Štev. 63,
Izhaja vsak de* «vnik popoldne
CENE PO POŽTI:
celo leto K 144’— ® pol leta K 72‘—
V Ljubljani, petek, 18. marca 1921.
Poitnlna platan« v gotovini.
Leto L
Uredništvo in upravni*!« « Xe-pitarfevl ulici Ste?. 8 — 'fc!*fot uredniJtVB štev. 50 — Ttlcfen = upravnica štev. 328 e=*
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36’—* za en mesec K 12'~~
v UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN.
Hieoa pofa bollieottke gospodzrskc politike.
L!en§nov govor.
j LDU Dunaj, 17. marca. (DKU) Ukra-®ski tiskovni urad javlja: »Radio Vestnik« ;	16,	t.	m.	objavlja	govor	Lenina	na
®Setem kongresu ruske komunistične jetike, ki naglaša potrebo, da se ukine ®^sedanja komunistična uprava poljskih jelkov in da se uvede namesto nje da-,e* na poljske pridelke. Obenem naj se Ovoji svobodna trgovina in naj se podpi-* žedrugarslvo. Lenin je izjavil: »Razme-e njed proletariatom in krneti so odločil-e usodo naše revolucije. Stremiti mo-fanio za tem, da zadovoljimo kmete. Zato !e Potrebna svoboda trgovine in dobava ‘a§a, To se mora zgoditi takoj, ker se pri-
čenja setev. Došla so nam poročila, da se je v Londonu podpisala pogodba, da bo Anglija dobavila 18 in pol milijonov pudov premoga. Ta premog bomo uporabili za Petrograd in za tekstilno industrijo. Potrebujemo gospodarski oddih. Ta oddih dosežemo s tem, da se začasno ne držimo suženjsko črk našega programa. Z blagom pa, kj pride pod upravo države, se bo moč vlade ojačila. Zadovoljiti moramo kmeta in sprejeti svobodno trgovino, da s temi koncesijami vzdržimo še jačje vlado v rokah proletariata. Prilagoditi se moramo kmetom, ki jih v treh letih nismo mogli preobraziti.«
ftttgasžfta « Rnsiii.
Pogodbs m&dl &n@3iio lire Kusijjo* — Hoji psrsdi
i£rofi$!©cSt©m.
Najvažnejša vest današnjega dne je poro-°> da je Anglija po mnogem odlašanju rav-0o( 6°daj podpisala trgovinsko pogodbo s sov-l®tsko Rusijo. Pogodba stopi takoj v veljavo.
državi se zavezujeta, da odstranita vse zajčke za trgovino in ladjeplovbo, da prenehajo s°vraino propagando druga proti drugi, r5 odpravita blokado in upostavita pošto in ^rzojav v predvojnem razmerju. To je za sovjetsko vlado dragocena pridobitev, za katero k dolgo zastonj hlepela. Da bi bili Anglijo pri vodili oziri na ruske interese, ne bo nih-^ mislil, vendar bo vsekakor tudi za Rusijo boljše, ako boljševikov ne vržejo struje, ki so v službi francoskega kapitalizma in prejšnjega
režima. Rešitev bo morda bolje prišla polagoma, potom mirnega razvoja.
Položaj nasproti kronštatskim upornikom se m izpremenil. Sovražnosti se vrše dalje. Trockij je nasproti rasnim časnikarjem priznal, da so kronštatski uporniki jako močni in da imajo v rokah celokupno baltiško mornarico. Da se prihranijo prevelike žrtve, je vlada upornikom predlagala premirje in pogajanja. Upor da je delo Francije in ruskih emigrantov. Drugod v Rusiji ni nikjer nobenega upora.
Druge vesti vztrajajo na poročilih o širjenju vstaje tudi v Petrogradu in odpadanju rdečih čet.
O ruskih političnih razmerah se be-v naših listih časih take reči, ki ka-.Popolno nepoznanje dejanskih raz-Tako se n. pr. v nekem mariborskem frdi’ da so »socialrevolucioneri« (ta-0 iw je zvati) »največja in najmočnejša ranka, ki je delovala predvsem na kme-j™ 111 bila predstaviteljica ruskega kmet-®e8a prebivalstva z zelo širokim agrarnim Pr°gramom na komunistični podlagi.« V fcsnjci socialrevolucioneri niso nobena Judska stranka ter ne predstavljajo in ni-°k niso predstavljali kmetskega prebi-stva., §e manj pa so med njim delali, kmeti sploh nobena stranka na Ru-*c*n nikoli ni nič delovala niti neposred-0 niti posredno. Socialrevolucioneri so pedstavitelji najradikalnejše ruske inte-l8<*nce, ki je pod carskim režimom deloma cdla konspirativno-tajno politiko in se je Rekrutirala večinoma iz vseučilišč, med Brodom pa ni imela tal, ker so bili to teoretiki in fantasti.
Delali so med kmetskim prebivalstvom .mo jn izključno zadružniki, ki pa so “&eli malo časa politično preobraziti mirnost ruskega kmeta in so do 1917. .*J* morali bolj posvečati pozornost iz-‘lučno gospodarskim vprašanjem. Večina es-erov (soc.-revolucionerov) pa je pod Carskim režimom na deželi kot podeželska !radniška inteligenca sploh kmalu izgubila X8ako politično energijo in se vdinjala re-z,t»u. Kmet je vse brez razlike sovražil in ?s'eri niso dali nobenega političnega ta-,enta, narobe, sta Kerenskij in Černov c*a 1917. javne zadeve tako zavozila, da Memu narodu danes ni nobena stranka i °^j tuja kakor ravno es-erovska — tem-.°'j. ker so njeni voditelji popolnoma v * ^bi Francije, ki je med ljudstvom sploš-0 obsovražena.
. Kar se boljševikov tiče, je res, da se Mihova moč najbolj najlanja na vojsko, je Pretirano reči, da večina te vojske se-8t°fi iz tujih najemnikov. Baškirov, Kirgi-'*°v in Kalmikov, o katerih se v tej zvezi «°y°ri, je razmeroma zelo malo, in niso U!1 najemniki, marveč politično že davnaj Asimilirani ruski državljani, ki so že v arski vojski bili znani kot najlojalnejši ^avaleristi, izvzemši Kirgize, ki so imeli icke privilegije. Sicer pa med temi rodovi r^i, ob.st?ia strankarska diferenciacija med »očnimi boljševiki na eni in neboljševiki tis*rapi državljanska vojska med ašluti in Kirgizi samimi traja najmanj že e leti. Vzrok: baškirsko in kirgiško ve-
leposestvo, ozir, veieživinogojstvo na eni in neizrečeno siromašni ter tlačeni vaški (oziroma aulski) proletariat na drugi strani. Sploh o ruskih musulmanih, bodisi izobraženih Tatarih v mestih, bodisi raznih plemenih na deželi, nikakor ne gre govoriti kakor o nekih »hordah«, ki bi jih bilo postavljati v isto vrsto z bivšimi nemškimi in mažarskimi vojnimi u etniki, najmanj pa so to »roparji«, ampak najmirnejši poljedelci in živinorejci na svetu, ki jih je pa ruska revolucija vsled socialnih vzrokov nujno tudi v svoj krog potegnila. —
Kar se tiče kmetov, je kot dvakrat dve štiri gotov6', da morejo le oni napraviti konec sedanjemu režimu. Če se upre bojjševiška armada, se v jedru upro ravno kmetje, ki tvorijo brez vsakega dvoma njeno pretežno večino in se edino v armadi najbolj politično prosvetljujejo.
Najgloblji vzrok dogodkov 1. 1917/18 pa je ta, da nobena stranka, najmanj pa inteligenčni es-eri, ni znala izvesti agrarne reforme, ker ni biia nobena na to ogromno delo pripravljena. Ruski inteligent zna na pamet Hegla in Marksa, ni bil pa sposoben voditi niti avtonomnih »zemskih« edinic, ki so bile gnezdo korupcije mesto žarišče politične samodejavnosti. Zemlje kmetje niso dobili od Kerenskega in čer-nova, ampak od Ljenina. Če bi prišli zdaj zopet na vrh Es-Eri in menjševiki, bi to ne imelo dolgega obstanka. Sicer pa vemo iz Zabajkalja, da se je tam že osnovala velika agrarna stranka in se bo to gibanje razširilo na vso državo, ker leži tako-rekoč v zraku. V parlamentu na Daljnjem vzhodu je 1921, kmetska stranka dobila celo več poslancev od komunistov. Usoda slednjega ni zavisna od es-erovskih inteli-gentov, ampak od tega, se bo li znal orientirati popolnoma v smeri agrarnih zahtev ali ne.
Toliko le mimogrede, ker se čitajo pri nas o tem časih stvari, ki vzbujajo le tihi nasmehljaj od strani skromnega poznavalca,
Evropa na! pride o Btneriko!
Wasbington, 18. marca. (Izv.) Harding je odločil, da ne pošlje v Evropo delegatov, ki naj bi se pogajali z zavezniki o spornih vprašanjih. On zastopa stališče, da naj zavezniki pošljejo svoje delegate v Washington, ki je za mirovna pogajanja veliko bolj pripraven kot Pariz.
Vlada Muplia nrnslfiEane za 5 milijard?
Belgrad, $7. marea. (Izvirno.) O dogovora med vlado in muslimani se širijo po Bel-gradu čudne vesti. Še začetkom tega tedna so listi poročali, da zahtevajo muslimani za svojo pomoč vladi 5 milijard. Nato se je poročalo, da se vlada brani obljubiti tako vsoto, ker je previsoka. Sledila so poročila listov, češ da so muslimani zglihaii z vlado za dve mliijardi K.
Sedaj pa naenkrat izjavljajo listi, da se pakt med vlado in muslimani sploh ne objavi, ker je tajen. Iz tega sledi, da ie vsota, s katero je vlada kupila 24 muslimanskih glasov, zdatno višja. V poslanskih krogih sodijo nekateri, da je vlada končno vendarle obljubila muslimanom 5 milijard, da pa so muslimani dolžni glasovati za centralizem.
LJieraiisi samestofKeZi se prodali! tstedi za
izooznice.
iziara srbskln kmetov. — Kova gcorupcHe.
Belgrad, 17. marca. Samostojni poslanci, slovenski liberalni kmetje z dr. Vošnjakom na čelu, so zapustili vrste srbskih kmetov ter gredo v vlado. Kakor poročajo listi, postane dr. Vošnjak poslanik v Varšavi, mesar Pucelj pa minister, Ali bo ministroval veram ali kmetijstvu, še ni dognano,
Z ozirom na izstop slovenskih liberalnih kmetov iz kluba zemljoradnikov, je izdal zemljoradniški klub posebno izjavo, ki ostro napada slovenske liberalne kmete. Izjava veli, da je ustavni načrt, ki so ga izdali zemljoradniki, podpisal v imenu slovenskih liberalnih kmetov tudi posl. Pucelj, da pa je dr. Vošnjak glasoval proti temu načrtu za vladni načrt. Nadalje izjava srbskih kmetov očita slovenskim liberalnim samostojnežem, da nimajo nobenega
iz mi&knm ssaozgor i
Materialistično svetovno naziranje je od svojega početka izpodkopalo temelje vsem nravnim načelom držeč se edinega zaKona sebičnosti. Gmotna korist in telesni vžitek je materialistu začetek in konec življenjske modrosti. Boj proti veri, zahteve po razdražljivosti zakona, gonja za milijoni — Kristan, Pucelj, Korkut! — razkošje, razbrzdanost nagonov, vse to ima en in isti vir: materializem, notranji odpad od krščanstva. Propadanje nravnosti je napredovalo tako daleč, da se zbira takoimenovana ' boljša družba« le še okrog notoričnih lumpov, ki so pa seveda milijonarji, a pošten človek, če je nemanič, velja za družabnega izobčenca. Po zgledu za to trditev nam ni treba daleč hoditi in je dovolj, če se ozremo nedaleč okolu sebe. V Jugoslaviji je zavzel materializem tolik razmah, da dvigajo njegov prapor brez najmanjšega sramu merodajni krogi v državi; ta prapor plapola z vladnega doma in s konstituante. Spričo tega se ne smemo čuditi, da se danes z delavstvom postopa kakor z neprijetnim življem ali celo sovražnikom države in da socialno-go-spodarske določbe ne najdejo mesta v vladnem ustavnem načrtu.
Sedanji ministrski predsednik Pašič je najbogatejši mož v Srbiji, dasi je bil še v svoji moški dobi ubog politični pregnanec, a z njim so ministri Ninčiči, Draškoviči in drugi taki ptiči — vse sami bankokrati. Kako moremo misliti, da bi pod vlado takih mož mogla zrasti v .Jugoslaviji socialno pravična državna u-redba, da bi pod roko teh mož mogle nastati take socialno-gospodarske razmere, v katerih bi prišlo do veljave pošteno delo in bi vsak toliko veljal, kolikor bi po svojem poštenem delu zaslužil, v katerih bi vsako pošteno delo človeka tudi pošteno preživelo. Tega ne pričakujmo. Treba bo dragih ljudi, ki bodo hodili pod drugačnim praporom nego sedanji mogotci, da zgrade tej državi nove trdnejše temelje nego so tisti, na katere zidajo sedaj demokrati in radikalci s svojimi muslimanskimi in kmetskimi podajači.
In to je tolažljivo: materializem nam ni uničil vsega, ni prevzel vsega ljudstva, ampak se velik del vedno odločneje loči od mamono-vih častilcev in se zbira pod starim in vedno novim jasnim praporom večnih nravnih načel. Polne cerkve, oblegane božje mize pri nas so nam za to tolažljivo in zanesljivo znamenje. A poročila pravijo, da tudi srbsko in hrvatsko ljudstvo odločno iščeta poti, ki vodijo proč od dosedanjih voditeljev. Materializem je danes res na vrhu. Toda to so le smeti in gnoj, ki se zbira na površini zajezene vode. Ko pride čas, se jezovi odpro, in vso nesnago bodo odnesli mogočni sveži valovi. Tega časa čakajmo, nanj se pripravljajmo!
Širite ..NOVI £HS“
kmetskega programa in da jih v vsej politiki vodi le želja po koristih. Izjava pravi dalje, da so poslanci samostojne kmetijske stranke izdali kmetske koristi za ministrske stoličke in za izvoznice ter uvoznice. Slovenski samostojneži so v klubu vedno delali na to, da bi šli v vlado, da si zagotove razne osebne koristi, da si pridobe izvoznic za svoje zavode itd. Ko so videli, da zemljoradniški klub ni voljan služiti takim namenom, so zapustili vrste srbskih kmetov ter se prodali vladi. Zemljoradniški klub si more le čestitati, da se je rešil tega bremena. — Tako sodijo o slovenskih liberalnih kmetih srbski kmetje, ki hočejo proti tej vladi ostati v opoziciji. Srbsko ljudstvo zaničuje koruptno politiko vlade in vse tiste, ki se ii prodajajo.
Secaino fjespstiarska
eprsfiania s iisiao-nenti adsiera.
V seji dne 17, t. m. je ustavni odbor rešil člene 6—11 socialno-gospodarskega dela ustave. K 6. členu je dr. Š i m r a k predlagal dodatek, naj država daje brezplačno zdravniško pomoč -vsem državljanom brez razlike. Člen je bil sprejet v naslednjem besedilu;
oDržava mora skrbeli 1. za posebno zaščito mater in majhnih otrok. 2. Za ohranitev zdravja vseh državljanov. 3, Za pobijanje akutnih, epidemičnih in kroničnih bolezni in za pobijanje alkohola, 4 Za brezplačno zdravniško pomoč in brezplačno izdajanje zdravil in drugih sredstev za ohranitev zdravja siromašnih državljanov.«
— 7. člen se glasi:	»Delo	je	pod zaščito
države.« Dr. Šimrak je zahteval, naj se ta člen določneje sestavi.
Ko je prišel na vrsto člen, ki pravi, da sloji zakonska zveza pod zaščito države, so si radikalci in demokrati dovolili nezmiselne napade na papeža in katoliške ustanove. Dr. Šimrak je te napade odločno zavrnil in dokazal naoadalcem njihovo popolno nevednost v verskih stvareh. — 8. člen govori o zadrugarstvu in se glasi: »Država mora materielno podpirati narodno zadrugarstvo. Istotako mora država materielno podpirati tudi ostala narodna gospodarska udruženja, ki ne cela-jo za dobiček. Zadrugam in gospodarskim udruženjem, oziroma njihovim zvezam se v crkrožju njihovega poslovanja priznava prednost pod istimi pogoji pred zasebnimi podjetji. Izdelal se bo poseben zakon glede zadrug, ki bo veljal za vse države.« Dr. Š i m r a k se je zavzel za najizdatnejšo pomoč zadrugam. — 10. člen je bil sprejet v naslednjem besedilu: »Zavarovanje delavcev v primeru nezgode, brezposelnosti, nesposobnosti ali starosti se uredi s posebnim zakonom.« — Dr. Gosar je odločno pobijal stališče vlade, ki predvideva zavarovanje samo za tovarniške delavce in zahteval, da se isto razširi splošno na vse delavce in da morajo v zavarovalni fond prispevati konsumenti in producenti. Zavarovanje mora biti poleg tega enotno in urejeno po pokrajinah. Nikakor pa ne po današnjem sistemu, kjer se 5 odstotkov celokupnih dohodkov porabi samo v administrativne svrhe. — Dr. Šimrak je zahteval, da se kmetom zasigura poseben kvantum zemlje, živine in premičnin. Zahteval je, da sc za seljake uvede zavarovanje in ustanovijo trgovske, delavske in obrtne zbornice z legislativno iniciativo,
— 11, člen se glasi: »Invalidi in vojne sirote ter vdove padlih v vojni uživajo posebno državno zaščito in pomoč. S posebnim zakonom se bo uredilo vprašanje
Stran 2.
»Novi čas«, 8ne 18. marca 1921.
Sterr. 63.
vsposobljenja invalidov za delo in vojnih sirot za delo in življenje.«
^Dnevni dogodki
— Zločinske nagajivosti Italijanov t Trbiž u. Trije naši železničarji poškodovani. Naši železničarji vozijo z osebnimi vlaki na progi Ljubljana—Trbiž do Trbiža, kar seveda fašis-tovskim laškim železničarjem ni všeč in nagajajo kolikor morejo našim železničarjem. Včeraj dne 17. marca 1921 je bilo spremljevalno osobje ljubljanskega jutranjega osebnega vlaka v Trbižu v smrtni nevarnosti. Iz same nagajivosti so Lahi zavozili v ljubljanski osebni vlak. Silni pretresljaj je povzročil, da so bili trije naši sprevodniki poškodovani. Naši do Italije tako odnehljivi diplomati naj skrbe, da naši železničarji, kateri morajo v službi voziti v Trbiž, ne bodo izpostavljeni smrtni nevarnosti.
— Državna posredovalnica za delo.
Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptu'u in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 6. do 12. marca dela 189 moških in 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 162 moških in 93 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 124. Promet od 1. jan. 1921 do 12. marca 1921 izkazuje 4710 strank, in sicer 2174 delodajalcev in 2536 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1057. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, tapetniki, sedlarji, peki, mlinarji, mesari, mizarji, kolarji, natakarji, natakarice, zidarji, slikarji, pleskarji, trgov, sotrudniki, sotrud-nice, strojniki, kurjači, vajenci, vajenke itd, V delo se sprejmejo: opekarji, mizarji, viničarji, ma erji, sodarji, krojači, šivilje, hlapci, dekle za polje, pečarski pomočniki, kovači, pletarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Nedelja zbiranja. V nedeljo, dne 20. t m~, ko odgovarja ves jugoslovenski narod z grandiozno žalno manifestacijo na laško izzivanje s tržaško proslavo, je za vse Jugoslovane dan zbiranja. V ta namen se bodo po vseh krajih Jugoslavije pobirali prostovoljni prispevki za naša obrambna društva in v korist >Jugoslovenske Matice« se bodo prodajale razglednice. Bratje in sestre! Ne prezrite dneva zbiranja, ne pozabite na preganjane tam preko 1 Zato storite svojo dolžnost, da bo nedelja zbiranja vsem zatiranim v večen spomin in trajno izpodbudo! Kjer še ni organiziran odbor, ki izvrši zbiranje, osnujte tak odbor in kjer se zbira, tam je vaše mesto, kot U£bif»telj in darovatelj. Na delo, za vspeh n e-d e 1J e z b i r a n ja, na delo za rešitev naše remije!
— Belokranjske pisanice (pirhi) v korist >Jugoslovenske Matice« se prodajajo v trgovinah Magdič in Šterk v Ljubljani. Cena posamezne pisanice sedem kron.
— Nesreče v rudnikih. V rudnikih Trboveljske premogokopne družbe se nesreče množe. Zanimiva bi bila statistika nesreč in poškodb tekom zadnjega leta. Uradni zapisniki sicer ugotavljajo nekrivdo družbe, podanih pa je več ovadb na državno pravdništvo.
— Več orožniških posta]. Ministrstvo za notranje stvari je odredilo, da se v vsej državi podvoji število obmejnih orožniških postaj.
— Kolonizacija. Ministrstvo za agrarno reformo javlja, da je za tekoči letnik kolonizacija končana. Nadaljevala se bo 15. septembra.
— Zadušila se je v zakurjeni sobi 11 mesecev stara Marija Bombač na Uncu št. J.2.
— Po 50 ločitev zakona oa dan imajo v Berlinu; kot razlog se v 98 odstotkih vseh slučajev navaja zakonska nezvestoba.
— Najdeno truplo novorojenčka. V gozdiču pri kolodvoru v Novem mestu je našel orožnik Alojzij Hacin truplo novorojenčka, zavito v vrečo pod neko smreko. Truplo je moralo ležati tam kake tri raese-
: ce.
— Prijeta tatinska družba. Orožniki i iz Sv. Križa pri Litiji so aretirali Antona i in Ignaca Multa iz Bratenc, Mihaela Ver-\ biča in Jožefa Kotarja, Jožefa in Ano
Verbič iz Mengša, obč. Gradišče, ker so osumljeni, da so izvedli v okolici Sv. Križa več tatvin. V okolici Sv. Križa je bilo izvedenih veliko tatvin. Vsled tatvin so bili oškodovani Anton Lavriz iz Žubine za 6 tisoč kron, Mihael Primc v Pungertu za 8000 kron, Franc Senjur v Dolenji vasi za 2000 kron Janez Kastelic v Pungertu za 1500—1600 kron, Terezija Markelj v Temenicah za 400 kron, Franc Sinjur v Dolenji vasi za 2400 kron, Ivan Antončič iz Malih Dolov za 2000 kron.
— Volitve v delavsko in nameščensko zbornico v Gradcu so se vršile minolo nedeljo. Uspeh ie v glavnem naslednji: V I. odseku za nameščence je bilo oddanih ! 2587 socialističnih in 1727 narodnih in krščansko - socialnih glasov; v II. oddelku nameščencev (industrija, trgovina in obrt) je bilo 2588 socialističnih in 1721 krščanskih glasov; v oddelku za nameščence v prometnih podjetjih je bilo 4422 socialističnih in 899 krščansko-narodnih glasov. Delavci v industriji, trgovini in obrti so oddali 9546 glasov za socialiste, 241 glasov za krščanske in narodne socialce.
»
ljubljanski dogodki.
Ij f Frančišek Šoukal. Danes ob S. uri zjutraj je izdihnil v deželni bolnišnici po dolgem trpljenju naš blagi prijatelj in tovariš Frančišek Šoukal, trafikant pred Škofijo. Dolgotrajna srčna hiba, ki se ji je naposled pridružila še vodenica, je danes izpodrezala življensko nit skrbnemu očetu 7 malih otročičev, možu dobre žene. Frančišek Šoukal je s Češkega prišel na Slovensko kot krojaški pomočnik ter ostal med nami kot popolnoma naš. Bil je med krščansko socialnim delavstvom eden najpridnejših učencev Krekovih. V bivšem >Kat. domu« se je z vnemo udeleževal socialnih razgovorov in govorniških večerov, ki jih je vodil dr. Krek. Bil je čista, plemenita duša, prepričan katoličan, zvest tovariš skozi celo življenje. Njegov pogreb bo v nedeljo dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz dež. bolnice. Naj počiva v miru!
Ij Duhovne vaje za žene, ki so se vršile te dni pri sv. Petni v Ljubljani, so se danes završile s skupnim sv. obhajilom. Vdeležba je bila ves čas obilna in mora bi d za nas vse tolaži jivo dejstvo, da hočejo naše žene in matere biti in ostati krščanske. To nam je najboljše jamstvo za srečno bodočnost našega naroda.
]j Večerni pasijonski govori bodo veliki teden v cerkvi sv. Petra vsak večer ob 7. uri Začetek v ponedeljek, dne 21. i m., sklep na Veliki petek, dne 25. t m. — Osrednja misel govorov: St. Križ, drevo življenja.
Ij Cerkev sv. Jožefa t Ljubljani. Predstoj-ništvo cerkve sv. Jožefa v Ljubljani se obrača na vse prijatelje cerkve sv. Jožefa, naj ji pri-hite na pomoč s prispevki, da jo bo mogoče čim prej blagosloviti in po«vetiti.
Ij Marijina kongregacija za gospode. V soboto, dne 19. t m., na praznik sv. Jožefa skupno sv. obhajilo ob pol 7. uri.
Ij Organizacija javnih nameščencev
S.	L. S, Člani se opozarjajo, da se vrši običajna tedenska seja danes, v petek, ob 8. tiri zvečer v navadnih prostorih. — Na sporedu je važen pogovor, zato je udeležba obvezna. — Predsednik,
lj Magisžrat dolži v!:.‘lo radi draginje mesa. Mestno tržno nadzorstvo nam poroča, da meslna občina odklanja vsako odgovornost za pretečo draginjo in pomanjkanje govejega masa, ki je povzročeno vsled gospodarske politike centralne vlade. Dne 19. februarja 1921. sklenjeno znižanje carine za izvoz živine in mesa za 50 odstotkov ter dovoljeni izvoz živine je povzročilo silno podraženje žive teže širom vse Slovenije ter onemogočilo domačemu trgu vsak nakup klavne živine. Domači trg bo prisiljen, ako bo hotel imeti blago, konkurirati z izvozom in plačevati horendne cene. Odgovornost za nastalo draginjo in posledice nosi edinole vlada. Mestne občine so brez moči in je vsaka samopomoč brezuspešna, alo ni podpirana od krepkih vladnih ukrepov.
Ij Ljubljanski trg. Na mesnem trgu je nastopila zopet kriza. Govejega mesa primanjkuje in ga bo še bolj primanjkovalo. Kot smo svoječasno že poročali, je dne 19, februarja 1921 od centralne vlade določeno znižanje carine na 50 odstotkov na izvoz govejega mesa in dovoljeni izvoz žive klavne živine enako po zelo znižani car'u povzročilo na mah silno podraženje žive teže. Domači trg horendnim cenam, ki jih plača eksport, ne more slediti, a bo moral, če bo hotel imeti blago, sploh konkurirati z izvozom in plačevati horendne cene. Vsaka usipešna odpomoč od strani mestnih uprav je izključena, ako ni podpirana od krepkih vladnih ukrepov. Cela armada prekupcev za živino po deželi kupuje blago pd kmetov ter jo potem na ži-vinjskih semnjih ali direktno eksportrln firmam prodajajo po kolikor mogoče visoko navitih cenah. S tem bistveno pripomorejo k navijanju cen goveje živine. Ti pre-kupci opravljajo svoj posel po večini brez vsakega obrtnega dovoljenja. Bilo bi skrajno na mestu, da bi okrajne oblasti in žen-darmerijske postaje te ljudi brezobzirno zasledovale, Naš trg se bliža glede govejega mesa neprijetnim časom. Pretečeni teden je bil trg delno založen z govejim mesom šibkejše kakovosti po ceni 30 K prve vrste, 28 K druge vrste. Telečjega in govejega mesa je na trgu dovolj. Slanina se slabo kupuje in preostaja. V ostalem je trg dobro založen. Moka se vzdržuje na 18 K za št. 0. Vsled poostrene kontrole prekupčevanja je na trgu zopet dovolj jajc po ceni lK za kos.
Ij Žalna manifestacija. Poživljamo vsa društva, da se udeleže žalne manifestacije polnoštevilno in i zastavami z žalnimi odznaki.
Ij Marijonetno gledališče igra v nedeljo, dne 20 .marca, ob 3. popoldne in ob 6. zvečer bajko v štirih dejanjih: »Obuti maček«. Kot predigra se bo predstavljal šaljiv prizor: »Protestni shod lutk«, k'cr nastopi Gašperček kot glavni govornik.
Ij Nahrbtnik poln jestvin. Z ozirom na to notico v »Novem Času« od 12. t. m. smo prejeli od merodajnih faktorjev pc jasnilo, da j0 imel redov Urban Belovič dovoljenje, da &vl' la ponese na grad naredniku. Vse drugi vesli so brez vsake podlage.
J^aša društva.
d Šentjakobska prošveta. Na Cvetno ned«’ Ijo zvečer ob šestih bo skioptično predavanj® o Sv. deželi.
d Kdor hoče videti lepo resno naj gre na praznik sv. Jožefa ob pol 8. url zvečer v Ljudski dom, kjer igrajo Šentpe* terčani >Bele rože«, sliko iz življenja v fitirih dejanjih. Predprodaja vstopnic raz-vidna na plakatih.
Kdor hof« videti lepo resno praznik sv. Jožefa bo ob sedmih za člane **• maša z govorom in skutinim sv. obhajilom.
V ponedeljek dnš 21. t. m. točno ob osff& zvečer društv*^ predavanje. Vstop prost d šišensko prosvetno društvo pri r«®, na praznik sv. Jožefa in v nedeljo v žols^* telovadnici igro »Tihotapci«. Začetek
6.	uri zvečer.	$
DANAŠNJA PREDB0RZA.
Zagreb, 18. marca. (Izvir.) DanašO)® predborza notira sledeče kurze: Dunaj 20$' Italija 538; Berlin 229; Praga 189.10; dol*1 139.
Odgovorni urednik Anton Marmiak.
Izdaja konzorcij »Novela Caaa«.
Tiska Tutfotlovanska tiakarna v LittbB—l _
[. Kopač, svečar-Sž
Ljubljana, Celovška cesta 90'
priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo,
kupu e Cebelni vosek, suhe satine,
knpljine po najvišji dnevni ceni. -V,.
mm SLIKARSTVO
IVAN KOŠAK
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 15
se priporoča za vsa v to strogo spadajoča del* v najfii e]Si iz rSitvi in po soli >nlh Mnnlt.
b
li
»
s
F. BRUMAT
UUBL.1NU
la rai!
po Konkurenčni ceni.
Mestni t.g 23 I.
Kolesa, pnevma* tiko, motocikle
sa etui« in o.tremo pr.porota
«1. GOicEC
k».w&U Ompsivetiki casta Stav. ^
de
USI
bo
Po
Cd
Stl
Pr
ve
C«
cij
r«t
V8
t>r
S
st
Vi
n«
je
bi
te
in
P<
o«
di
*
h
di
•Vi
n
S
s
E. Buiwer:
Penedali dnes) u
59
SEDMO POGLAVJE.
Jana t pasti. — Miš skuša preglodati mrežo.
>Oj, predraga Nidija!« je vzkliknil Glavk, ko je prečital pismo, >tl najlepša poslanka, kar jih je kedaj hodilo med nebom in zemljo — kako naj te zahvalim ?<
»Sem že poplačana,< je odgovorila uboga Teealka.
»Jutri. jutri, kako naj prebijem te ure do-tle?«
Zaljubljeni Grk ni pustil Nidije proč, čeravno je nekolikokrat skušala'zapustiti sobo; vedno in vedno zapet mu je morala natančno ponavljati vsako besedico kratkega razgovora med njo in Jono; tisoč in tisočkrat je pozabil na njeno nesrečo in jo izpraševal o očeh, o obrazu svoje ljubljenke, nato pa je zdajci opravičil svoj pogrešek in jo je prosil, da iznova započne celo zgodbo, ki jo je bil tako prekinil. Ure, ki so bile tako mučne za Nidijo, so mu urno in veselo potekale m mrak se je že stemnil, ko jo je vnovič poslal k Joni r. novim pismom in novimi cvetlicami. Komaj pa je odšla, so prišli nadenj Klodij in več drugih od njegovih veselih tovarišev; norčevali so se iz 6jegn zaradi samotarenja tekom eelega dne in zaradi njegove odsotnosti pri navadnih zbirališčih; povabili so ga, da jih spremlja v razna zabavišča onega živahnega mesta, ki so dan in noč nudila zabavi izpre-meno. Kakor je po južnih krajih be dandanes navada, so se Ilalici tudi tiste čase kaj radi zbirali zvečer, poslušali pod stebreniki templjev ali v senci gajev, ki so se nahajali tupa-tam med ulicami, godbo ali zgodbe iznajdljivih pripovedačev, pozdravljali vzhajajoči mesec s pitnimi daritvami zmrzlega vina in petjem. Glavk je bil presrečen, da bi bil nepri-
den; hrepenel je otresti se prevelike radosti, ki ga je težila. Rade volje je sprejel nasvet tovarišev in smejoč so jo skupaj mahnili po obljudenih, lesketajočih ulicah.
Medtem je prišla Nidija zopet do Jonine hiše, ki pa je že davno odšla z doma; malomarno je vprašala, kam je Šla.
Odgovor jo je prevzel in osupnil.
>K Arbaku na dom — Egipčanu? Nemogoče!«
»Resnica, moja mala«, je rekla sužnja, ki je odgovorila na vprašanje. »Že dolgo je znana z Egipčanom.«
:>Ze dolgo 1 Oj, bogovi, in Glavk jo vendar ljubile je zamrmrala Nidija sama pri sebi. Na glas pa je vprašala: »Ali ga je poprej že večkrat šla obiskat?«
>Še nikoli do danes«, jo odvrnila sužnja. »Če je vse pohujšanje resnično, ki se govori o njem po Pompejih, bi bilo nemara boljše, da bi se sedaj ne upala tjakaj. Ampak ta uboga moja gospodarica ne izve ničesar od tega kar pride do naših ušes; govorjenje v vesti-bulu ne seže do peristila«.
>Do danes nikoli«, je ponavljala Nidija. »Ali dobro veš?«
»Dobro, lepotica moja; ampak kaj je to mar tebi ali nam?«
Nidija se je za hip obotavljala, zatem pa je postavila cvetlice, ki jih je nosila, na tla, poklicala sužnja ki jo je bil spremljal, ter je odšla iz hiše, ne da bi še besedico izprego-vorila.
Šele ko je imela polovico pota do Glav-kovega doma za seboj, Je prekinila molk, in še tedaj je samo zamrmrala sama pri sebi:
»Njej se niti ne sanja , se ne more, o nevarnostih, ki se je podala vanje. Oj, neumnica, kakoršna sem — ali naj jo rešim? — Jo, zakaj ljubim Glavka bolj kot samo sebe«.
Dospevši do Atenčeve hiše, je izvedela, da je odšel iz doma z družbo svojih prijate-
ljev, in nihče ni vedel, kam. Pred polnočjo ga pa gotovo ne bo domov.
Te&alka je zaječala; zgrudila se je na sedež v veži in si je zakrila z rokami obraz, kakor da bi hotela zbrati svoje misli. »Niti hipa se ne sme izgubiti«, je pomislila in vstala. Obrnila se je k sužnju, ki jo je spremljal.
»Ali ti je znano«, ga je vprašala, »če ima Jona kakega sorodnika ali dobrega prijatelja v Pompejih?«
»Ej, pri Jupitru«, je odgovoril suženj, »ali si taka trapa, da kaj takega vprašaš? Vsaki človek v Pompejih ve, da ima Jona brata, ki je bil, dasi mlad in bogat — med nama rečeno — tako bedast, da je postal Izi-din svečenik.«
»Izidin svečenik! Oj, bogovi! In ime mu
je?«
»Apecid.«
»Sedaj vem vse«, je zamrmrala Nidija: »brat in sestra naj bosta obadva žrtvi. Apecid! Res, to je tisto ime, ki sem ga slišala v — -—ha! Potem pa dobro pozna nevarnost, ki preti njegovi sestri. K njemu pojdem.«
Ob tej misli je planila pokonci, vzela pa lico, ki ji je vedno vodila stopinje ter je pohitela proti bližnjemu Izidinemu svetišču. Dokler ni prišla pod zaščito dobrega Grka, je ta palica vodila ubogo dekle po Pompejih od vogala do vogala. Poznala je vsako ulico, vsak ovinek v bolj obljudenih mestnih delih, in ker so prebivalci gojili sočutno, napol praznoverno spoštovanje do vseh, ki so biU enako nesrečni, so se vedno umaknili njenim opreznim stopinjam. Revica, ni pa se ji sanjalo, da ji bo slepota koristna in vse varnejši kažipot kakor najbistrejše oko, prodno bo preteklo nekaj dni!
Odkar pa je bivala pod Glavkovo streho, jo je on pustil vedno spremljati po sužnju; in ta revež, ki je bil precej debel človek in ki je po dvakratni poti do Jonine hiše moral sedaj v tretjič od doma, je hitel za njo. tarnal
nad svojo usodo in je slovesno zagotavlja Kastoija in Poluksa, da je prepričan, da >Ilia to slepo dekle Merkurjeva Krila in Kupidov° nezanesljivost
Nidiji pa je bilo le malo njegove pon>°^ treba, da je našla pot do poznanega lzidm«# templja. Prostor pred njim je bil sedaj P1*' zen in brez zaprek jo oospela ao svete prd”
gruje.
»Tukaj ni nikogar«, ja dejal debeli 8U' žen j. »Kaj pa bi raua ali koga? Mar ne v«5 da svečetL.u ne bivajo v svetišču?«
»Zakliči!« je re..:a nepotrpežljivo; »n^J* manj en svečenik je noč in dan na straž* t Izidjnem svet žču.«
Suženj je zaklical — a nik^-i -e n? P1-*' kazal.
»Ali nikogar ne vidiš?«
»iNikogar.t
»Motiš se; jaz pa čujem	as**'
nje; še enkrat poglej.«
Suž.nj se je začuden godrnjaje ozrl * svojimi velimi očmi okoli, in pred enim od tarjev je uzrl neko posiavo, k* se je šolanj8' la kakor zatopljena v premišljevanje.
»Sedaj vidim neko poslavo«, je rek®’ ^in soditi po belih oblačilih, je to svečenik
»Oj, Izidin svečenik!« jo zaklicala Ni^1' ja, »služabnik najstarodavnejšega božanstvi čuj me!«
>Kdo kliče?« se je oglasil zamolkel, žen glas.
»Nekdo, ki nima navadnega sporne11" za enega od vaše družbe. Ne prihajam vpr®' sat preročišča, prihajam z važno vestjo- <
»S kom pa bi rada govorila? Sedaj ni za razgovore; odidi, ne motj me: oč jo sve*a bogovom, dan pa ljudem.«
»Dozdeva se mi, da poznam tvoj KlaSi ti si oni, ki ga iščem. Slišala sem te žo neko poprej. Ali nisi ti svečenik Aoecid?«
»Jaz sem tisti«, je odvrnil svečenik, šel od oltarja in se bližal pregraji.