TT A ^HT TQTT PTFTRTTTrTPM T TCZ^P xV.il X vJJLaJLoJKv. wJdaJttxv. V JdalNI JLaJLo JL .
«Danica> izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za 1 „ leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LI.
V Ljubljani, 8. aprila 1898.
List 14.
Dopolnil sem!
Dopolnil sem ukaz tvoj. Oče mili! Poravnal vse, kar Adam je grešil. Zato rodu njegovega se vsmili, Saj zanj sem se, tvoj ljubi sin daril.
Glej, tu visim v bolestih neizmernih, V trenutkih kratkih boj bo dokončan; Križ zadnja kri oblija, iz stoternih Nemilo mi zadanih smrtnih ran.
Oj čuj me, Oče! vmirajoč te prosim, Zdaj ko sem spolnil, kar si mi velel, Za rod te prosim, ki ga v srcu nosim, Da zopet z milostjo ga boš objel.
Ozri na s trnjem venčano se glavo Neštetih vdarcev zdelano strašno, Ozri v obličje moje se krvavo, Upadeno, opljuvano, bledo.
Roke. noge neusmiljeno razpete, Pribite z žeblji tu na trdi les, Vendar, moj Oče! ah, nikar os vete — Le milosti te prosim iz nebes.
Dopolnil sem, izdan sem tu sramoti, Zaničevanju, slušanju kletvin, Oropan vsega, tu visim v nngoti, Visim, jaz „mož nezmernih bolečin".
Da. tu visim, pojemljem, smrt se bliža, Umrjem rad. živi da Evin rod, Še enkrat Oče! — prosim, prosim s križa, Oprosti ga, zanesi mu Gospod!
Ah moja duša ga neskončno ljubi, Dopolnil sem! — zanj vtriplje se srce, Moj Oče, sprejmi ga, otmi pogubi, In zdaj to dušo ti zročim v roke!
Rado slav.
Velika noc.
Velika noč, o prelepi praznik, z otročje veselim srcem se te spominja duša kristjanova. Nikdar se ne vzbujajo človeku bolj spomini na srečna, brezskrbna detinska leta, kakor v veliki noči. Noben praznik ne napolnuje srca s tolikim hrepenenjem po večni domovini, kot praznik vstajenja Izveličarjevega.
Velika noc, praznik odrešenja. Odrešenje, sladka beseda. Kdo more slajšo besedo oznaniti jetniku, ki že dolga leta sedi v temnici, v verigah, ves prebledel, strhel in suh? Kdo ga more bolj oveseliti kakor poslanec oznanujoč mu rešitev iz ječe? Kdo more utolažiti v smrt obsojenega bolj kot oni, ki mu donaša od kralja pomiloščenje? Štiri tisoč let je bil človeški rod jetnik. Grozni tiran ga je imel v verigah skozi 4000 let. Oh kako je bilo dolgo čakanje; oh kako so hrepenele pobožne duše po rešenju. Oblake so prodirali solzni klici: „Nebesa pošljite ga, oblaki dežite ga!" Velik bolnik smrtno bolan je ležal na zemlji in zdihoval po zdravniku, velik hudodelnik je ležal v verigah; ves pekel je kričal: „Smrti je vreden!" Tudi Božja pravica ga je v smrt obsodila; usmiljenje, ljubezen pa je prinesla nesrečniku rešitev. Ne umreti, živeti mora človek. O vesela velika noč, spomin največje dogodbe v življenju človeškega^ rodu, praznik odrešenja našega.
Velika noč. glej, še mrtva natora se te dostuje. Ti nam oznanjaš vstajenje Izvelii in nam s sladko nado zagotavljaš vstajenji grobov ob sodnem dnevu, in vsa priroda se vzbuja iz trdih ledenih zimskih spon, zelenje in
cvetje prodira trdo skorjo matere zemlje in vstaja k novemu življenju.
Velika noč. o koliko radosti nam ti sporočaš, o kako vesele dogodi»e nam ti praviš. Saj si pač ti ona tolažnica ob bolniški naši postelji, ki nas znaš najbolje tolažiti. Ti si kažipot v boljšo bodočnost. Kristus je šel iz smrtne žalosti v vezi, od vezi k zasramovalcem, k bičanju, k kronanju s trnjem, v smrtno obsodbo, s težkim križem na Kal varijo, na križ — v smrt.
To je bila pot Kristusova v življenje, k zmagi, k vstajenju, na desnico Boga Očeta. Prelepa velika noč, vodi i nas po tej poti!
Naj trpimo, naj jočemo, naj umiramo. Gospod, da le spet vstanemo in v Tebi živimo ter ti pevamo večni — Aleluja!
MIHAEL,
po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof lavantinski, mnoaočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha!
»Glej. Mihael, eden izmed najprvih knezov, mi je prišel na pomoč.«
Dan. 10, 23.)
I.
O Ceščenju angreljev.
(Dalje.)
Krasen in tolažbe poln je opis, katerega podaje kralj David o varstvu angeljev. „Nesreča se ne bo približala tvojemu šotoru, ker svojim angel jem je zapovedal zavoljo tebe, da te varujejo na vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da kje s svojo nogo ne zadeneš ob kamen. Hodil boš po gadih in baziliskih, in boš teptal leva in zmaja.11 (Ps. 90, 10—15). Po teh svetopisemskih besedah ravnajo angelji z nami, kakor ravna ljubeča mati 8 svojim ljubljenim detetom, katero še ne more trdno in varno stopati po tleh. Brž ko mati vidi, da slabotno dete omahuje, hiti mu naproti, stegne za njim svoje roke in je vzame v svoje naročje in je veselo in rahlo odnese Se več. Sv. Pismo starega zakona nam pripoveduje mnogo vzgledov, da so sv. angelji tudi dejanski, da so vidno nastopali v varstvo dobrim in pravičnim.
Senaherib. mogočni kralj asirski, je z mnogoštevilno vojsko oblegal mesto Jeruzalem, katerega pobožni kralj Kcehija je le v Boga stavljal svoje trdno zaupanje. In prerok Izaija pride h kralju in mu reče po božjem naročilu: ..Senaherib ne bo šel v to mesto, niti puščice ne bo pognal vanje . . Po potu, po katerem je prišel, se bode vrnil. In jaz bom varoval to mesto in je bodem otel." In angelj Gospodov je prišel v
noči in je pobil v asirskem taboru sto in petin-osemdeset tisoč mož. In ko je Senaherib zjutraj vstal in videl trupla mrličev, je odrinil in pobegnil. (VI. Kralj. 19, 32—35). Najmilejša prigod ba pa, ki jo pripoveduje stara zaveza o an-geljih, je brez dvoma vspodbudno poročilo o an-gelju, kateri je v podobi imenitnega mladeniča spremljal mladega Tobijo v tujo deželo, mu je zvesto služil in ga je zdravega pripeljal zopet v hišo ljubih starišev. „Očeu, vpraša zatorej srečni sin še srečnejšega očeta, „oče, kakošno plačilo bodemo dali temu sv. možu, ali s čim mu moremo vredno povrniti njegove dobrote? Mene je zdravega peljal tje in nazaj; denarje, katere ti je dolgoval Gabel, je on sprejel. Meni je dobil ženo, hudobnega duha je pregnal od nje in razveselil je njene stariše. Mene je obvaroval, da me ni riba požrla; tebi je pomagal, da vidiš luč neba, z vsemi dobrotami smo napolnjeni po njem.a (Tob. 12, 2, 3).
Mogel bi nadalje omeniti še augelja, kateri je držal roko Abrahamu, da ni žrtvoval Izaka v dar. Mogel bi imenovati angelja varuha, kateri je Judito peljal v Holofernov šotor in nazaj, kakor to spričuje junakinja z besedami: „Kakor resnično živi Bog, varoval me je njegov angelj, ko sem šla od tod, ko sem bila tam in ko sem se od ondot vrnila; in Gospod ni pripustil oskruniti svoje dekle, temveč me je brez omadežanja z grehom poklical k vam nazaj, da se veselim njegove zmage, svoje ohranitve in vaše rešitve. Hvalite ga vsi, ker je dober, in ker je večno njegovo usmiljenje!" (Jud. 13, 20. 21). Mogel bi navesti angelja, kateri je ohladil žrjavico ognjene peči, da se trem mladeničem Ananiji, Aza-riji in Mizaelu ni zgodilo nič žalega; in onega, ki je preroka Habakuka peljal v levnjak, da je nesel Danijelu hrane. (Dan. 3, 49, 50; 14, 33). Mogel bi nadalje govoriti o angelju z belim oblačilom in z zlatim oklepom, pod katerega vodstvom je Juda Makabejec vojvoda Lizijo zagnal v beg (II. Mak. 11, 8. 12); vendar opuščam to in mnogo cfruzega iz stare zaveze, ker nam še nova zaveza ponuje obilno neovrženih dokazov, da angelji pomagajo ljudem in jih varujejo, osr-čujejo ter tolažijo.
6.) Češčena bodi, milosti polna, pozdravi angelj Gabrijel v Nazaretu Marijo, in ne boj se; ker milost si našla pri Bogu. Glej, rodila bodeš sinu in daj mu ime Jezus. On bo velik in sin Najvišjega imenovan. (Luk. 1, 28. 30—32). In ko se je ta prerokba izpolnila, so prinesli veselo vest angelji z nebes pastirjem na betlehemskih livadah in so jih natančno poučili o kraju, kjer je rojen Izveličar sveta. In pozneje vidimo an-
gelje, da strežejo v puščavi Odrešeniku človeš-	na ladiji, in ko se je ladija razbila, rešili so se
kega rodu, ko je bil pregnal skušnjavca in za-	vsi na suho zemljo.
peljivca Adamovega. Angelj je potrdil in okrep-	_
čal Jezusa, ko je na Oljski gori krvavi pot
potil. Poslanec iz svetlih nebeških višav je bil,	Recimo dve tri 0 popolnosti,
ki je potolažil pobožne žene ob grobu, in je	(Dalje.)
prvi oznanil osupnjenemu svetu preveseli dogodek	Kateri so pa pripomočki, koji nas vodijo
o vstajenju premagovalca smrti in satana.	do popolnosti? V prvi vrsti imenujemo premi-
Angelj tolažnik je bil, ki je na Oljski gori	šljevanje. Vže kronani pesnik David pravi, da
učence, ko so žalostni gledali Jezusa iti v nebo,	mu premišljevanje užge v srcu sveti ogenj. ..In
osrčeval z upanjem, da bode ravno ta Jezus	meditatione mea exardescet ignis.44 Premišlje-
zopet prišel. In ko so apostoli po prihodu sve-	vanje vzbuja v nas one svete želje, brez kojih
tega Duha neprenehoma učili, da je Jezus Kri-	nikoli ne moremo priti do popolnosti. Premišlja-
stus od mrtvih vstal, da je obljubljeni Mesija,	jočim brezkončno dobroto božjo in ljubezen,
so jih zgrabili in v ječo vrgli; pa angelj ne-	vname se i v srcu našem ljubezen do Boga.'
beški odpre po noči vrata v ječo in pelje apo-	Kadar se domislimo na sveto življenje Kristu-
stole iz nje, rekoč: „Idite, nastopite in govorite	sovo, vselej se vzbudi v nas želja posnemati ga.
v tempelju ljudstvu vse besede tega življenja.14	V premišljevanju uvidimo lepoto kreposti in duša
(Dejan. ap. 5, 10). Kmalu potem je zopet prišel	naša dobi veselje do nje: opazujemo gnjusobo
angelj z nebes in je odprl ječo prvaku apostolov	greha in v duši naši vzbudi se strah in groza
in pastirju narodov, sv. Petru, nad katerim se je	pred njim. Premišljajoči veliko veselje, katero
v malo urah imela izvršiti smrtna sodba. „Glej,	nas čaka na nebu, in kazni, katere prete greš-
angelj Gospodov je pristopil in luč se je zasve-	niku, občutimo veselje do kreposti in zaničevanje
tila v ječi, in udaril je Petra v bok in ga	grešne razkošnosti. Z jedno besedo: premišlje-
vzbudil, rekoč: Vstani hitro! In vezi so padle	vanje je ognjišče, kjer srce naše odloži vso su-
od njegovih rok . . . In sta šla mimo prve in	rovost, postane mehko, se ogreje, da se vžge do
druge straže, in sta prišla do železnih vrat, ki	svetih želja. Ni se tedaj čuditi, ako vsi cerkveni
peljejo v mesto, in ta so se jima odprla sama	učitelji toliko priporočajo premišljevanje,
od sebe. In sta izšla in prišla na ulico dalje, in	D prip0moček k popolnosti obstoja v
JC	anSe,J od	Peter ~ tem, da vedno ponavljamo sklep, da želimo priti
zave in rece: Zdaj vem resnično, da je poslal do popolnosti. Taki sklepi navdušujejo našega Gospod svojega angelja in me je otel Herodove duha, da ne za08tanCi ^ MerJ J
KlLnVTf 7WfoTnJiT^ Jj^stva." na težavnem tu ln'08ti PrenoviP J
(Dejan, ap.12 7. 10 11). In ko oproščeni apo- duhu duže vaše>„ „Renovamini špiritu mentis stol prispe do h.se Marije, matere Janeza Marka, ve8trae,» piše 8V. Pavel Kfežanom Vsak dan
t»Tj\ JG blh™0g°*b™hJ°*<> mol!hi prijazni bralec, treba, da ponoviš sklep svoj ko potrka na vezna vrata in je dekla po imenu Prav tako ravnaI je David/da si je bil Pdo>e J,
Roda spoznala njegov glas in je tekla notri m vže precej visoko 8t injo popolnosti: „Kt d* i,
oznanila da stoji Pe er pred vrati, vsk hknejo nunc co L« Jn r/kel sem'sedaj sem začel
zbrani: Njegov angelj je.- (Dejan. ap. 12, lo). Tak nasvet dal je tudi sv. puščavnik Anton na
Ko se je veliki apostol sveta, sv. Pavel	smrtni postelji menihom, koji so žalostni stali
kot jetnik peljal iz Cezareje Stratonove v Rim,	okoli njega. Rekel jim je, da naj vsak dan mi-
bil je v nevarnosti, da se s svojimi tovariši na	slijo, da so še le začeli težavno pot do po-
ladiji pogrezne v globočino morja. Ni bilo vi-	polnosti.
deti ne solnca ne zvezd. Zdelo se je, da je Tretjič: ne misli nikoli na dobro, koje si polom ladije neizogiben. Tedaj se je bil prejšnjo	storil, pač pa na dobro, koje ti je še storiti in noč prikazal sv. Pavlu angelj Gospodov in ga	na kreposti, katere moraš še si pridobiti. V tem je tolažil: „Ne boj se, Pavel! Pred cesarja moraš	smislu piše apostol narodov Filipčanotu v 3. po-stopiti: in glej, Bog ti je podaril vse, kolikor	glavji v 13. in 14. vrsti. In sv. Janez Zlatoust se jih pelje s teboj.44 (Dejan. ap. 27, 24). In	tolmačeč besede sv. Pavla piše, da prihaja dvoje ko je bila stiska največja, stopi Pavel med svoje	zlo iz tega, če človek misli na dobro, koje je tovariše in jih opominja: „Srčni bodite, možje;	do sedaj delal. Prvo zlo je, da dobi tak človek verujem namreč Bogu, da bode res tako, kakor	neko dopadajenje do samega sebe, katero se spremi je bilo rečeno.44 (Dejan. ap. 27, 25). In bilo	meni v prevzetnost. Drugo zlo pa je, da tak je res tako. Dvesto šestinsedemdeset duš je bilo	kristijan postane len in mlačen, ker 'misli, da
je storil zadosti. In če sv. Pavel, kateri je toliko prestal za Kristusa, toliko pretrpel na svojih apostolskih potovanjih, vender nič ne misli na to, ampak tako rekoč na vse to pozabi: kaj naj 3torimo potem mi, ki imamo \ primeri ž njim tako malo zasluženja ? Ko smo pa na vse do sedaj storjeno dobro pozabili, potem treba, da se ozremo na to, kar imamo dobrega storiti v bodočnosti. Dalje pravi gori imenovani cerkveni pisatelj Zlatoust, da ni še dosti, da ne mislimo na dobro, koje smo storili, ampak da moramo na to popolnoma pozabiti. Tedaj šele imeli bodemo pravo veselje in vročo željo postati vsak dan popolnejši.
Četrti pripomoček na stezi k popolnosti obstoja v tem. da mislimo neprestano na sedanje pomankljivosti in na grehe iz prošlosti. Prej trdili smo. da ako hočemo v sebi ohraniti žive želje po popolnosti, ne Hmemo misliti na dobro, koje smo storili. Sedaj pa pravim, da moramo misliti na slabo, koje smo delali, in na pregreške, koje dan na dan delamo, in na kreposti, katere na sebi pogrešamo. Take misli obude v nas sveti strah, vzbujajo željo po kreposti, kojih do sedaj nimamo: vse to v nas budi željo po popolnosti : ako tedaj v resnici želiš postati popoln, ne bodi nikoli sam s saboj zadovoljen, nego odkrito priznaj si svoje pogreške. svoje grehe in zmote. Obžaluj, da nimaš prave kreposti, priznaj, da si poln strastij, in tako priznanje provzročilo bode v tebi nezadovoljuost. Toda ta nezadovoljnost naj bo mirna, ponižna, polna zaupanja do Boga, in ako bode taka. gotovo ti vzbudi srčno željo poboljšanja. Ce bodeš pa v kaki stvari občutil zadovoljnost in dopadajenje, je gotovo, da pri tem ostaneš in da se ne bodeš trudil priti do vjče popolnosti. „Nam ubi tibi placuisti, ibi remansisti.41 In ko bi ti kedaj rekel: „Dosti mi je popolnost, kojo sem dosegel, vedi, da si izgubljen'4 — „Si autem dixeris: sufficit, periisti.44 Zakaj ? Zaradi tega. ker ne bodeš mogel ostati na stopinji popolnosti, katero si dosegel, nego moral )>odes, hočeš nočeš, padati nazaj, dokler se ne pogubiš. Zato, pravi dalje sv. Avguštin, napreduj zmerom, vse to kaj dodaj, delaj vedno veči napredek: nikoli ne zaostani na stezi k popolnosti, ne hodi s pota. ne nazaduj. „Semper adde, semper ambula, semper protiee. Noli in via re-manere. noli retro redire, noli deviare.44
Seveda večkrat opazujemo, posebno v življenji svetnikov, da se je Bog posluževal prav posvetnih izvanreanih sredstev pripraviti jih na pot popolnosti. Mnoge je na stezo popolnosti nagnila dolga izpoved. Sv. Angela Tolinjska nam sama pripoveduje, da se je še le po dobro
in skrbno opravljeni dolgi izpovedi popolnoma posvetila Bogu. Sv. Karla Boromejskega in sv. Frančiška Borgia poklicale so k svetosti duhovne vaje. Sv. Ignacija lojolanskega napotilo je k svetosti čitanje nabožnih knjig. Druge zopet poslušanje cerkvenih govorov. Častno damo na dvoru cesarice I zabele Sančio Cariljo, koja je nad vse ljubila krasne toalete in se mazala z raznimi dišavami, izpreobrnil je Ivan z Avile s tem, da ji je rekel, da dišave njene smrde po peklu in da so njena krasna oblačila zanjke, v koje lovi hudobni duh neumrjoče duše. Najna-vadnejši pripomoček pa je sveto premišljevanje. Zato pa je tudi nasprotno gotovo znamenje nazadovanj, če duša, katera je do sedaj prav rada premišljevala svete stvari, začne to bogoljubno delo opuščati. Kmalu postane mlačna i v molitvi sami, nič več nima dopadajenja pri branji svetih knjig, izpraševanje vesti, koje poprej ni noben dan opustila, začne se ji dozdevati od več — svete zakramente prijemlje mlačno — notranja navdihvanja izostanejo in prej, nego se zave, pade v male in ni dolgo, pa se pogrezne v velike, smrtne grehe.	(Dalje prih.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Na Igu pod Ljubljano smo ustanovili bratovščino vednega češčenja sv. Rešnjega Telesa. Nad dvesto novih udov se je vpisalo, ne samo žen in deklet, temveč prav mnogo mladeniče v in mož. Za sedaj imamo vsako prvo nedeljo v mescu molitvene ure od šestih zjutraj do šestih zvečer. Ob 2. popo-ludne je pa vsako prvo nedeljo očitna molitvena ura pred izpostavljenim presv. Reš. Telesom Dne 3. t. m. smo imeli drugič to pobožnost. Srce se nam je radosti tajalo videč vso natlačeno cerkev na kolenih pred Jezusom in glasno odgovarjajoč na duhovnikove molitve.
Molimo očitno iz znane Walserjeve knjige: Večna molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni.
Takoj po svetem opravilu in kratkem nagovoru o vednem češčenji se je še istega dne vpisalo zopet blizu sto udov, kterim se bodo razdelile ure za drugo nedeljo v mescu.
Mi smo sadili, hočemo priliv Ti Gospod v sv. Reš. Telesu pričujoč pa daj krepko rast in obilo sadu pričetemu delu!
Iz Jugoslavenske Bosne. Opravljala se je mar-cijeva mesečna pobožnost v čast ženinu najsvetejše device Marije in krušnemu očetu Kristusovemu — sv. Jožefu javno v cerkvi in privatno v domeh, osobito pa v srčni hvaležnosti za dobrotnike in dobrot-niče, posredovalce in podpiratelje cerkve sv. Jožefa — sv. nazaretske družine — in velepotrebnih krščanskih cerkvenih naprav.
Pred praznikom in na praznik sv. Jožefa došli so verni katoličani iz daljnih sosednjih župnij, mnogi 12—15 ur hoda. počastit, se priporočat, prosit sv. Jožefa in sprejemat milosti v svetišču njegovem, v Prijedoru.
Dva dni od ranega jutra pa do večera in še tretji dan pred poldnem se je ljudstvo izpovedovalo svojih grehov in prejemalo sv. obhajilo. Izvrstne, prešinljive in sveto-ganljive cerkvene govore je imel č. vr. oče Kazimir refor. cistercijenc — trapist iz opatije Marije Zvezde. Službe božje opravljale so se slovesno, osobito ganljivo je bilo sv. Jožefa dan o cerkveni večernici, pri kteri je verni narod šel z gorečimi svečami v obhodu, v cerkvi, in okolo altarja ter se je javno in združeno še posebno izročil v varstvo sv. Jožefa. Ubogemu ljudstvu delile so se telesne dobrote, in obilne duhovne milosti. Tako smo o prazniku nebeškega varuha in zaščitnika našega in vesoljne krščanske cerkve, opravljali slovesno tri-dnevnico z duhovnimi vajami v večjo slavo božjo, češčenje sv. Jožefa, v izveličanje nevmrljivih duš in v pravi blagor naroda. — Ti pa, o Bog, pomilosti in poplačaj obilno onim, kteri so pripomogli z milodari za to svetišče, da se je zamoglo vse to opraviti!
In, ako bi vsa katoliška občina skupno, združeno v cerkvi pred Bogom, ponižno, skesano in živo verno opravila samo jeden Očenaš in zdravo Marijo za dobrotnike in dobrotnice te cerkve in cerkvenih naprav, bilo bi že to nepopisljivo veliko plačilo pri Bogu za one. časnega mamona, podeljene milodare. V istini se pa v sredah, sedaj v postnem času vsaki petek, v več dnevih skozi leto opravljajo sv. maše za žive in umrle dobrotnike te cerkve, h kojim se zbira verno ljudstvo in opravlja skupne molitve in priprošnje za nie. ter jih priporoča presv. Srcu Jezusovem, Mariji Devici in sv Jožefu. Opravljajo se za nje pobožnosti sv. Križevega pota, sv. rožnivenci in pobožnosti pred Najsvetejšem v presv. zakramentu altarja In, ker sami še le ubogi započetniki, večino siromaškega delavskega stanu, nismo zamogli in ne moremo iz svojega napraviti in oskrbeti cerkve in druzih prepoUebnih cerkvenih naprav, pa ste nam vi bratje in sestre po veri, cerkvi in narodu zato že mnogo pripomogli, opravljamo v hvaležnosti za vas zgoraj omenjeno.
Za slavni god in praznik blažene smrti in večnega izveličanega življenja svojega, dobil je sv. Jožef v cerkev svojo, tukaj častito, lepo in umetniško izdelano svetilnico za večno luč pred glavni oltar. Svetilnico dala je napraviti neka gospa v beli Ljubljani in jo podarila Jezusu, Mariji in sv. Jožefu, v ubogo cerkev sv. družine, v jugoslavenski Bosni.
Izdelal in napravil je krasno svetilnico velespo-štovani gospod Ivan Kregar, umetniški izdelovatelj cerkvenega posodja in orodja v Ljubljani. Svetilnica je napravljena v romantskem, mešovitem, jako ukus-nem in veličastnem slogu iz čvrste mešovite kovine, bogato v ognju posrebrene in pozlačene. Telo sve-tilnice obkoljeno je z izbuknjenimi omamentičnimi olepšavami, na treh mestih, v sredini tega venca so tri srca: Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Na držalih za svetilnične verižice, so kipi treh angeljev kerubinov. Lepi in jako umetni so nastavki in okraski spodaj in zgoraj svetilnice. Veliki svetilnici priklopljene so male, dvojne svetilke posebno krasno napravljene; tako da zamore velike praznike sedem lučic goreti na svetilnici. Vsem veleč, cerkvenim predstojništvom v Sloveniji in vsej Jugoslaviji priporočamo vrlega poštenjaka slovenskega, Ivana Kregarja, ako se hoče imeti trdno in častno cerkveno sv. posodje in orodje iz kovinske snovi.
V delo smo dali nastavek glavnega oltarja, z okvirom za sliko sv. Družine Josipu Grošelj nu, po-dobarju v Selcih pri Škofji Loki; treba je pomoči, da bi se mu zamoglo izplačati, treba je napraviti lesen antipedium okolo oltarne mize in stopinje k altarju, onda bode še le glavni oltar gotov. Potreba je vsaj novemu tabernakelju nekoliko primernih svečnikov. Manjka obhajilne mize, leče ali nrižnice. krstilnice, čednega tlaka, dovršenje desne kapele in vsaj dveh zvonov. Težavno izplačuje se ostanek dolga na stavbi cerkve in zvonika. Želimo in prosimo, da bi do zvršetka tega 19 stoletja bila dovršena tudi ta cerkev sv. Jožefa — sv. Družine — v vedni spomin krščanske slovanske vernosti in ljubezni!
Predstojništvo cerkve sv. Josipa u Prijedoru.
Razgled po svetu.
Dunaj. Državni poslanci so že odšli na velikonočne počitnice — 29. marcija je govoril v imenu slovansko-krščanske narodne zveze njen predsednik dr. Šušteršič, ki je pojasnil stališče stranke nasproti vladi. Obljubil je, da bode njegova stranka podpirala vlado, ako se bo ta ozirala na zahteve slovenskega naroda. Obljub imamo dovolj, treba je sedaj samo dejstev. Govor je jako zanimiv. — 30 marca pa je doživel malik Schonerer velik polom od nemških opo-zicijonalnih strank. Schonerer in \Volf sta na surov način napadala nemške liberalce, ker nočejo več poslušati nju komando. Seveda niso liberalci ostali dolžni odgovora. Psovali so se prav pobalinsko in si predbacivali razne surovosti. Konečno j-3 pa le Schonerer s svojo petorico sramotno — obsedel. Dobro je odgovoril dunajski župan dr Lueger Wolfu; ta je očital županu, da ne zasluži zlate verižice, katero nosi kot župan. Dr. Lueger pravi na to: vi ne bodete nikdar dobili zlate, pač pa železno okoli rok. Tem besedam je sledilo povsodi splošno odobravanje. Ti medsebojni prepiri med Nemci niso d snici neljubi.
28. m. m. je sprejel presvitli cesar deputacijo, obstoječo iz 2 duhovnikov in jednega državnega poslanca, ki so ga prišli prosit, naj sprejme pokroviteljstvo čez cerkev vednega češčenja v Bocenu. Duhovnik Krasa je v daljšem nagovoru prosil cesarja za protektorat. Na to je odgovoril vladar: „Z veseljem prevzamem pokroviteljstvo čez cerkev Jezusovega Srca v Bocenu; jako me veseli, da ste jo sezidali, ker vidim v njej velik katoliški in patrijo-tični čin."
Sv. oče je podelil vsem onim, ki bodo potovali v sveto deželo, popolne odpustke; razven tega tudi vsem tistim, kateri kaj darujejo v ta namen ali se v duhu (z molitvijo) vdeleže tega romanja pod navadnimi pogoji (prejem sv. zakramentov, obisk farne cerkve in molitev v papežev namen). Odpustki se zamorejo podeliti vernim dušam v vicah.
Štajerski poslanec Stein\vender se je dvobojeval z urednikom nemško-nacijonalnega lista „Grazer Ta-gesposttt. Prvi je bil lahko ranjen na glavi, drugi pa je dobil hude rane s sabljo.
Občinske volitve v dunajski mestni zbor so končane. Antisemitje so izgubili jeden mandat. Izvoljen je tudi jeden socijalno demokratičen učitelj.
Zanimanje za volitve ni bilo toliko kakor prvič; an-tisemitje so imeli jako veliko nasprotnikov, liberalce združene z Židi, nacijonalci in demokrati.
Atene. Zločinca, ki sta napadla grškega kralja, hoteča ga ustreliti, sta bila obsojena v smrt. — V zahvalo za rešitev bodo sezidali na nesrečnem kraju votivno cerkev. Atenski metropolit je v navzočnosti kraljeve rodovine in drugih dostojanstvenikov vložil temeljni kamen. Po običajni siavnosti se je zbralo okrog 20.000 oseb pred kraljevo palačo, ki so navdušeno pozdravljale kralja Jurja.
Carigrad. Staro katoličani so poslali po IV. zboru na Dunaju neko spomenico sveti sinodi carigrajski, v katerej izražajo, da so pripravljeni zjediniti se z razkolniki. Sinoda je odgovorila, da je zjedinjenje le potem mogoče, ako priznajo prvih 7 splošnih zborov. Konečno svetuje starokatoličanom, naj se ustmeno dogovarjajo in podeljuje blagoslov.
Buigari so pripravljeni priznati carigrajskega patrijarha. ako jim pusti 7 škofij v Macedoniji. S tem pa Srbi niso zadovoljni, zato hočejo protesto-vati proti zjedinjenju Bulgarov s patrijarh m.
Novi srbski metropolit Inocencij, katerega je vlada kandidovala, mnogim ni po volji. Pravijo, da je prezanesljiv prijatelj Rusije. Študiral je v Kije\vu, se oženil in po smrti soproge stopil v samostan.
V razkolnem seminarju v Kalkiju so se zadnji čas veliki nemiri dogajali med gojenci. Sedaj se je nemir polegel. 59 bogoslovcev je bile izključenih in 23 so jih pridržali za seme. — Prav jasno se vidi, da manjka v grški cerkvi avtoritete in dokler ne bo te. ne bo zavladala prava jedinost.
Rim. V zadnjem konzistoriju, kateremu je prisostvoval poleg drugih dostojanstvenikov in diploma-tičnih zastopnikov trdi švedsko-norveški prestole naslednik. je bilo imenovanih mnogo nadškofov in škf fov. Mej njimi naš prevzvišeni knez in škof dr. Missia nadškofom goriškim in ljubljanskim škofom dr. Jeglič. — V Pekingu na Kitajskem je izvoljen škofom misijonar P. Havier, ki je tudi pri kitajskem cesarju jako priljubljen — Sv oče je dovolil, da se ustanovi na Madagaskarju škofija.
Sv oče je imenoval sedanjega nadškofa goriš kega apostolskim administratorjem za ljubljansko školijo, dokler ne pride novi škof dr. Jeglič v svojo stolico. 29. pr m je imela kongregacija obredov sejo, v katerej se je sklenilo, da bo blaženi Janez iz reda oblatov prištet svetnikom.
Zdravje sv. očeta je jako ugodno kljub visoki starosti. To je jedino božji previdnosti pripisovati.
Nemčija. V pruski državi je bilo leta 1897 6,400 000 otrok, ki so bili primorani obiskovati šole.. Izmed teh je obiskovalo R,/4 m'l'j- 36.138 ljudskih šol. Število katoliških ctrok je znašalo 1.900.000, protestantskih 3,300 000. Na jednega učitelja je prišlo 75 otrok. Število židovskih otrok je neznatno. Vzrok je jasen. Židje imajo mnogo denarja in vsled tega pošiljajo svoje otroke v višje šole.
Katoliškim duhovnikom bodo po dolgem času vendar malo zboljšali plače. Pravega razmerja med plačami katoliških in protestantskih duhovnikov pa vendar še ni.
Vsaki protestantski pastor ima najmanj 4.800 mark, med tem ko dobiva katoliški duhovnik 2100 mark. Izgovarjajo se, da protestantski duhovnik več potrebuje, ker ima ženo in otroke. Toda taki izgo-
vori so prazni. Saj jih nihče ne sili, da se morajo ženiti; katoliški duhovnik ima mnogokrat še večjo družino. On mora često skrbeti za stariše, za sorodnike, plačevati hlapce itd. Poleg tega mora vsakdo priznati, da ima katoliški duhovnik mnogo več opravka s svojimi verniki. On mašuje vsaki dan, dočim protestantski duhovnik v nedeljo opravi svojo pridigo in potem je prost
Pretečeni teden je bil dobro obiskan shod. Vde-ležilo se ga je 3000 oseb, ki so na slovesen način praznovale diamantni mašni jubilej sv. očeta. Dve uri trajajoč govor je imel P. Bonaventura. ki je po-vdarjal zasluge sv. očeta za Nemčijo. Popisoval je delovanje sv. očeta na nravstvenem in socijalnem polju. Splošno odobravanje je sledilo govoru.
Katoliški centrum si vedno prizadeva, da bi pridobil vlado, da odpravi postavo, po kateri je prepovedana naselitev jezuitom v Nemčijo. Protestantje se milijonov nevarnih socijalnih demokratov tako zelo ne boje nego peščice pohlevnih cesarju in Bogu udanih redovnikov.
Frotestantizem v Belgiji. Belgijska tla niso ugodna protestantizmu. Od 1. 1837. nahajamo tu mnogo misijonskih družb, ki pa slabo delujejo, dasi so potrosile že velike vsote denarja. Vseh protestantov je v Belgiji okoli 9000 Oni. ki so odpadli od katoliške vere, pripadajo — kakor je priznal neki protestantski pastor — nižjim slojem. Pastor Durand, ki oskrbuje malo občino v Eveque. se je nedavno mudil v Berolinu, da bi ondi nabral kaj denarja za svoi misijon. Med drugimi podatki je povedal, da je v Belgiji 30 pastorjev, 2 evangelista in 13 mož, ki razdeljujejo sv. pismo. Z žalostjo je priznal, da je vsako leto primankljeja 47 000 frankov. Neki katoliški časopis pripoveduje, da celo prostozidarji zelo pomagajo pri razširjenju protestantizma, Take so zidali v neki vasi protestantsko cerkev z denarjem, katerega je podarila neka framasonska loža; v drugi vasi je protestantski pastor na prigovarjanje lože ustanovil misijonsko postajo, v tej vasi je pastor sam ud framasonske lože — Zoper katoliško cerkev gresta prijateljsko tudi največja sovražnika v boj. Toda kljub temu vendar zmagonosno deluje katoliška cerkev ravno v Belgiji.
Francosko. Znano je bralcem, da je bil romanopisec Zola obsojen od porotnikov v jednoletno jačo in večjo globo, ker je žalil francosko armado. Njegovi zagovorniki so se pritožili na višje kasacijsko sodišče, m to je razveljavilo omenjeno obsodbo. Obre-kovalec Zola je tedaj oproščen. Še nedavno je spisal zopet umazan roman BPariz", v katerem svetuje, naj vržejo Francozi bombo pred cerkev Montmartre ter jo razrušijo In človeka, ki žali verski čut in armado francosko, je oprostilo sodišče in to po vplivu Melinijeve vlade! Ali je to pravica? Seveda vlada vsled tega koraka nepopisno veselje v židovskem taboru. — Antisemitje sedaj ne bodo mirovali, skoro gotovo bodo izgredi še huji nego so bili poprej v posameznih mestih. Zidje bodo uvideli, da ni še vse francosko ljudstvo pokvarjeno, ampak da bije še mnogo vernih src.
Rusko. Veliki knez Vladimir Aleksandro vič, glavni komandant v Petrogradu. je izdal tale ukaz glede posta: .Ker mora vsakdo izmed vas, vojaki, prepričan biti, da je le oni dober in zvest služabnik carjev in domovine, kdor ob jednem spoštuje cerkev
in izpolnjuje njene zapovedi, zato strogo zaukazujem, da v tem postnem času vsi prejmete sv. obhajilo, ako ni posebnega zadržka." Poleg te zapovedi polaga vojaškim duhovnikom na srce, naj napravljajo razven službe božje večkrat posebne shode; namen bodi utrjevati verski čut vojakov. — Kaj takega bi morda bilo tudi pri nas umestno.
Angleško. Slavno znani učenjak Gladstone je nevarno obolel. Zdravniki imajo le malo upanja, da še okreva.
Razmere med Španijo in Ameriko so zadnji čas jako napete. V kratkem nastane morda vojska. Ame-rikanske države zahtevajo, naj prizna Španija neodvisnost Kube. Seve, da ne more španska vlada kaj tacega brezpogojno privoliti, ker je za Kubo žrtvovala velikanske vsote denarje.
Katoliška hierarhija na Madagaskarju. Med sv. stolico in francosko vlado se vrše zadnji čas pogajanja glede ustanovitve hierarhije na otoku Madagaskarju. Ta otok, ki je večji nego Francosko in Belgija, bode dobil po želji francoske vlade samo-lastno upravo. Tananariva bode nadškofijska stolica. Na otoku sta do sedaj 2 apostolska vikarijata; jed-nega, severnega bodo izročili oo. jezuitom, in druzega, kojega so ustanovili 1. 1896. lazaristi, bodo še ti nadalje obdržali. Oba vikarijata se bodeta izpre-menila v škofiji. Seveda ima pri tem francoska vlada svoj namen. Ona hoče otok odtrgati od propagande in jurisdikcijo izročiti rimski kongregaciji. Jako dvomljivo je, da bi se udala sv. stolica, ki smatra Madagaskar kot misijonsko deželo (60 000 katoličanov šteje otok), in ker imajo tudi Angleško, severna Amerika, Kanada svojo hijerarhijo in so vendar pod jurisdikcijo propagande. Sv. stolica hoče imenovati metropolitom apostolskega vikarija v Ta-nanarivi msgr. Cazeta. Ker je pa jezuit, ga francoska vlada noče potrditi, tudi drugi vikar je redovnik, katerega ne bo hotela vlada priznati. Stališče je tedaj jako težavno in ni pričakovati, da bi se stvar kmalu končala.
Amerika. Apostolski delegat za Severno Ameriko je prosil kongregacijo obredov v Rimu, naj deluje na to, da se prišteje svetnicam blažena Margareta Alacoque, katerej se je Jezus prikazal in jej pokazal svoje božje Srce. In blažena redovnica je vsled te prikazni že povsodi dovolj znana in želeti je, da jo kmalo častimo kot svetnico.
Hisijoni v Afriki. Iz pisma apostolskega vikarija P. Raya, ki deluje že nekaj let ob slonokoščenem afriškem obrežju v Velikim Bassamu, povzamemo sledeče: „Suženjstvo in človeške žrtve so tu še vedno v navadi. Seveda se to godi vse za hrbtom Evropejcev in mnogokrat je prav težka stvar natanko poizvedeti. — Ko se je šel nedavno P. Bail-leul sprehajat v bližnji gozd, našel je v nekem gostem grmovju dve človeški trupli, ki že nista imeli nič mesa. Kako sta prišla semkaj, ni mogel dognati. — Nedavno je obolel P. Bailleul in nadomestoval ga je P. Trouillet. Neki suženj, ki je stanoval v bližini misijonske postaje, je obolel. Hitro so ga domačini odnesli in živega pokopali. — Ko je oče nekaj dnij pozneje poučeval v šoli, slišal je strašno vpitje. Pogleda skozi okno in v morju zapazi v čolnu neko žensko zvezano na nogah in rokah. Hudo je vpila in se skušala osvoboditi. Čoln so hitro poganjali štirje možje, ki so čuvali ženo. Nihče ni vedel,
kam so jo odpeljali, od onega časa je ni bilo več videti.
V Memniju je z velikim trudom rešil P. Bon-homme dva sužnja s tem, da jih je odkupil. Hoteli so ju darovati, jeden naj bi spremljal umrlega glavarja na oni svet, in druzega so hoteli žrtvovati bogovom pri neki domači veselici."
Dalje popisuje apostolski vikar način, kako more sužnje. „Ljudi darujejo vselej, kedar imajo kako veselico, ali ako kdo umrje n. pr. sorodnik, brat, mati i t. d Zamorci menijo, da mora mrliča vedno spremljati še jeden služabnik. Dotičnega človeka, kojega hočejo umoriti, najprvo dobro rede. Ko pride osodepolni dan. ga slečejo in zvežejo; potem mu namažejo obraz z ogljem in v oči mu namečejo popra, da postane rožnica (mrena) popolnoma ru-deča. Sedaj gre cela tolpa z godali in žrtvijo dvakrat po vasi gor in dol. Na čelu koraka oni, ki bode umoril sužnja, jedno lice ima pobarvane črno in drugo belo, čelo in nos sta belo pobarvana. V rokah nosi palmov venec; vrat in roke ima okrašene z verigami, napravljenimi iz palmovih vejic. Med zobmi ima oster mesarski nož in druzega drži v roki. Takoj za njim mora suženj plesati. Po dvakratnem obhodu gre cela divja tolpa v dolino, kjer se ima umor izvršiti. Kakor hitro so vsi v dolini, se prične grozni umor. Žrtev mora stopiti v sredo, najprvo pristopi k njej glavar ter mu zadane z nožem jedno rano na $elo in drugič mu prereže vrat. da se loči glava od telesa. Nesrečnež se zgrudi na tla. Sedaj se vrže cela tolpa nanj; vsakdo hoče dobiti nekaj od njega Jeden mu odreže prst. drugi nogo, tretji mu izkoplje srce, rebra itd. Vsakdo nese odrezani del v vas. Vse te ostanke vržejo na cesto, potem plešejo okoli njih in nazadnje pomečejo vse v globok prepad. Glavo vržejo v kako mravljišče, da jo mravlje do dobra oglodajo; ko ostane konečno samo črepinja, jo vzamejo in obesijo za kraljevo palačo.
Na ta način more može in mladeniče. Ako hočejo končati žensko, potem jo zadavijo z neko dolgo, močao rastlino. Truplo obesijo na kako drevo, dokler ga divje zveri ne odneso.
Gotovo so poročila o teh misijonih zelo žalostna. Mnogo bi se dalo opomoči, ako bi imeli misijonarji dovolj denarnih sredstev; kajti marsikaterega sužnja kojego hočejo zamorci darovati, bi lahko odkupili in rešili strašne smrti.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec april (mali traven) 1898.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Duh ljubezni. b) Posebni nameni:
6.) Veliki petek. Da bi se darovali vsi ljudje za nas umr -lemu Odrešeniku. Nepoboljšljivi grešniki. Sprava za pregrehe storjene ta dan.
9.)	Velika sobota. Majhno število tistih, ki vstrajajo z Marijo pod križem. Spreobrnjenje paganov in židov.
10.)	Velika noč. Vstajenje iz groba pregreh. Vdeleževanje velikonočnih slovesnostij. Redovni naraščaj.
11.)	Velikonočni ponedeljek. Lecn Veliki. Sv. oče. Da bi se rešilo krščansko ljudstvo iz suženjstva modernega paganstva.
12.)	Velikonočni torek. Kardlinalski kolegij. Pomoč v silnih družinskih stiskah.
1.1) Sv. Hermengllda. Špansko in Portugalsko. Duhovni in obhajanci. Pomirjenje velikih sovražnikov.
14.) Sv. Justin. Katoliški učenjaki Leonova družba. Da bi mnogi duševni slepci spregledali in uvideli žalostno svoje stanje.
II. Bratovske zadeve N. 1). Gosp* presv. Jezusov. Srca.
V moliteT priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, «v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Neka oseba se priporoča v molitev, da bi na pripoš-njo Marije prečiste Device, sv. Jožefa in sv. Antona zadobila, če je Božja volja, v glavi in prsih ljubo zdravje. Ako bo uslišana, hoče to očitno naznaniti. — Neka oseba se priporoma v molitev da bi zadobila na priprošnjo Marije, sv Jožefa in sv. Antona neko službo, ako je Božja volja — Neka trdovratna grešnica za spreobrnjenje.
Listek za raznoterosti.
Prihodnji četrtek t. j. 14. aprila, bo v uršulinski cerkvi navadna mesečna pobožnost bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Ob 4. je sv. maša z blagoslovoma in skupno sv. obhajilo.
Marija. Leon pa Zola. Pred zadnjim praznikom Matere Božje je v Rimu katoliški odbor po navadi pozval Rimljane, naj razsvetle mesto v čast Marijino. Policija je konfiskovala vabila, ker je bilo na njih napisano: „Živela Marija! Živel Leon!' češ, da se je bati — izgredov! To je tista policija, ki je delala špalir, ko je nahujskana tolpa vpila pred spomenikom odpadnika Jordana Bruna: „Naj pogine papež: Živel Zola!"
Sv. Jožef izprosi svojim častilcem srečno smrt. Neki duhoven, ki misijonari ob reki Senegal v zahodni Afriki, nam pripoveduje tole dogodbo:
Ves utrujen sem jezdil skozi pokrajino, kjer še nisem bil nikdar prej. Dospem do koče, v kateri so bili, kakor se je videlo, ljudje. Komaj prestopim prag, ko mi zadoni na uho močno prestrašen glas: „Kdo prihaja
„Reven m sijonar," odgovorim jaz. »Ne bojte se! Mir Gospodov naj pride nad hišo in vse, ki v njej prebivajo ■
»Duhoven-, zakliče neznanec francosko. „Dobro došli, oče, naredite hitro!"
»Kaj pa? . . . Kdo ste? . . . Francoski vojak? Kako ste prišli sem ? Kaj vam je ?4
»Prosim, oče. o tem pozneje. Tretjič me je že zgrabila mrzlica, ki se menda re šali . . . Očistiva hitro mojo vest, bova pa potem govorila, če mi Bog da še kaj časa. Jaz sem pripravljen, kar začniva."
Vest je umirila dobra izpoved. Po izpovedi pravim bolniku: »Gotovo ste veliko in dobro molili. Zdi se mi, da me je sam angelj varuh k vam pripeljal."
»0, jaz vem, kdo vas je pripeljal," odgovori umirajoči bolnik. »Ali hočete vedeti? Jaz nosim pas sv. Jožefa, njegovo svetinjice, in sem upisan v bratovščino srečne smrti. Glejte! moja vest še ni bila v redu in zato mi je sv. Jožef pripeljal vas, duhovni oče. Zato sem ga vedno prosil. Torej vidite, da nisem zastonj vani upalM
Dve uri potem je vzel sv. Jožef dušo svojega častilca k sebi. Vojak je sladko zaspal in po pn-prošnji sv. Jožefa mu je bil Jezus gotovo milost-ljiv sodnik.
Kako izpolnuje presv. srce Jezusovo svoje obljube.
Duhovnom bom dodelil milost, da bodo ganili in spreobrnili najbolj zakrknjena srca. Ta obljuba Jezusova se je uresničila v moji župniji v zadnjem času dvakrat. Tako piše neki duhoven : Neki 85letni starček in njegov sin sta se smrtno sovražila. Srditi sin tudi še tedaj ni hotel o spravi ničesar vedeti, ko so očeta že za smrt prevideli, čeprav je stari mož ponujal in prosil miru. Sina priporočim na to trikrat presv. srcu Jezusovemu in Marijinemu in obljubim, da bom razglasil, če bom uslišan. Ko sem videl, da starčku že bije zadnja ura opomnim v zaupanji na presv. srce Jezusovo še enkrat sina In glej! kar na enkrat ga oblijejo solze, in obljubi mi. da hoče vse odpustiti. Takoj greva oba v hišo k bolniku. Med glasnim jokom si sežeta sovražnika v roke in si vse odpustita Še nikdar v svojem življenji nisem videl tako ginljivega prizora. Da sta si v resnici odpustila. sem spoznal iz tega, ker sta se potem tako otroško pogovarjala, dokler ni prišel zadnji trenotek. — Kakor povsod, tako je tudi v moji župniji mnogo ljudij, ki ne gredo več v cerkev in tudi velikonočne izpovedi ne opravijo. Tudi take junake priporočam presv. Srcu Jezusovemu zlasti med sv. mašo. Posebno pa sem prosil za nekega človeka, ki že 20 let ni stopil čez cerkveni prag in seveda tudi spovedi nikdar opravil. Naenkrat zboli in v začudenje vseh prosi duhovna, kateremu se je skesano izpovedal "
Naj ta dva dogodka tudi nas navdušita, da bomo s trdnim zaupanjem prosili srce Jezusovo pomoči v vseh zadevah Tudi mi bomo uslišani.
Ttko bi moral vsak narediti! V mestu Odansku (Dancig) je nakupila neka gospa v prodajalnici različnih stvarij. Hotela je že oditi, kar zagleda na steni podobo, ki je bila menda reklama za benediktinsko žganje, koje se rabi za zdravje. Na podobi so bili naslikani debeli menihi z rdečimi nosovi, z rožnimi venci in križi, in so sedeli pri mizi in pili. Poleg njih je ležal sod imenovane pijače. To razžali gospo in zato reče prodajalcu: »Gospod, ta podoba žali moj verski čut. Vsakemu je to. kar veruje, sveto, in jaz verjamem in vem, da so benediktinci dobri in pobožni možje, ki služijo svojega Boga pri oltarju, a ne popivajo po samostanu. Vedite, gospod, kakor je ta podoba razžalila mene, tako bo še mnogo drugih. Zato se bodo obrnili od vas in vas zapustili." Takoj ukaže kupec svojemu pomagaču, naj odstrani podobo, sam pa se zahvali gospej, da ga je na to opomnila
Če bi marsikdo to pogumno ženo posnemal, koliko pohujšanja bi se zaprečilo, saj lepa beseda najde lepo mesto.
(Zaradi pomanjkanja pr«štora darovi prihodnjič.)
Odgovorni urednik Avgust Pucihar.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.