Pri Juinem kolodvoru : Zuderman iz Maribora. — Barisič iz Zagreba.
Pri bavarskem dvoru: Marsens iz Gradca. — Mavrie iz Ustja.
Pri Lloydu: Ehrenfest z Dunaja. — Kovač iz Loža.
—	Kankelj iz Godoviča. — iSotschnig iz Kranja.
Pri avstrijskem caru: Alešovec iz Opatije. — Semar iz Idrije.
Trzne cene v Ljubljani
dn6 31. julija.
PSenica, m. st.	.
Rež, „ .	.
Ječmen, „ .	.
Oves, „ .	.
Ajda, „ .	.
Proso, „ .	.
Koruza, „ .	.
Krompir, „ .	.
Leča, hktl.	.
Grah, „ .	.
Fižol, „ .	. Maslo, kgr. .
Mast, „	.
Špeh svež, „	.
gl.	kr.
6	50
5	30
r.	30
	
7	—
5	—
V	—
6	—
3	—
10	—
10	_
11	—
—	94
—	
—	58
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje meso, kgr Telečje Svinjsko „ Koštrunovo „ Piščanec . . , Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, 100 „ . Drva trda, 4 kub. m „ mehka, 4 „
gl-	kr.
_	64
—	78
—	ik
—	
—	64
—	60i
—	66
—	38
—	35
—	18
1	60
1	78
7	40
5	
Meteorologično porodilo.
B O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. nrah v mm
30	9. zvečer	736-3	20-3	sr.vzsvzb.	Sel. oblač	
31	7. zjutraj 2. popol.	737-0 735-3	20-3 26-6	si. vzh. si. vzsvzh.	dkoro oblč skoro jasno	35
Srednja včerajšna temperatura 21 -7°, za normalom.
nad
Eksekutivne dražbe.
Iv. Gorsiča v Gradcu posestvo (6950 gld.) dne 5. avg. v Kranjski Gori.
Fr. Stembergerja iz Novega Mesta posestvo (150 gld.) dnč 9. avgusta in 13. septembra v Novem Mestu.
Ant. Mlakarja iz Iške Vasi posestvo (1411 gld. 30 kr.) dne 5. avgusta (druga) v Ložu.
Jan. Grudna iz Vel. Lašič zemljišča (2100 gld.) dne 20. avg. in 24. sept. v Vel. Lašičah.
Jan. Široka iz Senožet (radi terjatve 52 gld. 26 kr.) posestvo (2373 gld. 50 kr.) dne 28. septembra in 12. oktobra na Brdu.
Jož. Merterce iz Zabreznice posestvo (3023 gld.) dne 20. sept. in 25. okt. v Radovljici.
Marjete Zabukovec iz Male Vasi nepremičnine (800 gld.) dne 27. avgusta in 1. oktobra v Vel. Lašičah.
Jan. Gregorca iz Bele zemljišče (50 gld.) dne 5. avg. in 9. sept. v Kranju.
Katarine Godno v iz Tržiča posestvo (622 gld.) dne 5. avgusta v Kranju.
Ign. Druškoviča v Ljubljani zarubljena premičnina (1 konj, hišna oprava, sodi in vino) dnč 12. avg. in 26. avg. v Ljubljani.
2000 litrov
liter po gld. l-SO
»s- prodi	455 2-2
Grlinee pri Ljubljani.
9
Največja izbera
najboljše kakovosti
srajc za gospode, ovratnikov, man^et.
Najnovejše raznobarvne kravate, srajoe za hrlbolazoe, prof. J&ger-perilo, obnJki(Socken), mrežasti telovniki, iepne rute, najraznovrst-" rokavioe itd	412 9-5 b
' po najnižjih cenah
v trgovini z lišpom, modnim blagom in drobnino
K. Reeknagel
v Ljubljani, Mestni trg St. 24,
nasproti rotovžu.
Išče se
orgij avec.
Prednost ima neoženjen rokodelec, d. pr. krojač.
Cerkveno predstojništvo Kolovrat.
G&ipar Vilman,
461 3—2	župnik.
Konjski cvet
(pomnoženi restitucijaki tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, InjSa otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitueijo (očvr-ščenje) po kakem trndapolnem delu.
Mm rili slu za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro 40 let x najboljšim vspe-
bom večinoma po hlevih, ako 2ivin£e ne more Jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja SO kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 2* Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
lasne I
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove
liaclvojvodinje Štefanije.
Kapljice za zobe
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
•RjT" Kapljice kanjone na pavolo in dejane v votel zob takoj lt^j olajšajo bolečine.	588 50- ~~
I
i


| Različne rastline, Rorenine^l U 66 41 luBje in semena /tuPuj0 ^ ft
Vsled potresa porušiti se mora hiša t Špitalskih ulicah št. 7, kjer sem imel doslej prodajalnico, zato sem prisiljen 1» a"«*-**«-■ I C i M^ojo
trgovino z lesnimi, pletarskimi
in sitarskimi izdelki ter zalogo žime in morske trave
z današnjim dnem
v barako, postavljeno V šolskem drevoredu za knezo škofijsko palačo.
Obveščajoč o tej preselitvi prečast. duhovščino in si. občinstvo, zahvaljujem dosedanje svoje častite naročevalce in odjemnike za častno zaupanje ter naklonjenost, ob jednem priporočujč se v obilno novo naročevanje zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, kajti
„ (•	■■ «» M t>«
je in bode i v bodoče moje geslo.
Odličnim spoštovanjem
456 3-2	Matko Arko.
Najbolje priporočena
za preskrbijenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
imenic in vrednostij
Wieu,
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. naSi naročniki in ditatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oeata 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za Izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld , nepreuiočljive haveloke od 7 gld , 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kanieeliiaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri , izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
Uradne Kin trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARJA j
v Ljubljani.
Josip Tomec

usnjar in zaloga usnja v Ljubljani
Streliške ulice
j priporoča preC. duhov- i I ščini in slav. občinstvu i trpežno doma strojeno ■ g usnje za vsakovrstno ;
1 porabo, po nizki ceni.' j
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
.aneiii lir než
najboljše kakovosti, dobiva se pri
01
T tU
li
»—S tovarna za firnež S*-« v ljjubljnui, Sv. Petra cesta.
liustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. HT Prodaja na debelo ln drobno.
oooooooooooooooo


Karol Dostal
t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Vetra cesta 31
najkulantneiše izvrševanje
se priporoča v najkulantneiše izvrševan vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor [I modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. *** ^ e " ' j* o^"**
L
Valentin Accetto
mmm zidarski mojster m v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55
priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= v zidarsko stroko spadajoča dela =
bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih Sledilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni.

Janez Dogan
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani j
Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Matija Horvat
čevljarski mojstervLjubljani,sv. Petra cesta32 .
^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva J* v naročanja raznovrstnega
W obuvala "»o
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga i od najpriprostejše do najfinejše oblike.	I
Valentin Šubic
podobar ln pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
fC podobarsklh del "VV
z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni.
JOSIP ŠUBIC
kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko
priporoča se prečast. duhovščini in slav. j občinstvu za izdelovanje
! kipov iz lesa in kamena, novih i " oltarjev iz lesa in marmor-cementa!
v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje | i | starih oltarjev in drugih predmetov z»go-1 1 1 tavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev ' nizko, delu primerno ceno.
j	niz
IIHIM
. M*L. «»	dt ,
svečar v Gorici,
VošSarna	Prodajalnlca
Solkanska oesta e, Gospodska ulloa j
priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-1 ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne J
čebelno-voščene sveče
klg. po gld. 2 45. Sveče slabejših vrst za 1 pogrebe in drugo uporabo prav po nizki j ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, , okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice St. 7 1 priporoča vsakovrstno moko po različni 1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zago- ( tavlja uljudno postrežbo.
Št. 6922.
Razpis.
4.57 3-2
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Soli na Grmu
pri Novem Mesta, z dveletnim poučevan|em in slovenskim učnim jezikom, izpraznjenih je
osem deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1895/96. katero se prične 4. novembra t. 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stan čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki 6inovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli. obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo s* tudi:
1.	Plačujoči učenci, kateri glačujejo po 30 kr. na dan za hrano in
stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko-
lekom 50 kr., se imajo
do 30. avgusta 1895
izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošn)am za spreiem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 16. julija 1895.
CMna Serravallo z žeta
od najslovitejših zdravniških autoritžt, kot: dvorni svetnik profesor dr. Braun, dvorni svetnik prof. dr. Drasche, prof. dr. dvorni svetnik vit. pl. Krafft-Ebing, prof. dr. Monti, prof. dr. vit. Mosetig-Moorhof, prof. dr. Neusser, prof. dr. Schauta, prof. dr. Wein-lechner, najboljše priporočen.
Nepogrešljiv za oslabele in prebolele.
Slast pospešujoče sredstvo utrjuje živce, zbolj-šuje kri.
Srebrne kolajne:
XI. medicinski kongres v Rimu 1894. IV. farmacijski in kemijski kongres v Napolju 1894.
Zlate kolajne:
Razstave: Benetke 1894, Kiel 1894, Amsterdam 1894, Berolin 1895.
Nad 300 zdravniških laskavih ocen.
To odlično okrepčujoče in oživljajoče sredstvo jako radi uživajo radi prijetnega okusa osobito otroci in ženske.
Dobiva se v steklenicah po litra & gl. 120, in liter & gl. 2 20
v Ljubljani v lekarnah: M. Mardetschlaeger, pri zlatem orlu, na Prešernovem trgu 2, pri lekarnarjih J. Mayr in Ubald pl. Trnk6czy.
Lekarna SERRAVALLO v Trstu
en-gros razpošiljalnica in zaloga medicinskih stvarij.
■>♦ -t- Ustanovljena 1848. h—497 (23—1)
Dunajska b
o r z a.
Dne 31. julija.
Sknpni državni dolg v notah.....100 gld.	90	ki
Škupni državni dolg v srebru.....101	,	05	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	50	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„	95	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„	40	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„	85	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1078	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............404	„	50	„
London vista. ...........121	„	35	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž. velj.	59	,	39	,
20 mark............11 „	86	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	62l,,„
Italijanski bankovci........45	„	95	„
C. kr. cekini........... 5 „	72	„
Dn6 30. julija.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice b% .
„	, dolenjskih železnic 4%
				Kreditne srečke, 100 gld........	199 gld. 50			kr
		-e		4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	145	n	—	n
151 gld. 50			kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	n	50	n
161		25	n	Rudolfove srečke, 10 gld.......	23	n	50	n
195		50			70		—	n
100	m	—	"n	St. Gen6is srečke, 40 gld.......	72	n	50	a
146		50	t)	VValdsteinove srečke, 20 gld......	53	»	—	n
130	n	50	n	Ljubljanske srečke.........	23	m	—	n
109	n	—	n	Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	174	m	25	n
112	s	—	n	Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3560	«i	—	»
99	n	25	n	Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	558	•	—	o
99	R	90	n	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111	S	bO	n
225	n	—	n	Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77	m	—	n
170	n	75	n	Montanska družba avstr. plan.....	94	•	40	n
131	«1	40	n	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	•	50	n
99	n	50	n	Papirnih rubljev 100........	129	n	74	n
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjv najmanjšega dobitka. K « I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E B C U
Vollzsile it 10 Dunaj, lariahilfirstraue 74 B.
66
Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnin vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega jbrestovanja pn popolni varnosti SflT" naloženih glavnic, "T^g
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.