Književnost in umetnost. —k .JEDNA ANKETA. »SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK« otvorio je anketo 0 »srpsko-lirvatskim odnosima«. Mislimo. da nam čitatelji »Uč. T.« ne če zameriti i predbaciti, da se upličemo u polltiku, ako se i inr zanimamo za tu anketu. Ne če i ne smiiu! Jer to »pitanie« niie nikako politično. neso ie državno. a nije ni srnskohrvatsko. neso ie uopče iugoslavensko. te ono mora da zanima sav naš javni život. sve radnike. koiima deži na srcu interes države. njezino uredenje. državno jedinstvo. iusroslavenstvD. Kažcm mora, ier ie to »pitanie« rana celoira našeg tela i celo telo zbo« te rane trpi i muku muči. Iza to moramo, da to pitanje uzmemo kao zaiedničko. naše. iugoslavensko, i da ga rešavamo svi. Alr ne sa pretenzijom. ne subiektivno. temperamentno i površno i ne — bez ljubavi! Onako. kako interes zaiedirce zahtcva. onako. kako to može 1 mora da zahteva brat od brata! I mi narodni učitelji, koji smo ppzvani. da deluiemo na uspešnoi i trainoi konsolidaciji sve naše države. mi. koii smo svaki dan s na_:i)dom i u narodu. mi, koji živimo i radimo za Jugoslaviiu i zbovr Jugoslaviie, i ini smo pozvani. da to pitanie rešavamo i da pridoneseino u__što za umirenie i pomireiije duhova Mi sa svoie straii.e ne verujemo. da to »pitanie« postoji onako, kako bi to neki hteli! A tako nrsle. uvereni sino. i miiogi drugi učitelii. ko.ii imaiu prilike, da se osvedoče, kako narod ne misli onako, kako to stanovita siospoda hoče da misle i tumače, kako ti odnosi u nanxlu nisu napeti. neso ie zlo. što te odnose stanovita kratkovidna i ambiciiozna sospoda napinju, kvare. Ali. ako srp.-hrv. pitanje ne uzimamo kao posebno pitanje. mi ipak vidimo, da ima neko zlo. koje državni brod ustavlja, te mu ne da, da svom snaKom, puiiom parom zapiovi! Mi smo učitelii svesni svoie narodnosti. svoietra potp_uiioa: i čisto^r Jugoslavenstva. a svesni smo i svo.ie dužnosti kao učitelii i JuKosla_yeni, tako te naina raznih leiciia u tom pogledu ne treba. No da čitavci »Uč. Tov.« vid_?. kako o tim odnosTma n_isle nekoii naši umnici. ugledniii iavni radenici. donosimo ovde. po našem mišljenju. naimarkantnije točke iz njihova nazirania. a za dobro rešenie »srp.-hrv. s.poraK. (Dalje prihodnjiČ.) —k Sfinga. drama v štirih dejanjih. Spisal K. Gangl. Svoji sestri Vilmi posveča to knjigo K. G. »Kako resnična ie tista stara pravljica o' SfiiiKi, ki ie ležala ob morski cesti. ki ie potnikom daiala u?ank_e in ie potejn potnike raztrgala, ako niso znali ut.anke rešiti.« — »Taka Sfinga .ie to naše živlienie za vse ljudi in za vse človeške družbe. Priroda ie kakor Sfinga nebeška. ¦ljubezniva in nežna. Ima obličje in prsi botrinje. končuie pa s kremplji in telesom levinje ...« — Dejanje se vrši v stanovaniu suplenta Folia.a in n.iet.ove žene Katke. Poliakova volja ie zaradi prezcrodniesa zakona in borbe za kruh omacala. da bi napravil izpite. Dičila ga ie velika ljubezen do ppkojne matere. Žena Katka. dve leti starejša od njega. -ie čutila nesrečno v zakonu, ker ii ie vzbuiala velika l.iubezen moža do matere zavist in ker ni imela otrok: »Iz oinotice prvih dni — dni liubezni. Kako lepa ie bila — polna upanja. polna pričakovanja! Da, dvitrnila sem.se iz nie, ko sem spoznala resnico, ko sem videla. da ie laž. prevara, brezupnost...« Prijateliica Lina, ki ie dospela ravno v najkritičnetšem trenotku. v rodbins!.; kroe. ii pokaže realno pot zakonskesra živl.ienia: »Iz omotice. iz sladkosti prvih dni vendar ne drži pot do laži. prevar in brezupnosti, ampak do resnosti. do spoznania resničnega pdožaia. Iz saniavosti do prevdarka. iz ljubezenske onemodosti do dela in vstraian.ia... Vstala bi in se dvignila! V ljubezni ali vsai v ljubeznivosti bi se nagnila k njemu. Bila bi mu priiateljica. podpornica. tovarišica. Malo ie ljubezni, ki bi ostale velike i-n stalne. Ampak zaupnost ostane — sanie. se pretvorijo v realnost. bi rekla. Vnemala hi sa, izpodbujala, delala z njim — študirala ... Suflirala iakpst, če bi omaKoval. Bojevala bi z njim isti boj. doboievala bi zmaso s-ebi iiLiijemu ...« — Filozof Pelko. ki ie stanoval pri Poljakovih se ie udal lahkomiselnemu življenju, jurist Kosirnik. ki ie dokončal svoi študij, mu ie bil »živa vest«. Lina mu ie bila Sf.in.ra. ki mu ie pokazala pot v drusio življenie. postavila mu ie ceno. da si jo pribori. A že pr.vi koraki so mu bili težki na novi poti... — V ta kaos nesreč ie prišla sestra Poljakova. 19_letna Anka, nezakonska mati. Njen otrok ie vzbudil v nesrečni ženi Poltakovi bolest in zavist, hotenje — biti mati. To io ie. dovedlo do nepremišlieneKa dejanja. katerega žrtev je postal nesrcčen otrok. —k. —-k Knjižnica zdravstvenega odseka za Slovenijo, štev. 3 Boj alkoholu! Spisal docent dr. Ivan Robida. »Divje narode je alkohol v najkrvavejšem času iztrebil, a tudi nas uničuje, seveda nekoliko počasneje, a zato nemanj zanesljivo. Sam povzročujoč celo kopo bolezni, pripravlja drugim pot, zmanjšuje odpornost posameznikov in rodu napram infekcijam in intoksikaciiam ter boleznim in okvaram sploh, zvišuje torei bolehnost in umrljivost. uničuie deco, zmanišuie plodovitost, razplemenia in oslablja zarod. moti mir in red. izppdkopuje moč države. razieda rodbinsko "živlienje. uničuje nravnost. zakrivlia nebroj zločinov in nesreč. ubi.ia blagostanie in narodno bogastvo, spravlia posameznike in cele rodbine v propast in pogubo ter dovaia in tira najširše sloie v bedo«. tako zaključuie dr. Robida svoio k.njiKo — in to nam pove vse! --k »Poootnik«. pedagoški in znanstveni list. stev. 3.-4. Vscbina: Razprave: 1. H. Pruzovič: Dve glavn; najogi šolskega nevskega pouka. 2. Anica Černej: O. Župančič kot rnladinski pesnik. Iz šoJskega dela: 1. Ana Pfeifcr: Elementar- ni pouk v č'tanju iii pisanju na podlagi samodelavnosti. (Dalje.) 2. Vlado Roiee: Kmetiisko risanie. Telesna vzgoja: 1. Dr. Ljud. Pivko: Učni načrt redovnih vaj. 2. Fr. Grm: Higijena govora. (Dalje.) Razgled: A. Slovstvo. J. J. Filipi: Nejvolnejši zpusoby kreslifske. (Drag. Humek). — E. H. KauiKaaaMOBa-M. P. MajcTopoBHh: MeTOAHKa orHOBHe HacTaBir' upTai_a. (Flere). — Jos. Suchy: Staroindijske pripovedke. (—e). — Da se upoznaino. (Mil. R. Ma.istorovič). — Iz pedairoške literature, B. Časopisni vpogled. Prerod. C. 'l"o in ono. O smotru narodne šde. (Pav. Flere). — O potrebi bibliografije pedagoške literature Slovenaca. Hrvata i Srba. (Mil. R. Majstorovič). — Pritožbe staršev. (F. V.) — Kai se zahteva za spreiem v srednjo šolo. (F. V.) — K III. mednarodneinu kongresu za moralično vzgoio v Ženevi. — Drobne pedagoške novice. — Filozofski slovar. (Hr. Fr. Derganc). —k Zvonček. štev. 5. Vsebina: Tone GasparL: Tolažba. Pesmi. Jos. Vandot: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka s štirimi podobami. Jernej. Popotnik: Jadrnice v solncu. Povest. Fran Erfavec: Kitajske narodne pripovedke. Fr. Ločniškar: Dete in luna. Pesem. Poslusam lepe pripovedke ... Podoba. Fr. Ro.iec: Za doniači muzej. Poučni sp;s s nodobo. Ivan Albreht: Pika zibl.ie. Pesem. Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropoljskega.