IVO. številka. t pBteh Z*, junija I9Z1. LOVENSKI Iskal« vsak dan popoldne, lsvzeaaftt nedelje ln pratnike. Iase atl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 m/m K 3— Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. CJpravnJirto „Slov. Naroda11 ln „Naroda a Tlakaraa" Snallova ulica al. 5, pritlično. — Telefon st 334. ralja „Slovenski narod' v Jugoslaviji i celoletno naprej plačan . K 300*— polletno ■ ( • i « i i k 150'— 3 mesečno • •»«••„ 75*— 1 m .......25— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Nori naročnik! nai poJlieio v prvič Hnočolao vedno fM/T po nakaznici. Na samo nisMiena naročili brez postatve denarja se no momrn ozirati. v L|ubl|anl ln po podil t ¥ Inomoioiro i celoletno......K polletno . . , m . „240— 3 mesečno . , 9* -0 ~Km' . „120-— 40 Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova ulica it 9( I« nadatroplo Telefon štev. 34. Doelse »prejema !o podpisano ln zadostno frankov an*. Rokopisov ne vrača* Posamezna številka velja 1*20 K Poitnlna plačana v gotovini. Reka in Trst. »II Resto qcI Carlino« se je ba» vil pred kratkim na uvodnem mestu z usodo Reke in Trsta. Iz članka, ki ga je spisal S. Benco, posnemamo to*le: Na vsak način, naj bo Reka svobodno mesto ali pa italijanski komisarijat, vedno se bomo naha* jali tam v tekmi z Jugoslavijo, kar bo zahtevalo obilne eneržije z naše strani. Jugoslavija bo gotovo osre* dotočila svoje interese na reško pristanišče, dokler bo videla možs nost za strmoglavljen je italijanske^ ga vpliva na Reki. Italija s svoje strani, ker ne bo mogla dovoliti, da bi bil jugoslovenski interes glavni faktor v reški situaciji, bo skušala kar najsilnejše sodelovati v življe= nju tega pristanišča. Plovbene črte ladjedelnice, trgovske tvrdke bodo italijanske. In na tem polju bo naša premoč lahka nad jugoslovensko prispevnostjo. Ali oni dan, ko se bo Jugoslavija prepričala, da ne more doseči prevlade v pristanišču, bo nehalo njeno interesiranje za Reko kljub posesti Baroša in kljub etnici nemu prodiranju iz njenega zaledja Proti mestu, ki je postalo italitaris sko, bodisi v obliki svobodne drža= ve ali v bolj direktni, bo postavila konkurenčno jugoslovensko pristan nišče, in to po svoji potrebi. Odbi.-la bo obnovitev pogodbe z Reko in njena posest železnic in reškega za= ledja bo služila za gospodarsko voj; no proti mestu. Jasno je, da se Ju* goslavija ne interesira za Reko, ras zen ako ima upanje, da si more ustvariti tam prevladujočo situacijo. Ob sedanjem stanju razmer je verjetno, da bi prevladala Italija ali vsaj italijanstvo, zato pa utegne na: stopiti dan, ko Jugoslavija ne bo smatrala več za potrebno, brigati se za to pristanišče ter mu bo sta* vila vse mogoče zapreke. Potem bo= mo imeli italijansko pristanišče, morda že zopet cvetoče, ki začne propadati. Ali bo torej potrebno, pustiti svobodno pot iugoslovenski prevladi? Tega mi ne moremo sto* riti, tudi če bi se udali. Dokler bo imela Reka plodonosno trgovsko pozicijo, ki bo interesirala na ka= kršenkoli način Italijo, se bodo množile tam naše špedicijske tvrd* ke, naše paroplovne družbe in pri« hajalo bo tja naše delavstvo, kar bo imelo na narodnostni značai me- sta odločilen vpliv. To se občuti v Trstu in občuti se toliko bolje, ker se vc, da bodo po večini tržaška paroplovna podjetja in trgovske tvrdke, ki se izsele na Reko. In to je eden izmed vzrokov, da hoče Trst biti izenačen v vsakem uziru v vseh pristaniških svobodščinah s svojim manjšim tekmecem ob Kvarneru. Bati se jef da bi drugače trgovsko izseljevanje ne pomenilo poenovitve, marveč zapustitve trza* škega mesta v korist delavne j šemu pristanišču. Bati se ie, da bi potem ko bi se eneržije našega naroda v tekmi z Jugoslavijo izrabile, morali dati tej kompeticijski zoni toliko sil, da bi jih ne ostalo zadosti za varstvo nič manj težkih interesov Trsta. Ne sme se te skrbi smatrati za pretiravanje. Vem dobro, da bi v normalnih časih logika proporci* je postavila na svoje mesto razdeli; tev dela na obe pristanišči Trst ie zmožen za izvrševanje trgovine, ki je dvakrat ali trikrat obsežnejša od reške. Ali naši povojni časi niso prav normalni. Kontinuiteta .e pre> rušena, vse stvari se morejo skraja pričeti, vse proporcije preteklosti morejo priti ob vso svojo veljavo in o obeh pristaniščih, ki sedaj delu* jeta srednje, je težko reči, katero ima več perspektive za uspešnejše delo v bodočnosti, (jlede Reke si stojita v tekmi Jugoslavija in I tališ ja. Označil sem tudi nevarnost, ki bi nastala za mesto oni dan, ko bi odpadla ta tekma. Ali za Trst ni ni* kakih tekem. Tukaj mora biti Ita* lija sama na straži, oprta na vreiz* kušenost meščanov. In ti, kolikor bolj navdušeno so sa ua;\i>.i\alt v preteklosti irredentističncGa gi^a* nia, toliko bolj se sedaj «lrze svo< je^a častnega stališča da bi Italija imela v Trstu uspen, pravi in lastni uspelj kot vz J šcvateiiica tako zn'iuie gospod irske pozicije trž* ške a mesta. Oni takore^oć latnĆi jo prebivalstvu, da bo italiianska duhovitost znala storiti vse, kar |e potreba, da mesto obdrži svoje stališče in .svojo ve«;nvo Mnogo c*e je že storilo, tudi v poaumnem boju s sovražnimi napovedmi in na= padi. Ali da bo Trst živel, in sicer živel polno življenje, je neobhodno potreba, da pri likvidaciji iadrin* skega problema nam ne pade nik* dar iz uma, da ie najtežja in naj« važnejša stran tega problema ta. da se ohrani vsa veljava silnega tr* žaškega organizma.« Po Bencovem mnenju bi Trst vodil poleg svoje tudi usodo reške* ga pristanišča. Tržaški organizem podkrepiti, potem bo jadransko vprašanje v pravem tiru. Nam se zdi, da je ta Bencov nasvet precej napačen glede Reke. Italijanstvo nc bo dalo Reki bodočnosti. Pametno je v članku vprašanje: Ali bo po* trebno pustiti svobodno pot iugos slovenski prevladi na Reki? Odgo* vor pa ni pameten, toda bodočnost bo brez dvoma dala pravi odgovor, in ta ne bo v neprilog Jugoslaviji! Kako centralisti cenijo liiadsko prensožeiils Pod tem zaglavjem je zadnji »Avtonomist« in za njim »Slove* nec« priobčil kot posebno senzacijo vest, da je bivša deželna likvidacij* ska komisija pod vodstvom preds sednika dr. Trillerja dala ceniti imo* vino bivše kranjske dežele za smeš* no nizke cene in da je na ta način naravnost ogromno imetje prodala za skledo leče — »za centralistično ustavo«. — Od povsem avtoritativ* ne strani smo prejeli k stvari sle* deče pojasnilo: Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave in tudi kuratorij za oskrbovanje in lik vida* cijo imovine bivše vojvodine Kranj* ske, katerima je načeloval dr. Trii* ler, nista nikdar ocenila imetja bi v* še vojvodine Kranjske, ker za to ni bilo povoda. Ono premoženje, ki je bilo izročeno v upravo posamnim noverjeništvom, je še vedno iz* ključna last bivše dežele Kranjske. Glede izročitve ? upravo prizade* tim poverjeništvom je sklepala de* želna vlada za Slovenijo v vsakem slučaju posebej na podlagi sklepov komisije, v kateri pa so imeli odlos čujočo večino zastopniki SLS. Za* to so za vse ukrepe komisije odgo* vorni ti zastopniki, ker je dr. Trii* ler samo to izvrševal, kar je večina komisije sklenila in je torej nami* govanje, kakor da zadene dr. Trii* lerja v tem pogledu kaka krivda, docela neupravičeno. Z vprašanjem glede končne li* kvidacije deželne imovine in dol* gov se je bavila komisija za upra> vo kranjske deželne imovine na poziv predsedstva deželne vlade sto prav v seji dne 15. aprila 1921 in je bil takrat prisednikom te komisije predložen natančen izkaz o imovini in dolgovih dežele Kranjske. Pod* Ia^a temu izkazu so bili računski zaključki za leto 1918, pri čemer pn je bilo izrecno poudarjano, da je vrednost vseh nepremičnin in tudi premičnin sedaj najmanj 20krat višja. Dr. Triller pri tem ni sodeloval in tudi ni mo2el sodelovati, ker že od 1. aprila 1929 ni bil več niti vod= ja niti član komisije. S tem bodi pribito infamno pod: tikanje nečednih manipulacij bivše? mu predsedniku likvidacijske komi« sije dr. Triller:u od strani združe* nih avtonomistov. Očividno se je »Slovenec«, ki je moral biti o res* niči popolnoma informiran, vendar le sramoval prevzeti avtorstvo tega nizkotnega natolcevania ter je vsled tega poslal v ogeni »Avtonomista«. Čestitamo g. Prepeluhu na tej čedni vlogi! PolitiCne uflssfS. = Delegacija s Sušik.i v Beogradu Beograd. 23 junija. Te dni se je mudila tu deputacija iz Sušaka, ki je poseti a beogradsko trgovsko in obrtno komoro ministra Pribičevića, minhtra Spaha, predsednika za pogajanja z Italijo Ninčića ter vse poslanske klube. Deputacijo so vpremliali poslanci Košić, Popović in Krste 11 F>anes ie bila deputacija pri ministrskem predsedniku Pašiću, kjer mu je predi« žila spomenico, Iz katere ie po statističnih podatkih razvidno, da bi luka BaroS zadostovala za ves naS izvoz in u\c>z. Nadalje je deputacija predložila gotove zahteve, ki lin naj na^a država stavi tako *lede Reke kakor tudi luke Baroš. Ministrski predsednik Pajsić je odgovoril, da v:ada čV/a. da dobi v roke teritorij, ki nam pripade po rapaMskl pogodbi in kadar b^m<. 7asedli luko Baroš, se bo videlo, ali je kik sporazum potreben ali ne. — Deputacija ;e j.o-setila tudi druge korporacije, zlasti g' spo-darske in povsod našla globoko razumevanje za svoje težnje zla:>ti trso\ska in obrtniška komora v Beogradu je obS]llKI1a sušaski deputaciji v vseh njciuii težnjah sigurno pomoč. — Iz zemljoradničke stranic. Beograd, 23. junija. Danes popoldne jo imela zemljoradnička siranka pod vodstvom g. Komadinića seio, na kateri se je razpravi U lo o vprašanju, kako naj glasuje posNr'-ki klub r»ri končnem ^Ifijeovnniu o u tavi. Poslanec Jeremija Jeremic. se tejra Ebororai : ». ni udeležil, ker jo zahteval, <\.\ o tem vj>ra3ajiju O'Jloca zeniljor:tdni>ki j:H>^lani:ki klub. Zborovanje jo bilo ob S ITOČor prekinjeno hr^z p-ozitlvno-£,\ r^r.ulHta !n jo nadaljevalo ob 0. Rocoltat teh razprav d(i<;!» : ni znan. ~ Vprašanje vojne odškodnine. Dr. Comanndi, (Lr. Janković in Dragotiu Protić so z zastopniki zaveznikov podpirali sporazum, po katerem bo naša država dobila 0';^% vojno odškodnine. O'o%y katere bi imeli ie tl<-bitl po prejšnjem sporazumu, so nin M odraeunv lo od nafiib vojnih dolgov. = Amnestija za nločino na Hrvatskem. B eo g t a d. junija. Narodni poslanci dr. \Iibn Popovid, dr. Svoti-slav Popović, dr. AngjeUnoTic, dr. Roje, Vo&eelav Wilderf J um j r^niotro-vić in Lazar Grujie *o predložili ministru Sretozaru Pribicevicu predlog, da se oprosti kazni v Hrvatski °b prilik! sprejetja ustave vsem onim, ki so lili leta 1918. in 1910. obsojeni radi ropanje ali poziva na vrtijo, da =^e proti nJim ustavi še eventnelno tekoča preiskava in da so jih takoj spusti n i rvobodo. — Konference / maslifliaai Iz Ju*-ne Srbije. Beograd, 23, {unija Pan»>* eo se vršile konferenee z muslimani iz Južno Srbije. Od demokratov so bili zastopani Juraj Demetrović, Milna PrS-bičević in Sreten Vukosavljerić; od radikalos* Ljuba Jovanović, nunleter Uzunović in Cirković, od muslimanov [smetbeg, Žena Jabeg in muftija Alija. Razpravljalo se jo o aprarnem vpra-.anju. Demokrati pos avill načelo, da niti en sel;,ak no smo biti pregnan z 7oml;p. ki jo obdelnje. -Saiiio na tem temolfu bi bil sporazum luogoi. Jutri bodo stavili muslimani iz Južne Srbije svnie poc:^}',' in sieer tako, da so bo zahtevalo, da se boGrluška odredba razširi na Južno Srbijo -n prilagodi ta mošnji m razmeram. Na podlagi teb rin^iiosrov bo morda mogočo [»riti do končne rešitve tega perečega vprašanja. = Komunisti t Banatu zarmSflAjo stranko. C- oc;rad. 23 junija. Iz l>anata poročajo, da komunistični volilci tru-moma sapušcajo komunistično stranko ter prestopajo v drujre stranke. Ti no-zadovoljnežl daielo s tem samo duSka svojemu ogorčenju nad dolom komuni-stičnih poslancev v konstituanti« = Demisija beosn-adskocra p*Mlanca Lazarevira. Beograd, 23. junija. V boo-^rr'd^kem okrožju izvoljen narodnf po-slanee Milovan Laznrevir! je podal r.stavko. Mesto njepa prido v konstitu-anto kmet Raza Vašie. = Podajanja s Će?ikos!ov*as*ko. Finančno - gospodarski odl>or le pklenil. da se s predstavnikom češkoslovaška države vrSe pogajanja radi likvidacije kompenzacijskih nocodri. = Proti Wilfanu. Na znane izjave tržaškega poslanca dr. Wilfana v Rimu se ogbusajo nckatorl Ltalijanski li- l>r. Ravnihar: U Liile. Pred Lillom se jo potemnilo nebo in gosta ploha nas je vsprejela, sto-pivše iz prostornega kolodvorskega poslopja. Zato prvi vtisk ni bil ugoden, temmani. ko zro prav nred kolodvorom oči del mesta, ki je bil ob bom-bardementu leta 1914. porušen in požgan. Štiri polna leta so gospodovali Nemci v Lillu, od 13. oktobra 1914 do 17. oktobra 1918. ko so vkorakale angleške čete v mesto. Lille je bilo prej utrjeno mesto. Še je videti mogočno obrambno zidovje citadele ter globoke in široko obzidane mestne jarke. Seveda leta 1914. ni bila več moderna trd-niava in proti sedanjim topovom je bila takorekoč brez moči. Zato so sklenili, da jo smatrati Lille za neutrjeno mesto ter da je je izro^ti sovražniku brez odpora. Kljub temu mu Nemec ni prizanesel. Po večdnevnem bombarde-mentu. ki 60 mu kot žrtev padli najlonci deli mesta, cerkve in palače, med niimi mestna hiša, so Nemci vkorakali v mesto. Prebivalstvo je štiri leta junaško prenašalo vso pezo zasedbe. Nemci so iz meščanstva jemali talce, ki so jih obsojali in fizilirali za vsak najmanjši, resnični ali neresnični pre-grešek katerega someščanov. Deportirali so okoli 25.0001 ' žena, deklet in otrok. Mestu so naložili kon-tr;bucijo petih, milijonov frankov, ne glede na to, da je moralo mesto vzdr-žavati vso nemško posadko, kar je stalo dnevno vsaj 10 000 frankov. Z nemškim denarjem kupljeno izdajstvo jim ie dovajalo vedno novih žrtev. Lahko si mislimo, s kakšno radostjo \e prebivalstvo pozdravljalo svoie osvoboditelje, angleške četo — po štirih, strašno dolgih letih. Lille je lepo, moderno mesto. Brez predkrajov šteje do 410.000 prebivalcev. Je sedež prefekture. Trna univerzo, sraleriio slik. muzei, svojo borzo in lepe, velikomesrne trgovine. Z reko Lys ie veže globok kanal, sposoben za plovbo tudi večjih tovornih Indij. Leži tik ob belgijski meji; do Bruslja je le dobro uro vožnje z brzovlakom. Enako ni daleč do Dunkerque ob morju. Kot predkraje štejejo Fives, Roubaix in To--ureoing. V njegovi okolici ie imenovati izza vojne znane kraje Bčthune, Ar-mentieres, Hazebrouck, 'r'pres, "Warne-ton in druge. LHlski okraj jo odlično industrijskega značaja, naslanja se na bogato premogovno kotlino ob Bethu-ne. Prebivalci so Francozi, inočno mešani s Flamci. V občinskem svetu imajo veČino socijalisti, tudi župan je po političnem mišljenju socijalist. To pa nI oviralo njegovega patrijotizma, da ne bi dal francoskim jrimnastom in njihovim gostom gostoljubne strehe ter da bi z vsemi častmi ne vsnrejemal predsednika francoske republike, >bivšega sodrn-gac Milleranda in belgijskega kralja Alberta. Socialistična organizacija severnih departomentov je marveč izdala proglas, da za časa slavnosti počiva orožje in da ne sme nič kaliti slavnostnega razpoloženia. Proglas ima le poseben apel do predsednika republike, mu citira njegove izreke iz govorov, ko je bil se v njihovih vrstah ter ga opozarja, da nai ostane dosleden v teh izrekih, izraženim načelom. Druge nesreče ni bilo! Stopivše z vlaka nas je vsprejel velik hrup in vri^* od vseh strani prihajajočih gostov. Pr?d kolodvorom je stal paviljon, kjer naj bi dobili točna pojasnila. Od t^m so nas nakazali na zletno pisarno blizu telovadlšča. Cisto priprosta lesena baraka, brez mnogega okrasja niti zunaj, niti znotraj. Zlet-na organizacija je nekoliko sepala, stoprav z diplomatsko intervencijo nase gospe baronice so nam odkazali bivališče v prvem hotelu Hotel de V Europe, kjer je stanoval tudi dr. Scheiner. predsednik Češke obce sokolske, kjer je imelo svoj sedež predsedstvo Unijo francoskih gimnastov s predsednikom Ch. Cazaletom in komandantom Roy-etom na čelu in kjer so bivali drugi odlični zunanji rosti. Po običajnih oficijelnih* posetih drugo jutro smo prejeli prijazno vabilo, da posetimo redakcijo velikega časopisa >Echo du Nord<. gli smo tja v izprevodu skupno s Cehi. Nas nastop je vzbujal mnogo pozornosti, sai mnogi dotlei še niso videli in poznali Sokolov. Sestre Sokoliće — časopis so jih imenovali les Sokolettee — eo si na- dele pesjro narodno nošo, vsaka iz dru-gorra kraja. Umevno, da se je kar strnil gost špalir, ko smo korakali po mestnih ulicah. Pozdravljali so nns po romanski navadi s ploskanjem. Niso pa še prav vedeli, kdo smo in kaj smo. Poučil jih je prav >Echo du Nord«, ki je dan za dnevom prinašal informativne članke in slike o nas. V vestibulu svoje redakcije je celo razstavil na splošen ogled sokolski kroj. V prostorni gnleriii, kjer smo skozi šipe zrli v tiskarsko delavnico, smo se razpostavili. Predstavil nas je g. Vanhoucke, eden izmed urednikov časopisa >Gvm-nastec, na kar sva sovorila dr. Scheiner za češko in moja malenkost za jugoslovansko Šokolstvo. Po ognjevitem nagovorn glavnega urednika g. Emile Ferre so nam nudili malo pogostitev. Nato je bilo treba iti na kolodvor, kjer so pričakovali odposlanstvo mesta Niče, ki je prineslo zvezin prapor. Zleti francoskih gimnastov se vrše sleherno leto v drugem mestu. Prvi zlet je Ml leta 1875. v Parizu, zadnji lani v Niči. Prapor Unijo ostane v doti onem mestu za dobo enesra leta do prihodnjega zleta. Od kolodvora se je razvil velik izprevod do provizorične mestne hiSe — prejšnjo je uničila vojna —, kjer je bil oficijelen sprejem. Predsednik Cazalet je mairu Delorvju predstavil goste. Značilno je, da je imenoval češko in jugoslovansko Šokolstvo pred dragimi. Snrejem je bil prisrčen in brez vsake napetosti. Vsi govori so odjeknili v burna odobravanja. Tudi tu sva govorila zastopnika češkega in ju- gosloveii.^konra Sokolstva. Počaščeni s kapljo izbornoga francoskega vina, 6iiK> odšli na telovadišr-e Prostrana arena je bila prirejenft za prilično pet tisoč telovadcev. Prvi dan je bil posvečen šolski mladini riir jih razredov ljudskih in m^e-'anskih šol tor srednješolski mladini. Skupne proste vaje je izvajalo do 4000 deklic in dečkov. Izvajanje jo bilo dosti dobro ter je izvalo mnogo odobravanja in navdušenj^. Skupina deklic nam je pokazala reške proste vaje iz leta 1920. Sledilo so razne igre. Večer je zaključila bajno lepa razsvetljava. Na tisoče tarnic jo bilo nanizanih v girlandah od tolovadiSča pa do mesta. V me.-tu samem je vse žarelo lučič v vsoh mogočih sestavah.. Na Pla.no de la Repuhlioue smo se di-\ili velikemu francoskemu petelinu v pestrih barvah, pravi Chantelair. Ob kannlu se ti je zdelo, kakor da bi v Benetkah. Spleti si imel vtiak, da si v krtkom južnem me^tu. Topla mesečna noč. po ulicah, v kavarnah in restav-rantih po živahno vrvenje kakor sredi karnevala. Na javnih trtrih i crn jo godbe, krog njih se vrte veseli pari. OVo-vek ne bi prisojal toliko živahnosti in temperamenta severnemu Francozu. Mogočo pa. da so ga pod ž g 11 i mnogobrojni, iz južnih krajev došli gosti ter mu sugerirali nekoliko vročekrvnosti in celo razposajenosti. Toda ta razposajenost ni nikjer prestopala meje dostojnosti. Njena preprosta naivnost to je nehote potegnila v vrtinec občega veselja. (Daljo pribu) 36 "2 stran .SLOVENSKI NJ\RUU-, ane Z4. junija 193«. ho srev. Gti, med njimi »Piceoloc, zelo ostro in Izvajajo, da posledice nacionalističnega sistema, ki ga je inauguriral VVilfan, ne morejo biti drugo nego pooštrenje lokalnega protislovenskega čustvovanja in pa manj obzirna uradna politika proti Jugoslovcnom, ki ie potrebna tudi v varstvo prestiža in varnosti države. Tako kličejo italijanski nacijo-nalisti nad Jugoslovene fašiste in stroge zaporne kazni, ker so njihovi zastopniki odkrito povedali svoje želje in zahteve napram dosedanjemu skrajno krivičnemu postopanju z Jugoslo- veni v Julijski Benečiji a strani Italijanov. = O novih nemirih v 7 kvi poroča >Morningposti iz H< *gforsa. Med rdečimi četami vlada ta nezadovoljnost, da eo morali neka i vojašnice obkrožiti s kitajskimi it Luni in jih postaviti pod poveljstvo posebno zanesljivih Častnikov. Vlada se nič no pomišlja uporabljati vojsko proti delavcem, ki plenijo po sovjetskih skladiščih, ker trne pomanjkanje. Težki nemiri so bili tudi v Jaro3lavu in Nižjem Novgorodu. Telefonska in brzoiauna poročila Sprememba Člena 130 o prehodnih naredbak <—* Beograd, 23. junija. Danes se je vršila konferenca članov vlad* nih grup o spremmebi člena 130 ustave. Izvolil se je poseben odbor, ki naj to spremembo stilizira, in ta je imel tekom popoldneva sejo, kier se je formuliral ta člen tako*le: Na* redbe, začasni zakoni in pravilniki g zakonskim značajem, ki so bili iz* dani od 1. decembra 1918 pa do dneva, ko stopi nova ustava v ve* Ijavo, ostanejo še nadalje v veljavi. dokler se ne ukinejo ali ne zame* njajo z zakoni. One naredbe, za* časni zakoni in pravilniki z zakon* skim značajem, ki so bili izdani od 1. decembra 1918 do dneva, ko sto* pi nova ustava v -eljavo in ki se nanašajo na izenačenje zakonoda* je, odstopi vlada zakonodajnemu odboru, ki naj postopa z njimi v smislu Člena 133 ustave in naj osta* nejo te naredbe najdlje 3 mesce v veljavi Iz seje nstaootoorne shnpSCIne. — d Beograd, 22. junija. Da* iiašnjo sejo ustavotvorne skupščine je predsednik dr. Ribar otvoril ob 10» uri. Ministrski predsednik g. Pašić je odgovoril na vprašanje poslan* .ea Milana Pribičevića o stanju na* ših državljanov, ki so zaostali na •vzhodu, da bi jim pomagala vlada, da bi se čim mogli vrniti v domovi* jho. Na vprašanje poslanca Miletlča o streljanja italijanskih vojnih la* dij na naše mesto Bar je odgovoril g. Pašić, da je naša vlada takoj po tem dogodku vložila protest pri ita* lijanski vladi. Predsednik zemljo* rudniškega kluba g. Lazić ie stavil ^Interpelacijo glede zedinjenja ba* roške luke z reškim pristaniščem. Ministrski predsednik g. Pašić je odgovoril, da ni podpisan noben sporazum med nami in Italijo o' skupni eksploataciji Reke ln Baro* sa. Vendar pa ima Reka pravico, da se pogaja z vsemi državami svo* jega zaledja, in ko bo notificirala svojo ustanovitev, potem se bomo mogli odzvati njenemu povabilu na pogajanja za sklenitev sporazuma. Nato je prešla skupščina na razpravo o osmem poglavju. Prvi je govoril narodni socialist poslanec Brandtner proti osmemu oddelku, o katerem pravi, da je reakciona* ren. Izjavil se je za nedeljivo Slo* veni j o. Za njim je govoril zemljo* radnik Ste van Benin, ki je očital vladi, da bi, ako bi imela malo več dobre volje, mogla pridobiti velik del hrvatskega naroda za aktivno sodelovanje pri določevanju ustave. Nato je govoril radikalec dr. Ivanić, ki je zahteval, da se da vsaki obla* sti možnost za svoboden razvoj. Administrativna decentralizacija bi bila po njegovem mnenju najbolj* ša. Kritizira posamne člene tega poglavja. Seja je bila zaključena ob 13., prihodnja pa je bila odreje* na za 16. popoldne. Program nooe avstrijske vlade. — 3 Dunaj, 22. junija. Na da* oašnji seji narodnega sveta je zvez* ni kancelar Schober razvijal pro* gram nove vlade, ki stoji trdno na temelju sanacijskega programa, do^ inenjenega z delegatom finančne* ga komiteja zveze narodov. Glede zunanje politike je poudaril zvezni kancelar, da se bo vlada potrudila, vzdržati zaupanje velesil in dobre razmere do sedaniih držav in da bo gojila najožje stike z Nemčijo. K temu spada naloga, odpraviti tež* koče glede potnih listov in zlasti v prometu s sosednimi državami in tako utreti gospodarskemu prome* tu svobodno pot. Nova vlada bo že v malo dneh v Portorose imela pri* ložnost, pokazati svojo dobro voljo glede odstranitve vseh pri prometu s sosednimi državami nastalih spor* nih vprašanj. Kriza d Poljski oladL — 'd Varšava, 22. junija. Mini* Ster za notranje stvari Skulski in državni podtajnik v zunanjem mi- nistrstvu Dombrowski sta zaradi nesoglasij v svoji stranki (nacional* na ljudska zveza) podala demisijo. madZarshl ujetniki d Rnslll. — d Budimpešta, 22. julija. Na današnji seji narodne skupščine je opozoril poslanec Karel Huszar zla* sti na to, da je v Rusiji sedaj še najmanj 60.000 vojnih ujetnikov, ki se pridržujejo tam po krivici. Njih življenje je Človeka nevredno trpeti morajo strašen teror in nobe: nega upanja ni, da bi se še letos vr* nili domov. Poslanec je pozval mi* nistrskega predsednika, naj narod* no skupščino pouči o stanju zadeve vojnih ujetnikov in da pojasnila o vladnih korakih. UstaSl na Irskem. itpp« — d London, 22. junija. Blizu >eraryja so sinfajnovci napadli tri angleške častnike na potu k Igrališču za tennis, jih odvedli in ustrelili. V Carnarvonu so sinfaj* novci poročnika, ki se je peljal z družbo v avtomobilu na izlet, poteg* nili iz voza, ga postavili k zidu in ga ustrelili. Brigadni general Ham* bert, katerega so sinfajnovci vrača* joČega se od tennisa obstreljevali, je umrl. Pri Newbridgeu so napadli udeležnike pri pogrebu umorjenega redarja; eden izmed napadenih je mrtev. Iloo naCrt Izprazisen!^ Garale Sleztje. —d Opol«, 21. junija General Hoe-ler je poslal generalu Heneckerju ofi-clalni odgovor o novem načrtu izpraz-njenja. Obotavlja se, da bi izpraznil nemško postojanko, dokler no zapuste Poljaki Bvtoma in Kralo ve Hute in hoče izprazniti Klučbork in Strižev 6ele zadnji trenotek. Z oseh končen sneta. — d London, 22. junija. Izvr* sevalni odbor delavcev bombažne industrije je pozval delavce, naj sprejmejo predloge delodajalcev. Pričakuje se, da se delo prične zopet ▼ ponedeliek. — d Rim, 22. junija. Včeraj so ▼ Messini in v Reggiju di Calabria čutili močen potresni sunek. Škode ni nobene. — d Atene, 22. junija. Posla* Biki Francije, Italije*in Velike Bri* tanije so storili pri grški vladi ko* Iektivni korak in poudili posredo* vanje zaveznikov v grško*turškem sporu. Minister za zunanje posle Baltazzi je odgovoril, da bo mini* strski svet proučil predloge. — d Berlin, 22. junija. Kakor javlja »Vossische Zeitung« iz Lon* dona, je krali Jurij danes dopoldne otvoril ulstrski parlament v Bel* fastu. Iz nase hraljeufne. — Najvišji poštno*denarni pro* met. Pri poštni hranilnici v Sara je* vu in čekovnih uradih v Zagrebu in Ljubljani se je pokazal doslej naj* višji promet, ki ie znašal 2190 mili* ionov kron, torej več kakor v marcu. — Inženirska podčastniška šo* la. Vojni minister je sklenil, letos sprejeti 150 gojencev v inženirsko podčastniško Solo. — Železniška konferenca v Sobo- tici. Beograd. 23. junija. Pred par dnevi je bila v Subotici zakljubčena železniška konferenca med našimi in madžarskimi železniškimi delegati sa vpo-stavitev rednega železniškega prometa med našo državo in Madžarsko. Pogajanja so potekla povoljno, ker je bilo na obeh straneh mnogo dobre volje, da so to vprašanje ugodno refii. Po končanih pogajanjih se je vršil 6kupen obhod ob naši meji napram Madžarski, katerega so se udeležili cariniki in fi- nančni strokovnjaki in kjer se je ugotovilo kraje, kjer ee bo vršila carinska ro :a in kontrola potnih listov. Dole, ho je, da naj se vzpostavi železniški promet med Beogradom in Budimpešto in Zaerrebom in Budimpešto ter obratno na sledeč način: Vsak dan vozita po tej proei tako z Zagreba, kakor iz Beograda proti Budimpešti po eu tovorni in en osebni vlak, isto-tako obratno iz Budimpešte. Polog te- ga naj vozi iz Beograda en potniški | le so pripravljene, dati posojila do brzoviak v Budimpešto, ki naj odhaja \ qq odstotkov cene srebra na sve* iz Beograda ob 7. zvečer v Subotico in tovnem tn,u vsicd zasUvc srebr* od tod dalje j.Budimpešto^Kar a* tiče , zaklada bo najbrž nastopila dneva, s katerim naj se otvori ta pro- "irm- — , ' *T7fam^r, K znatna razvrednostitev marke, ker met, je ta odvisen od odobritve nase in madžarske vlado. Minister saobraćaja bo predložil te dni tozadevni predlog ministrskemu svetu, tako, da je pričakovati, da se otvori promet z Budimpešto že l. julija. talijanski parlament. strateglčni razlogi Jugoslaven s k o prebivalstvo pa je pripravljeno spoštovati talijanske zakone, lil s tem se nikakor ve odpove svojim aspiracija*". Protestira odločno proti nasilstvom, katero sta zagrenila nad Jugoslavenskim prebivalstvom oblast in italijanska armada ln izvaja, da so bili prvi dnevi tldčaiistva strašno kruti. taki. kakršnih nismo pričakovali od italijanskega rodu. Nekateri poslanci protestirajo iu predsednik Nicola kliče VVUfanu: »Spominjajte I se, da se je Italijanska armada ovenčala s j slavo!c (Ploskanje in kilci »Viva P Kser- j cito!«) Oiunta: »Ven z barbari! Q l o 1 i 111: »Moram protestirati imenom v'ade proti insulru poslanca VVilMnn na Italijansko armado.* (Zbornica aptavdlra J O.iolltti: ^vt, čestiti VVilfan, slu lite slabo prebivalstvu, katero za«topate, ker ločete r.as prepričati, da bi verjeli, da to prebivalstvo deli \a$a Pretepi med fašisti in socijallsa. — Energičen tovor dr. Wlltana. — GioHcti in de Sieola protestirata. Češ da le VCiifon Žalil -čustva ttal naroda. — Rim, 22. junija. Včerajšnja seja rimske zbornice Je bila lako burna. Pivi Je govoril Mussolini, poglavar fašistov, ki je ostro napadal Giolittijevo vlado, ki se pogaja s socijalisti, kl so zakleti sovrainiki Italije. Obsojal le delovanje komisarja za primorske pokrajine Salate in se zgra/al sploh nad vso vladno politiko. Mtt»ao?inl je zahteval povoljno rešitev črnogorskega vprašanja, katero hoče* resiti Fsancija v nepriiog Italije, ker hočo imeti v Jugcsia-viji močno proti italijanski politiki na Balkana naperjeno silo. Nato je napadal komuniste ln socijaliste. Razburjenje med njimi ja naraščalo in ko je začel govoriti proti Mussolinu socijalist Baratono, ki je očital fašistom zločinska dejanja, so ga naskočili fašisti, pr': itell so socijalisti m komunisti in nastal je velik pretep. Tržaški fašist Oiunta je s stolom napadel socijalista. Minister L a b r 1 o 1 a je energično protestiral proti nastopu faSisiov in razburjen zapustil dvorano. Po seji h minister Labrlofa podal ostavko. Labriola je bil za-klical proti divjanju fašistov: »To je han-ditstvo.« Predsednik GioIItti mu je očital, da s« z vladnega sedeža ne sme slikati ta-... . . . . . t . t1 i majhnih dozah. 'Smeri.J In spoštovanje. Si SVSV' lakbrlS f ;đVniIL: .>Pr k»tcro *™ d0,*nl na rodili De Nirolcve-tem tudi vi podpirate banditstvo.. Seja H ffa £0vora? ry Alessio: borate se naučm bila prekinjena In ko so se duhov, pomirili, oIike c Fa§Jsti „E,edajo na scnatorski se ja zopet pričela boni senatorja Salato. Krič'jo: Ven s Sa- Oovor nemškega poslanca VVakherja. Iato» ven 5 Salato, tu vidite, kako govore M . , . ... . , Sa'atove kreature! Wilfan skonč*u!e, Izjav- Nato Je pričel govoriti nemški poslanec i 1]ajoč dn ftaf?i.n^i t!riav{jan, ]us jusrosiovenskl element Izvaja, d* ri c;sto : . . . . 1Gn *% w * j„„„: nič resnice na tem. kar je pripovedoval . plativa IZ leta 1844. ; ovod dunaj-Wllfan o postopanju vojaške oblasti proti ski anketi je da.o ce'SLvo, da av, Jugoslovenom. Tra!ijanska armada ie ved- i Strijske hranilnice, m to celo raj* no dajala vzglede izobraženosti in vrjud- • večji zavodi na Dunaiu. kojih eden nostl napram jugoslovenskemu prebival- ima b'izu milijarde hranilnih vl<»4 stvu. Italijanski element v Trstu Je dal ; dandanes ne morejo več izhaiati. Nato Je pričel govoriti jugoslovenski I V7g1ed skrajnega obzira do ouih. ki niso \ Režiiat stroški za stvarne potreb, poslanec ar. vviiian. toliko eksponenti nasprotne narodnosti. { žr- • „slMJhrnr" so ncras^li Zahteval Je najprvo 'a vse Jugoslova- i_____- _____—^---1* ! SC1RC in Z a USIUZDOnCC nc pravico, da smejo govoriti v zbornic! svoj Jezik. Albertlnski statut je dovoljeval poslancem Iz Savoje rabo svojega francoskega Jezika. Ne more ctjlt! čustev, VI družilo govornika in prebivalstvo, katero zastopa, z jagoslovensklm narodom. Dostavlja pa. da &a zaveda sv^JI'i dolžno«*! do Italijanska države ln upa, da bo Italijansko ljudstvo znalo upoštevati prav uorn\ičen© aspiracije anektiranoga jugnslovenskega prebivalstva. To ne sovraži Italije, zato izreka upanje, da bo mogoče z direktnimi zastopniki Italijanskega ljudstva priti do zadovoljivega sporazuma V to sv; ho pa treba govoriti povsem odkritosrčno 1" povsem lasno. V pokrajini, katero govornFk zastopa In katero Imenuje sedaj Venez^a Olulla ... Oiunta kriči ln razbila. \VH-fan proti Olunti: »Pridite bližje, da bom vas lažje razumel.« VbPtve, ki so nas po-sfa'e sem, te volitve, ki so bila velika groza . . . Otunta tn drugi kričijo In se de-rejo. Wllfan nadaljuje m'rno: Kadar se bo vrSHa statistika, upamo, d* bo točna, kakor Je bila v Avstriji . . . fašisti zopet kričijo tlke. WNfan zatrjuje da *e vse resnično ta v toliki meri, da hranilnice v Av# I natančno, kar jc rekel glede nasllstva. ki ftrfjl 8 posli po svo^m starem de* ; so Je vršilo rs ča*a volitev, da «e Je OtV j lokropu ne morejo dovolj zasl-j. rala svoboda juposlovcnske^a prebivalstva, žiti. Prva avstrijska hranilnica na ki tako nI moglo izraziti svojega častva. | Dunaju je imela pred vojsko 5.^ mi* Rossini: Pet poslanskih mest je bilo za ; lijonov stroškov, sedaj pa letno S8 vas in pet ste jih dobili, kaj hočete * J x . r,^,: er>/^ nehote I ugodnejši časi. rroti prevzetiu spe« -d Rim, 21. junija. V zbornici je j kulativnih poslov v delokrog hra* izjavil poslanec Vvalther (Boren) v nilnic so bili vsi strokovnjaki« i nomSkem j?v?iku v imenu svojih tovari- i —■-■ ~ Z<*\. da bodo poiili iredente, temveč SEaQ2r?wI iT Mff'iiv'^iillP. In razbijajo. Predsednik zbornice De NI- i bodo pripravljeni, nasloniti se na ita- j M»sWlFI 2 A ifi^ff uNMMS* cola: »Jaz sem tn, da varujem svobodo j JUanaki narod. Nato je prečital posla- j — Iz Rožne doline s? nun poroča) govora vseh poslancev, moram pa vas n©e vValther izinvo. v kateri protesti- ' Nemci so pied volitvami v dr'svni in dt- prosltl, da spoštujete čustva Italijanske duSe.« {Ploskanje, fašisti razbijajo) VVilfan nadaljuje mirno: Mi smo tu za »kupno delo. Ako sem rekel k2i takega, kar bi moglo razburiti itanTatrska čustva tbonil-ce. verujte ml. da «e je zzodllo zato, ker se nisem dobro po ItalBanskn Izrazil. Hotel sem reči, da upam, da bo statistika Izvršena z vso skrbjo in sl:er br>ij*e, kakor Je to delala Avstrija. FaSlsti kričijo: Lažniivec! Norec! VVilfan nadaljuje mirno in dokazuje, da le večina priklopifenega prebivalstva v Prlmorjn jugoslevenska In da bi hita morala biti radi tega nrldmžena Jugoslovan*! državi. Proti narodnostnemu prhv ra proti razkosanju Tirolske, povzročeni po mirovni konferenci in zahteva pravico samoodločbo. Nato je govornik govoril italijansko. Njegov govor bo poslušali mirno in z zanimanjem. —d Rim, 21. junija Listi poročajo, da je v poslanski zbornici o priliki •popada med socijalisti in fašisti delovni minister Labrioln napadel socialistične stranke. Ministrski predsednik Giolitti je Labriolo nujno pozval, naj ostane neutralen, pri čomer so je Labriola odstranil iz dvorane. —d Rim, 21. junija. Kakor poročajo listi je delovni minister Labriola ra- clpn ne morejo veljati n!Č geografični In ' di dogodka v zbornici podal ostavko. narodno gospodarsko. — Zastava srebrnega zaklada nemške državne banke. V ta namen, da bo srebrni zaklad državne banke služil v svrhe plačilnih ob*-veznosti Nemčije napram inozem* stvu, namerava nemška državna vlada postopati tako, da Ca bo mo* goče brzo likvidirati. Ne gre pri tem za trajno lombardiranie, tem« več le za uredbo, ki bo Nemčiji omogočala brzo kritje kakega v plačilo zapadlega zneska tedaj, ka* lelni zbor z vso sl.'o odvračali Slovence od volitev. Nalepili sc po vseh hirali lerake z It znano vsebino. Slovenk imo ra Koroškem uboga para ftrez vsakih pravic. Nikoli nismo ž:\.'eoja varri Pil SodHcIli !t Slovenec bre«z pravic Kam naj se obrnemo? Za vse krivice, storjene ni Slovencih, se zahtevajo dokazila. To pa ni mozoče, ker nemška sodišča nimajo pravica za S!o-vence. Na tisoče slučajev nasilstev nad Slovenci so že priobčili riovSBSnJ Časniki. Dokazi? Postavite za nekaj časa v v*ak okraj na Koroškem, kjer prebivajo Slovenci Jugoslovenskega zastopnika ln imeli boste dovolj dokazov Evo par zadnjih slučajev: V St. Jar.žu v Rozu ie imel Slovenec svatbo. Nemci in nemčurji so vdrli v stanovanje, razbiH vrata, jrrorlll ln pretepali svate. 27. aprila Je bila obravnava v Celovcu. Okrajni plavar Je kaznoval napadalce po deset kron, s pripombo: »S teJklin srcem vas kaznujem, pa moram za-<
vrem s'.ovenskern Korol ■ nabiti l^ta'.i pričalo, koliko ?e Nemcem na tem, da si < hrani" > za nje sigurno mejo Karavanke Ju£ »slavila vsfanl! Odreši zasužnjene bnte v Slovenskem Korotanu. Diktiraj si sama strategič-ne meje proti premagani Nemški Avstriji. Dovolj je zasmehovanja in zaničevanja Ji-goslovenske države* dovolj je nasibtev ln trpinč?nia Slovenskih Korošcev, Beo-grad stori svojo dolžnost] Srbi, Hrvati, Slovenci! Vaši zasužnjeni bratje Iz tu"':ie-i ga Korotana vas kličejo. Vsi na plan! V Ljubljani 23. /unija 1921 — Proslave Vidovega dne. — Potovanje prestolonaslednika regenta Aleksandra v Osijek, lz Beograda poročajo: Vlada Je odredila, da se praznuje Vidov dan po celi kraljevini Čim najsvečanejše. Prestolonaslednik regent Aleksander odpotuje za ta dan na pokrajinski sokolski zlet v* Osijek. — Tranzitni proiin t na projri Maribor - Ljutomer *o \o vršil v sredo brez vsakih ovir. samo na progi Šnilje-liad-gona f.e niti na^-i potniki, niti oeobje ne smo nikjer pokazati, marveč mora PStati v zaKieujcnih vozovih. To j&ko vpliva na osebni promet in si marsikdo ruje zbere daljšo pot preko Ormoža. — Pos-Undbe v šolskih posiopjih po avstrijski soldateski so, kakor se je \ seda] pokazalo, tako ogromne, da bo-— Francoski gostje v Ljubita* j do mestni občini ljubljanski kakor tu- ni. S tržaškim vlakom so prispeli včeraj popoldne ob treh v Ljub lj a« nc francoski športniki, ki nastopijo pri nogometnih tekmah v LjuMja* m, Zagrebu in Beogradu. Franco* skini gostom se je peljal nasproti do meje profesor Janko Premer. Na glavnem kolodvoru iih je pozdrav vil v imenu Športne zveze ravnatelj Anton Jug v navzočnosti številnih Ijtibskih športnikov. Na pozdrav je odgovoril predsednik francoske nogometne federacije Jules Rimet. Francoski gostje so se nastanili v hotelu Union in pri Slonu. Snoči je bila v Unionu skupna večerja, ka* I ai zunanjim provzročile neznosno sur>sko. — Ne samo poslopja in šolsko opravo, temveč tudi so v večji meri jo divje avstrijsko vojaštvo uničevalo in pokradlo celo — dolarske kujiiuice. ki fo bile z velikim trudom in stroški nabavljene. Kje naj se vzame danes denar — par milijonov! — da se izvrše vse potrebne poprave v šolskih poslopjih. Inventar pokraden in poškodovan, nMla ■ poropana — potem naj pa sola vrši svojo nalogo! Na Pru-lah in drugod je vojaštvo ukradio lepo urejeno dolarsko knjižnico, realčno poslopje jc znotraj in zunaj v takem stanju, da bo nretekle deset let prodno so bo motdo vse reetavrirati. Eno je gotovo: brez državne subvencij«* me-tere so se udeležili poleg gostov za* ! sine občine ne bodo rmosrle stroškov stopniki ljubljanskih športnih on j za opustošena ioleka poslopja! ganizacij. Danes zvečer Priredi Hi* j — Odkritje Verovšek ? Boršfc« rij a po izvršeni tekmi na čast fran* j nikovega spomenika. Pododbor eoskim gostom! banket v srebrni I gledaliških igralcev SHS v Ljublja* dvorani hotela Union. Jutri poseti* j ni je razposlal te dni vsem kultur* jo Francozje Bled, v soboto pa se j nim društvom in korporacijam vas odpeljejo v Zagreb, kjer se takisto j bila za prijavo udeležbe ob priliki udeleže nogometne tekme. ! odkritja spomenikov prvakoma slo* 1 venske gledališke umetnosti Ve? — Proslava Vidovega dne v Celju. Mestna deška in dekliška osnovna šola priredita v celjskem mestnem gledališču na letošnje Vi* dovo*dne 28. junija ob 20. siav« rovšku in Borštniku. V slučaju, da je bil kdo pomotoma izpuščen, pro* si Udruženje gledal igralcev naj se irm isto oprosti in naj vsakdo, ko* I mur je na tern, da prisostvuje od* nostno predstavo. Izvajal se bo I ™£ J° 11H ^ p^^vuie ou* mladinski narodni igrokaz »Kralj | TT*P ?a>Pozn,e>e 4° Matjaževa vojska« s petjem in ple< i ?.fG.e ^ t mV Udnizc?ju giedahš, som v osmih slikah. Igrokaz, Id je j klh v pijani aa bo tako izvirna novost in bo sedaj prvič na nwgoča še pravočasna porazdehtev gledališkem odru, ie spisala do na, i Posamnih društev rodnih pripovedkah Celjanka go* I , JT Vidiranje petnih listov tujih drsna Marica dr Semečeva- en i žavlF-«ov. Angleški državljani ne pla-spa ivia.ica ar. aerneceva, K^en ^ -o ^ toemfikill političnih in poB- 17 glavnih vlog sodelujejo V igri Se , cijpkih (>Wastvih za vidiranje potn-ga vile, vaška deca in vojscaJa kralia Matjaža, skupno 48 šolskih otrok Pri predstavi sodeluje orkester mestne godbe. Igrokaz se ponovi naslednjega dne, to je na praznik lista pri odpotovanju iz naže države nobene takse, ako je bil njih potni list redovito vidiran po naČem predstavništvu v inozemstvu. *— Češkoslovaškim državljanom, ki imAjo svoje stalno po dne, da to obiskovalcem ome i ^LTl^v^o ^ gočen pevratek z večernim vlakom | nežo drfavo. - Po ni v Savinsko oohno kakor tndi proti i ^0^0 plačati arški dj sv. Petra m Pavla točno ob 16. po* ^vališče v naši državi, lahko Uizem-1 u i_* i i sKa pohUcna m policijska olnastva poldne, da bo obiskovalcem orao* | Uo, JLJZ. ^ podatek v &inov*e*še odredbi { morajo plačati «rški državljani za virli-Zidanemu mo.>ru. — In v Ljubljani? j ranje rx)tnega lista pri tuzemskib r^o- — 30!etnico mature praznujejo d>.e i iitičnih in policijskih oblaetvih takso 2. julija 1921 zvečer v Novem mestu ! 6S dinarjev. abiturijenti novomeške gimnazije letr j — V Rogaški Slatini je prevzel nika 1980/1891. Odhod udeiežnikov iz ] novi ravnatelj svoje posle dne 17. Ljubljane 2. julija t. L ob 12.4'j (glavni j Koioavorj. — Postna zveza med Mariborom in — Katebet na ljudski šoli v Škotji i Sv. Lenartom je, kakor poročajo iz Ma- Loki jo mesto verouka divjal pretekle j ribora, vedno prekinjena, dni nad >Sokolomc. ter hujskal deoo i — Podelitev lekarniške konce« narni kazni. Za lopo dinarsko plačo bo se pač dobil noš;en in dostojon duhovnik, ki bo deco roe poduče val v kristo-ven: nauku in jo vzgojeval v dobre fugeslovenske državljane. S^.j vemo ,da tudi vsi duhovniki niso — Nadrahi. — Kolo jugoslovenskih sester naznanja, da se danes, v četrtek zvečer vrši »K resni večer« na vrtu hotela »Bellevue«. Vabimo vse narodno občinstvo, da se ga v čim največjem številu udeleži. — Na liceju v Mladiki so raz* stavljena ročna dela in risbe goienk v dneh 23., 24. in 25. junija. Raz« stava bo otvori ena v četrtek 23. t. m. ob 11. uri. Častito občinstvo je vabljeno, da si ogleda v času od 8. do 13. in od 15. do 19. ure. — V so* boto dne 25. L m. se pridruži tej njegovega očeta, mag. pharm. Karla Šavnika, kateri je svojo koncesijo odložil. — Za izenačenje doklad poštnih uslužbencev z železniškimi. Beograd, 23. junija. Udruženje noštneea in telefonskega osobja je predložilo poštnemu ministra peticijo^ da ?e dovoli poštnemu in telefonskemu o^obju iste drar .srJniske doklade, kakor železniškenm osobjn. — Razstava na obrtnonadaljevalni šoli v D. M. v Polju. V nedelio 26. t. m. se vr^i razstava na imenovani šoli. Obrtniki in prijatelji izobrazbe so vabljeni. — Projrovna sekcija Inžne železnice se jo nastanila pr^d kratkim v drugem nadstropju ^lavno^ra kolodvora v Ljub- lifjii. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 12. do 18. razstavi razstava kuhinjskih izdeh ; t. m. se je rodilo v Ljubljani 25 otrok, kov licejske gospodinjske šole* Po« I med njimi 11 moškega in 14 ženskega drobnosti bodo fie priobčene« 1 spola, S eo bili niftvorojeni. Umrlo je 26 oseb in sicer 18 moških in 8 žensk. Od umrlih je bilo 15 tujcev. Vsled živ-ljensko slabosti je umrla 1 oseba, vsled jetike 7, vsled zastrapljenja rane 1, vsled možganske kapi 1, vsled srčne hibo b, za rakom 1, vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 12 oseb. Od nalezljivih bolezni je bil priglašen en slučaj Škriatinke in en slučsj ^riže. — RaapaStfeno društvo. Društvo >Ort«a hise r/romelnega zavoda za premog, nasproti tel pa kopljejo temelj etr.novanjs-ki hl&i Prometne banke. Obe po^lopii bosta do jeseni pod streho. — Prekanjene branievke. ?<► mariborskem tržnem redu smejo prodajati branievke čresnje in borovnice samo po kilogramih, kmetice pa tudi po >me-ricah<. Branjevke so slučajno odsotnost kontrolnega organa vporabljale v to, da so se pomešavale med kmetice in prodajale no >merioah<. Več takih prefri^ank jo bilo prijetih in or*o;'enih. — Maniprilaoija mariborskih mesarjev. J z Maribora poročalo: Vsled dejstva, da so nekateri mesarji kljub deistvu, da so je uradna cena mesa znižala žo 17. t. m., prodajali meso po starih cenah, je odredilo tržno nadzorstvo strogo revizijo. Vsi, ki se ne bodo ravnali no predpisih, bodo strogo kaznovani. Na prodajnih tablicah mora biti poleg ceno navedena tudi kvaliteta in dan zakola. Tudi tu so se dogajale sleparije. Tako ie bil mesar Jakob 5trsvs oHsolen na 7 dni zaDora, ker jo imel med volovskim mesom, ki ga je prodajal 2. t. m., od 15. maja zaklane živine, tudi meso dveh krav, t. 5. pri vsakem kilogramu 4 K dobička, ker je kmvje mf*so cenei.se. Zacovariati se bo moral poleg te kazni še prod sodiščem. — Chriflrtofov nčni zavod v Ljubljani, edini oblastveno dovoljeni učni zavod za stenografijo ln strojepisje v Sloveniji s pravico izdajanja veljavnih izpričeval, vpisuje za šolsko leto 1921/1922 od 27. junija 1921 naprej vsak dan dopoldne in popoldne na .Domobranski cesti št. 7. Vpisnina B dinarjev. Šolsko leto prične 3. oktobra 1921 ob S. zjutraj. — Smrtna ko Telovadba. Razlaga telovadne teoriie in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tvrševem sestavu, Spisala dr. Liud Pivko in .Adolf S c h a u p. Knjiga obsega 96 strani ter je namenjena pouku telovadba v osnovnih tn nižjih kolah. Avtorja hočeta ustreči intancijam centralne delavne učne oprave* Noi^eo »istem ni tako priproet, vsestranski, logičen, enoliči u in praktičen kakor Tvr&ev. — Zlet v Osijeku. Ponovno opozarjamo b: ttska društva, da cdhaja poseben vlak v Osijek dne 26, t m. ou (M0 iz Ljubljane. Vlak se ustavi na vsaki posta)! ter vstopijo društva na najbiii-nji poMaji. nic, naj lih brzojavno naroči pri Savezu TiirfsflEta iif sperf. — Tekma med moštvom Frar* coske federacije in reprezentanco našega nogometnega podsaveza se vrši v četrtek 23. t. m. ob pol 7. uri zvečer na prostoru Ilirije pred drž kolodvorom. — Predprodaja vstop* nic pri Kancu in Pevaleku v Zidov* ski ulic L — Sestava reprezentančnih moštev pri današnji tekmi: Francoski team: Le Bidois, Langenove - Audln, Kreitz -Pa-rachinl - Bonnardel, Devaquez - Kcuches -Nicola * Bover - R DubljT. — Slovenski tcam: PeJan, Pretnar I. » Šaieker, Deržaj - Zupančič II. - Birsa, Zupančič L * Oman - Pretnar IL - Duršmid - Vidmajer. Pred tekmo svira godba Dravske divizije. — Prvenstveno noa-ometne tekmo 20. junija. (Službena objava L. N. P.). Prostor Sparte: ob 9. uri Jadran re*. t Hermes rez., ob 16. uri Svoboda rez. t Primorje rez. Prostor Ilirije: oo 17. uri Jadran : Hermes, ob 18. uri Sparta : Primorje. — Kolesarite dirite. Ljubljanska kolesarska Ilirija razpisuje v nedeljo 26. t m. veliko cestno dirko Lijubljana-Vransko-Ljubljana 100 km, odprto za vse člane klubov Slovenije. Vozilo ee bo ▼ 3 skupinab, senijori, težka in lab-ka skupina. Najrrade so v kolajnah in diplomah, prvim trem vsake skupine, oz- sorazmerno manj v slučaju nezadostnih prijav. Start jo pri Irm 1 na Dunajski coflti ob 13. uri, cilj istotem. Obrat jo pri km 52. V splošnem valjajo ista določila kot prvič razpisana. Dne 10. Julija priredi III rifa veliko eestno dirko na projri Lr«uWiana - Maribor 138 km. odprto za vse člane klubov Jugoslo v. Kotvraškeea saveza. Dne 24. julija jo dirka Ljubliana - Novo mesto, 75 km, istočasno z dirko Hrvatov Zagreb-Novo mesto in dirko Novomeščanov Gorjance • Novo meto. DruSfuene uesfi. — Občni zbor »Kazine*. Fne 20 .t m. prekinjeni občni zbor društva »Kazino«, se »nadaljuje v petek, 24. t. m. z Istim dnevnim redom ob 16. v mali dvorani Narodnega doma. Joško Bitenc, upravitelj ia sodno postavljani knrator k M nalnoueiša 5 . MINISTRSKI PEDSEDNH PASIC O REKI IN IATvI BARO& —d BengQn4, 2_\ |aniix v ^nji seji ootavotvorne skup se ine jo podal ministrski p-r^-^inik Nikola •topno bjavo: basen toga fpraianjii ki mi j« itavlfcoo, tem dobil podobsal vprasar.ja tuđi od tragih cz- poola» cev. Čast ni b:> r>l-;ovor;.ti nzn\ t <>b priliki o* ? v n trođnl a^rapMnti Sedaj |>o> mor i da nI I »odpisan noben f > d ■ ■ vd in Italijo pli. skupne taeijo Ho- ke in Bvoia. Ued tei kvebft« da veste, da atno po rapi ak i Ihi prt-smli na t». dr. ro H A'a prc-ple?i z\ neodvisno državo in. Reka Ima ro t<*j| po-p"dbi pvavioo, da upi i oj • ; rl- fstanis>»"a t>^:.\.t lr. da aklej a p: cMT.Ur mo s Boomliiimi drtevatnl. Ako bi nVk* ostala pat i a ne bi Imela i • nega prometa r. op-talirai driaTlI&L a svoj. in za-lo-Ii^m. k-" \'■ 1^ slabe poeledioe. Reka mora radi lastnik ia» tereeov skrbeti to. da Jooeio rpo-razum in da olajša in ; • • • Ra promot proko svojega pristanišna. Kako? Min rekel, ima popolnoma PrST. sko skl potrebe, poal sevali so r-tk«*j»n> pristanišča. IŠed ttvn fc vod io posraja-nia. sondira po ?prasj h smatrala eo je potrebno, svoditi rae, I a i ' i hotel i Rel i pom Kiti ravnotaJlo ot tudi, da povemo mi, kaj o-i n:<* pri «ln ',vmow GliVTK' fe. ivjiCr^.Mtti-^ -kupni ekf*ploata/*i"»> R'%ke Ln Barofta, da po-gajasao s t->o:-'i•■•> dt4avo • r». 1'oka so raskakor uw» i tudi i dra- «irni driavaml, loda t1 kler Tu> dobino vwxa svojega t' rilorija, Id nam prfr« pao>u p<> rapalleki pogodbi smatramo^ da u! potrebno, da bi doslej snnaeall sjl pofra.iapja. f-.» tedaj so 'iii,vioo na. to. da \--z i i . • • I/ • " x ^vofo upravo svobodno, da BOtiiieira svoje konstitniranje in njenemu potiTV m potem moremo odzvati ali pa ne, kakor bi to interesi /■'' ali Tako 1o stališče kraljev.«!;: <• vladb ;n t°ko oe hooa tudi postopati, nri žesner bo skrbela, d a se vsa v iT-.- rila. ki so tičejo združitve z roškim i ristsmlščem in rapalsko pogodbo, reMjo n? prijateljaKI način e int/r -iranimi drtavainf, NALIVI V BOSNI. —d Sarajevo. 22. Junija. Dci pada neprestano. \7 okoUd Sarsjmi va jc zapndd sr * is tem* peratura močno >ada Boja s:*, da i>o letina popolnoma propadla, fiko ne bo prenehal dež ob nr' vetđ CtM STAVK. BAS 5NIH URADb NIKOV NA CE5KEML — Praifn. 23. junija. Zreza f>e* ških bančnih uradnikov |0 EahtCTAi la službeno pragmlatiko, kokoršna je upcJijna v nemških bankah žo nad eno leto. Ker bančni zavodi ni* so popolnoma ugodili njihovim ra* htevarru ao stopili danes zjutraj ob 8, bančni uradniki v Pr.v:;. Brnu in Bratislavi v generalno stavko, ki se bo razširila tudi na rokrniino. OBSODBA HOELTZA. —d Berlin, 22. juni i a. Po enour* nem posvetovanju ie izreklo sodi* Šoe obsodbo zoner Hoeltza, katera se tfiiisi na dosmrtno prisilno delo in Izgubo državljanskih pravic BORZE — ZAKreo. li. j ur/, a. Devbe: ficflra 209—210^ Italtta -7.34, Loodon, i»- plačila 544—540, Co' 451—New>ork kabel 14425—143.25, 5ek 142.25—143, Pi-riz 117c—t .-. ^ ^vicS 244"—2460. Dunaj 2\ 1? -21.275. H-ikare-šta 50-61. Valute: Dolarji 140 140.5). a v. strOske kroue 22-0, csrtld ruhljl .12 0, 20 krou v zlatu 463 H, napoteondori 463 —453, BtinSkp rr.arke Ji3 215. romunski leji 24—22f>, ttaliianske Ure 728—na Is-Skoslovaške brooo 20-0—0. — Curlh. 22. jurij . l^cvtre*. Herlln 8 40, tirlandi'a !9(i.90, NeuTork 892, London 22.21, Park 47.55, Milan 29.50. BmscU 47.20. Kcdarj 10150, Stockholm 132 Kri-stijanija 85, Madrid 7.S.75. Buenos Aires 182.50, Pracj ^10, Varšavi 0.40. Eaireb 4. Budimpc.^tiL 13nkarecitahw> eferb. invalidski o^dolefc. opozarja na n,t^a| za izdelavo in predelave žimni," ter prepleekanje isissnih T>o**t«>lj — objavljen v Uradnesa iifUi št. 65/1921. —Z Prost« trgovina a Žitom v Italiji, Ministrski svet v Rimu je tklonfl. da do-stane trgovina z 2!tom v Italiji počenSI a 1. av;;ustoni_lg21 prosta._ Polzusdbe. — Zatekel se Je 22 .dopoldne mlad pes sive barve volčič pasme. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti nagradi K 400 z. Kalmiču, Sv. Petra cesta 27. _ Glavni urednik: Pasto PustosJcmšek. Odgovorni urednik; Božidar VoOeb. _ 1 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, ozlr. mati in stara mati, gospa mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek dne 24, junija ob 4. uri pop. iz hiše Žalosti Trnovski pristav 24 na pokopališče k Sv. Križu. Ljobljana. dne 23. junija 1921. Žalujoče rodbine: Bizjak, David in ner$ek. Med nebeške krilatce preselila se je petletna hčerka davčnega oficijala Iv. Mešeka. Ivica. Pogreb v petek, 24. t. m. ob 3 uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Kranj, 23. junija 1921. Zaiijoii ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je preminul gospod Luka Kmet Pogreb bo v petek, 24. t. m. ob pol 5. popol-iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin! V LJUBLJANI, dne 23. junija 1921. Ostali sorodniki. - ->\».' r . , Zahvala. Za izraženo nam sočutje in sožalje povodom težke izgube, ki nas je zadela, za poklonjene krasne vence ter mnogobrojno časteče spremstvo nepozabne pokojnice k večnemu počitku se tem potom vsem naj-presrčneje zahvaljujemo. Posebej pa nam je dolžnost zahvaliti se gosp. dr. Edvard Šavniku, zdravniku v Kranju, za požtvo-valni trud in lajšanje bolečin med boleznijo, p. t. zastopnikom javnih korporacij in oblasti, gosp. članom Zadruge brivcev, strelskima društvoma „Ljubljana" in „Sloga", ženskemu naraščaju Ljubljanskega Sokola in njegovi vaditeljici za podarjeno cvetje in udeležbo pri pogrebu, končno slavnemu pevskemu društvu „Ljublj. Zvon" za korporativno spremstvo in za tolažbe polne ganljive žalostinke. Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala! T LJubljani, dne 22. junija 1921, Globoko žatalola n&Hiu Fraotkefli. i Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje in sočustvujejo z nami ob izgubi nepozabnega soproga in predobrega očeta, gospoda Valentina Mraka vsem, ki so ga v tako mnogobrojnem številu spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebej pa bodi izrečena zahvala načelstvu go-stilničarske in sodavičarske zadruge v Ljubljani ter nje članom, pokojnikovim prijateljem in stanovskim tovarišem za pomoč in naklonjenost med boleznijo in ob smrti, odposlanstvu ljublj. „Sokola" za udeležbo pri pogrebu, dalje si. pevskima društvoma »Ljubljanski Zvon" in »Slavec" za ganljivi žalostinki ob krsti pokojnikovi. Njega pa, katerega smo tako vroče ljubili, ki leži v prezgodnjem hladnem grobu: Ohranite v blagem spominu. LJubljana, dne 22. junija 1921. Globoko žalujoča soproga Antonija Mrak z otroki. Eft tt aH i kittiji i niti Ponudbe pod .Mesto/4328* na unrav. Slov. Naroda. 4328 Drobilec kamenja s sejalno pripravo (Steinbrecher) se proda na OHaeah bit. 37, (Tribać). 4262 PlWWilMl sata? za tovarno stolov se sprejme. Stadler Ljubljana, Sodna ul. 11. 4202 Najboljše okrepčajoče &nd*,e sredstvo ss odrt sle ln otroka je želt-znato vino lekarnarja O. FlccoUja w Ljubi anl I 6 Hoe se večje stanovali e J—4 sobe in kuhin a Ponudbe pod .3—4 sobe 4329" a upravo S ov. Naroda. 4329 Kupim gostilno ali kavarno, ali vzamem v najem. Ponudbe pod .Kavarna/4330* na uprav. Slovenskega Naroda. 4330 JfaprcBaj novo moško Ho, damski raket, ptienlk s podstavkom. Od Vi 5. do 7. na Eravćevl cesti 14, I. nadstr. 4339 Sobo s kuhinjo išče gospod v Ribnici ali bližini Ponudbe pod .Stanovitno 4285* na upravniStvo Slov. Naroda. 4">85 Dva dijaka, petotalca, lsceta slano v soja s hrano pri boljši družini sa rlhodnfe Šolsko lato. Ponudbe pod .Stanovanj« 43 38" na ucravo Slov. Naroda. 4338 Proda se nflva pripravna tudi za stavbno parcelo. Po-7ve se na Sv. Patra o. 53, J. Er-beinlk. 4333 Šofer ki je ravnokar kot vojaški avtomobillst doslužil voja?ki rok, išče primerne službe. Ima 4 letno prakso, zmožen vsake opravke, IzuČen kljčavnčar. Nastop takoj. Ponudbe na županstvo Slatina — Radind. 4277 la splitski MM niol se dobi pri tvrdki Mihael Omahen, Višnjagora v vsaki množini po najnižji konkurenčni ceni. TakojSnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franco. 4304 Mesečno sobo lepo meblovano, če mogoče s posebnim vhodom, lito s 1. julijem aH pozneje industrijski uradnik. Ponudbe pod „Mirno stanovanje 4341" na upravništvo Slov. Naroda. 4341 se veli zpde (gospodarske ili od napuStene tvornice) u neposrednoj blizini željeznice, podesne za instalaciju jednoj? industr jskog poduzeća. Prednost imad i objekti, koii iznađu željeznički priključak i uredjaj za pojron (Kraftanlage), te obi!uju vodom. Ponude upraviti pod Šifrom .Tvornica* na adresu: Zagreb glavna pošti, pretnac 41. 4343 ¥ ponedeljek, 27 t. m. ob 0. url dosol. so bodo prodajala rasna ■ VV( mm kakor pis. mize, pulti, registrator, stol', obešalniki, bjagajia $t. S, peč in drugo pri družbi .SAD", Ljnbllaoa, Beetbovanva ulica 10. 4310 Hal gatiai fin tabo za takoj. Ponudbe pod .soba/4325* na uprav. Slov. Naroda. 4325 Stroj za cementni tlak z lepimi vzrorci, kompteten, se proda na Glincah hšt. 37. (TiibuC). 4261 Spalna soba fino težko delo in nekaj druge oprave je naprodaj na Glincah h5t. 37 (Tribuč). Mostno tehtnico že rabljeno a v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na Srebotojak. lesna raiastrija. Sf. Peter, Sav dolina 4*51 JUpro&aj je stavbna parce a z mizarsko delavnico in z inventarjem. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 4200 ftgovski pomočnik (skladiSCnik) a« takoj ore)me. Ponudbe na peltol predal 66, Llnbljana 4309 Trsov, učenca s potrebno šolsko izobrazbo, poštenih ttarSev, zdravega In kateri ima \eselja do trgovine, sprejme Jakoj In pod ugodnimi pogoji firma J. Hualan, Eran| (Gcrenjiko). 4302 Izurjena šlvlljn se pri- nnaiflafM Naslov pove uprava PUlUlUa Slov. Naroda. 4315 Pohištvo z orehovim lesom, popolnoma novo, se radi selitve proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4327 Proda se večja množina vinskih hram-nih, transpoitnih in malih sodov. Stadler, Ljubi ana, Sodna ul. štev. 11. Gospodična, vajena kuhanja in šivanja iiče mesta gospodinje aH opore kjerkoli. Ponudbe pod L S. Roma, poste restaate. 4316 It će se prvovrstni čevljarski pomočnik. Dobra plača, hrana in stanovanje v hiSi. 'oizve se: Trgovina a cevi jI, Gradišća st. 10. 4254 Učenec močan, zdrav, poštenih staršev, s primerno Šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Ignac AndraSič, Kranj, (Gorenjsko). Predstaviti se ie osebno! 4305 Proda n BBODadstropna bila z ie- Hlim Vrtflm v SP- Šiški (Ljubljana IIIIHl lllllifl VII). Kupec dobi takoj lepo moderno stanovanje s 4 sobami in pntiklinami. Ponudbe pod .999 hiša 4287* na upravo Slov. Naroda. 428- DruZabisIk manufakturst z 2 — 300.000 Kronami gotovne za že obstoječo trgovino z manufakturo v Liubjani se išče. Ponudbe pod .Družabnik 112" Ljubljana, postno ležeče. 42-4 Noilino posestvo hiša s sadnim vrtom, se radi družinskih razmer proda aH zamenja. K hiši spada tudi travnik s hosto. borovcev hrib ln dve njivi Naslov: Spodnje fla meljn Št 3, poŠta Šmartno pod Sna-r■> goro, 43M Brek, lično in močno fzdeln. s« proda. Ivan Fotar, sedl*r, Mengei 147. 4295 Krasno slovensko letovišče Bled na Jezeru vilo Rndoslouii Pension, vse novo, čisto, lepe sobe, dobra hrana. 4205 Vila na Bledu, skoraj nova, 5 fino opremi jenih sob. Kuh nja, ledrnica, 2 pose skl sobi. 2 kleti, 2 podstrešna kabineta z opravo, posodo in finim čolnom vred se proda. Naslov pove upravništvo Slovenskeea Naroda. 4259 Ti JI a_a godala, loke. U I AIII Ml II pihala in potreb« Sčtne. Strune na drobno ln de-oelo. Speejali* f tete: Reliance, B ack Ends, EHte itd. Popravila iz prva roke, strokovni in ceno. A. Mniić, LjuM'ana, Šelenbnrgrra ni. 6. Orašćinl sodobno §/^^s?ie*fi*#asoii^u železn;ce v Veliko.cu krasno kmetlsko |IVaQ9IWII (Koroško), obstoječe iz 6 sob. vse kompletno opremljeno, ća'je enonadstropn.i gospodarska h*a, lep velik sadni vrt, gozd, park, njive, živ In mrtev fundus, vse arondirano In obde'ano, se proda za nem. avstr K 4 0 0.000 Dopsl pod „Rcscker Intnebicss 6847M na Bock A Eersfeld. Wen I. Adlerg. 9. 35 BsOBDEa 1000 K nagrade tistemu, ki preskrbi v Ljubljani ali na periferiji mirni stranki brez otrok stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritlklinami. Ponudbe pod .Mirna stranka/4337- na uprav. Slov. Naroda. 4337 Joljša gospodična srednjih let lana mosta gospodinje. Vajena vseh gospodinjskih del in do* bra kuharica. Gre najrajši h kaki boljli starejši samski osebi. Ponudbe pod .Vsega Vajena 4313* na upravništvo Slov. Naroda. 4313 4 tonski tovorni avtomobil 38 HP znamke Austro Fat, v ropol-noma dobrem stanju sa proda. Ogleda se na Dunajski ceatl 50. 4312 Mestno inpanstvo v Saonsku razpisale mesto dira mestnega stražnika Zahteva se: 1.) dokaz telesne usposobljenosti in moralne neoporečenosti, 2.) dokaz jugoslovanskega državljanstva, 3.) dokaz o dosedanjem službovanju in o poteku življenja. Prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava in službena obleka. Plača po dogovoru. Ponudbe je vložiti do 15. julija 1921. Kastno inpanstvo v Kamniku rsapisnfe za svoja elehtrioao oorcijs mesto ELEKTRIKA Zahtev a se: 1.) dokaz strokovne usposobljenosti in o sedanjem strokovnem delu, 2.) jugoslovanska ozir. slovanska narodnost in neoporečenost, 3.) možnost kavcije, 4.) da prevzame tehnično odgovornost za omrežje, izvršuje potrebna popravila in vodi tozadevne račune. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti do 15. julija 1921. Prvovrstna moč. Spreten trgovski sotmdnik manufakturne stroke se išče za jesenski nastop. Reflektira se le na prvovrstno moč, prednost imajo izložbeni aranžerji in kateri poznajo stranke celjskega okraja. Natančne ponudbe se naj dopošljejo do 30. t. m. na poitoi predal it« 14. Cel*'e. Za večje industrijsko podjetje se lice poverliiva, značajna in energična oseb Prodam 10 vagonov buko terja oglja. Ravnotam se sprejme na samico za-ne^lj v iagar. Takojšen nastop. Ponudbe prosi Josti Plankar9 Ljubljana, Dolenjska cesta št 5. 4320 Ml? Vizitke, taiste In pfscmshi papir % firmo kakor nsakoorsfiie drage tiskovine i zorSnfe toCno liHUOĐUH TISHHRflH NaroČila sprejema tući »narodna knflpsraaM. kateri M sa po odgovarj&iečeai službovanju profila mot-noat, da zavzame za nekaf časa porerliivo mesta. Pismene ponudbe pod poštni predal ii. 3» Ltuitifana. Rabljeni prazni so Približno 56 kom. sodov iz trdega lesa (poprej sodi za katran) » 39 „ ... ■ (mej sotfi za vt&m đ*t|i) • 49 „ , 9 (poprej sodi za olje) 9 38 , ■ • mehkega „ , popolnoma dobro ohranjeni in so za krompir ali sadje prav dobro vporabni, se odda po ugodni ceni pri Tvornici za dušik d. d. Ruše pri Mariboru. Oglas. Nabava ovsa (zobi). Pozivaju se interesenti da stave Komandi Dravske divizijske oblasti pismene ili ustmene ponude za izporuku ovsa (zobi) franko intendantsko slagalište i to: za L!u&!ano ............ 120.000 kg «a Maribor ............ 110.000 kg za Celje 29.000 kg Zaključivanje pismene pogodbe 30. juna pre podne u intendanturi Drav. div. obi. Slagališta imaju željezničke pruge. Predaje u vojničkim vrečama ili ala rinfuza. Uslovi mogu se videti kod divizijske intendanture. Rok izporuke od 1. jula do 10. jula t. god. Kaucija 10% ponudjene cene. Ponude biljegovati sa 2 dinara. Kaaaanda Dravska div. oblasti, E. Sr. 9147, 17 junija 1921. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. 3E 3E Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večj mi kraji v tu- in inozemstvu. 3C 3C =1* m Lastnina ki tlak »Narodne tiskarne« Za lnsaratai del odgovoren Valentin Kopitar. 80 LA RU FD