Odmev Briandovega predlogra v Evropi. Briandova spomenlca o Evropeki zvezi, po8lana vladam evropaklh dr8ay, je širom na8a države vzbudila priJMen odmev. Casopisje je njeno objavo opremilo s priznalnirui in priporočilnimi opombami. Vsi sloji in krogi Ijudstva imajo za predlog o ustanovitvi zveze evropskih držav samo pritrdilne besede. Vse, kar služi za utrditev in ohranitev miru v Evropi in na svetu, najde odobrenje našega miroljubnega Ijudstva. Evropska zveza pa bi poleg DruStva narodov bila naitrdneiša zaslom- ba miru med evropskirni državami !a narodL Obenem bi to bila velevažna mednarodna evropska ustanova, ki naj bi uravnavala evropsko gospodarstvo, zlasti proizvodnjo in razprodajo poljedelskih In industrijskih pridelkov ter tudi vplivala na to, da se carinskl zidovi med posameznimi državami če n« odstranijo, pa vaaj znižajo. Kar smo zapisall 0 razpoloženju prebivalstva naše države, velja tudi 0 ostalih državah male antante: 0 Čehoslovaški in Rumunlii. Povsod so se Cull o Briandovem predlogu samo pozdravtii in potrdilni glasovi. V Avstriji so bile simpatije nekako podeljene: nekateri so bili za, drugi pa — zlasti vsetiemško navdalinjeni krogi — so ostali Dladni ko led. Madžarski mogotci, ki Imajo sedaj ogrsko državo v svojih rokah, še vcdno sanjajo o reviziji mirovnih pogodb. Vsled tega bi jim takšna Evropska zveza, ki bi bila zgrajena na «edanjih mejah evropskih držav, ne bila po godu. Odkrito odklonitev je Briandov predlog našel v fašislovskih krogih Italije. Vodilni fašistovski listi, so preSinjeni In prenapolnjeni bojevitega duha, ki ga le v Italiji zadnji čaa Mussolinl posebfeo vzbujal in netil. TakSno razpoloženje Bl ugodno za sprejem mirovnih melotlj, kl Jlh po Evropi širi predlog za fcstanovitev združenih evropskih držav. fcato fašistovski listi prccejajo Brianflov predlog skozi ozko rešeto politi.ne kritikc. Kaj vse je ogroženo s tem predtngom? Fašistovski krogi menijo, da bi Evropska zveza ogrožala Društvo narodov kpt svetovno mirovao ustanovo. — Fašistom dosedaj nikdar ni bilo pri sr6u Društvo narodov in njegovo prospe*anje, sedaj pa so naenkrat našli v svofem srcu Ijubezen do njega. V rcsnici ba se fašistovska ljubezen tifie ne DruItva narodov ne Evropske zveze, mar»eč gamo Itallje in njenih »pravic« po fcelem svetu. Na Nem!.kem presojajo Briandovo rpomenico z veliko skrbnostjo in treztsostjo. Vlada pazljivo beleži vse lzjave |istov kot organov javnega mncnja o bredlogu Evropske zveze. Vse te izjave Do skrbno prouCila, predno bo dala odrovor na vprašanja Briandove vpralalne pole. Usoda Briandovega predlota ije v resnici najbolj odvisna od stališča Nemčije. Ako ne bi Nemčlja hoiela sodelovati, bi plerneTiito stremljeBje francoska vlade ostalo samo glas fpijočega v puščavi. Če pa se Nem.ija jsavzarae za uresničenje tega predloga, 'io ji prej ali slej tudi Italija sledila. Kar se dostaje Anglije, je treba imeti v vidiku, da je ona veliko bolj sve tovna država nogo evropska država. Člant njenega svetovnega cesarstva so po vseh delih sveta. Zato se ne smemo cuditl, da so njene oči obrnjene preko Evrope v Afriko, Avstralijo In Azijo, osobito v Indijo. Politika Velike Britanije se zadnji čas vedno bolj opira na brijateljstvo Zedinjenih držav Amerike. Pretcsna zveza z dnigimi evropskitni državami bi za Anglijo pomenjala precejSnje vezanje rok, katere pa si hoCe ohraniti svobodne za svoje svetovno carstvo.