Leto Cbul DEtn i.- iznaja vsak dan popoldne, lzvzemfii nedeljo m prasni**. — Insarsu do SO petri vrat a Din 2, do 100 vrat * Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 8» veejl MsoriU peUt vrsta Din 4,— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12*—, sa Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knefljsee attea teše. a. Telefon: 81-22, 51-23, 51-24. 81-25 In 81-20 Podruiniee: MARIBOR, 8trossmaverjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c„ telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠL 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Razvoj Podunavja v italijanski loči: Jugoslavija in Srednja Evropa Tržaški „Piccolo" napoveduje zbližanje Jugoslavije in Madžarske in beleži mnenje beograjskih krogov o beneškem in buka reškem sestanku Trst, 27. aprila k. V >Piccolu della Sera« beleži danes Mario Nordio razpoloženje in mnenje jugoslovenskih političnih krogov glede na najnovejše mednarodne dogodke v srednji in jugovzhodni Evropi. Tako obravnava beograjsko stališče glede beneškega sestanka, mnenje o mednarodnih rezultatih Beckovegra obiska v Bukarešti ter najnovejše učinke jugoslovensko - italijanskega pakta, naj bi posredno vplival na jugoslovensko zbližanje z Madžarsko ter na sporazum Grkov z Bolgari in Albanci. Beneški sestanek, pravi Mario Nordio, v Beogradu ni izzval niti vznemirjenja m ti nezaupanja. V Beogradu pozdravljajo ita-liiansko-nemško sodelovanje v podunav-skem bazenu kot logičen in naraven fakt. I ki more obči situaciji v tem delu Evrope le koristiti. Bojazni pred kakšno restavracijo Habsburžanov v Avstriji ali anšlusom so že davno pozabljene. Poljska, ki si je svojo zvezo z Romunijo spet utrdila, z veseljem pričakuje ita-lijansko-rumunski in rumunsko-bolgarski sporazum, pa tudi normalizacijo jugosio-vensko-madžarskih odnošajev v okviru novega srednje-evropskega sistema, ki bo končno nedvomno prišel do izraza v ožjem podunavskem paktu. Beograjski krogi smatrajo vse poslednje mednarodne sestanke za izraz nekega novega regionalnega sodelovanja, ki naj služi kolektivni utrditvi miru v Srednji Ev-roni in na Balkanu. V ta okvir spadai«> Prvi sestanek stalnega jugoslovensko-italijanskega gospodarskega odbora Prvo zasedanje bo sredi maja v Opatiji Rim, 27. aprila k. Listi poročajo, da se bo v drugi polovici meseca maja v Opatiji prvič sestal stalni jugoslovenski-italijanski gospodarski odbor, ki ga določa gospodarski sporazum med obema državama z dne 25. marca in ki bo imel nalogo pospeševati razvoj trgovinskega prometa med njima. Po diplomatski poti so bila urejena vsa tehniška vprašanja, ki se tičejo sestave in delovanja tega odbora, kolikor niso bila urejena že s sporazumom samim. Pričakovati je, da bosta obe vladi v najkrajšem času imenovali svoje zastopnike v ta odbor. Po nadaljnjih informacijah italijanskega tiska bo odbor na svojem prvem zasedanju skušal podrobno dognati vsa tehnična in pravna sredstva za organizacijo trgovinskega prometa med obema državama preko Reke in Sušaka, hkratu pa tudi proučiti tesnejše tehniško sodelovanje jutro-slovenske in italijanske mornarice na Jadranu. Italijanske tovorne ladje naj bi v bodoče spet prevzemale večji del jupovfo-venskih prekooceanskih transportov, skrbele pa tndf v glavnem za ves blagrovni pomorski promet med Italijo in Jugosla-v,?o. Rssmunija ostane zvesta zaveznikom Temelj romunske zunanje politike ostane Mala antanta in zavezništvo Francije Pariz, 27. aprila, p. Rumunski kralj Ka-rol je sprejel poročevalca tukajšnjega lista rLe Soir* in mu dal o rumunski zunanji politiki naslednie izredno pomembne izjave- >M.ja zunanja politika ostane nespremenjena. Ona ostane to. kar je zmerom bila. ker so ostala nesnreme.iiena nekq deistva zsrorlovinskega. zemljepisnega, gospodarskega in čuptvene.ea značaja. Primer za to je Mala antanta. Mnogo se je že razglab- ljalo o kolebanju solidarnosti Male antan-te. Danes je ona ključ naše politike v tem delu Evrope. V ostalem želimo, da napram našim sosedam in napram vsem drugim silam ohranimo mir in dosežemo z njimi najboljše politične in gospodarske sporazume. Prijateljstvo s Francijo ostane zame in za mojo državo najdragocenejša aktiva. Naše zveze so jačje kakor kdaj prej in ne veriamem. da bi lahko kdaj oslabile. Samo s sodelovanjem vseh narodov se da doseči splošno blagostanje Edenova izjava v Bruslju — Francija in sta storili prvi korak Bruselj. 27. aprila. A A. Ha vas: Snoči je bila slavnostna večerja v zunanjem ministrstvu na čast angleškemu zunanjemu ministru Kdenu Prvi ic nazdravil minisTer Sr.aak. ki je med drugim rekel, da je ta obisk zelo pomemben v trenutku, ko sta Fra icija in Anglija objavili izjavo o belgijski nevtralnosti. Ta novi dokaz francoskega »n anii!e;keua pri jate! jstva sta belgijski kruli in belgijska vlada spreje-a z velikim veseljem in hvaležnost o. Zahvale n ne dolgujemo samo Kdenu. ampak tudi BI umu in Delbosu. Delamo v popolni jasnosti m lojalnosti in to delo bomo nadaljevali v kor;st miru. Na to /drav.co je odgovoril Eden. ki je na prej opozoril na skupne žrtve v svetovni vojni. Naša prva do'žnost in dolžnost vseh državnikov je. da preprečimo ponovitev takih dogodkov. V večini držav vodijo politiko tisti ljudje, ki so preživeli vojno. Tudi nemški kancler je bil sam v strelskem jarku. Kako pa naj izvršimo svojo dolžnost do kraja? Ti ljudje so že imeli toliko uspeha, da so v zadnjem času omogočili popuščanje napetosti, ko se je položaj zaradi Španije srečno ra/bistril z uvedba mednarodne kontrole. V zgodovini se to doslei ni posrečilo v taki obliki, vendar pa imamo pred seboj za preprečitev vojne še pozit;vnejši program Toda ta program se ne more vključiti samo v neko izjavo, amnak je potrebno Še vse obširnejše delo. Vaš ministrski predsednik Van Zeeland je prevzel v tej smer1 važno nalogo, ko proučuje možnosti, kako bi se razrešile gospodarske težave, ki nujno zahtevajo razrešitve V tej smeri pa mora vsakdo izmed nas storiti vse in pristati tudi na koncesije, da dosežemo napredek. Ce se bo ro posrečilo- potem bo svetu dan važen pouk. da se samo s sodelovanjem vseh narodov more doseč; blagostanje, ki prekata ono, kar se doseže z individualnimi akcijami ali na individualnimi 7avoje-valnimi dejanji. Če bodo vsi prišli do tega prepričanja, tedaj se bo na svetu razvilo blagostanje, kakor ga nismo imeli nikdar doslej. Skupna izjava francoske in angleške vlade je prvi korak v tej smeri. Bruselj, 27. aprila, z. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, se Belgija po zagotovilih, ki sta jih dali Franci ;a in Anglija in ki jih je izpopolnil še Kden, ne bo pogajala z Nemčijo v cilju, da bi tudi Nemčija podala slično izjavo o spoštovanju belgijskih meja in jamstvu za njihovo varnost. Dokler ne pride do sklenitve novega zapad-nega pakta, se bo Belgija zadovoljila z jamstvom Francije in Anglij*. Na ta način je Edenu uspelo uveljaviti v Bruslju načelo kolektivne varnosti, ki ga skušata Rim in Rerlin porušiti. Zmaga radikalov Pariz. 27. aprila, z. Kakor ae doznava, je na včerajšnji seji prodrlo tališče radikalnih socialistov, ki ao proti temu, da bi se še nadalje izvajale socialne reforme v duhu komunističnih zahtev. Ministrski svet je »sklenil, da oo pavza v izvajanju socialnih reform trajala se dalje. Odklonjeni so bili tudi predlogi sindikalne zveze glede uvedbe pokojnin za ostarele de. lavce. za ustanovitev fonda za podpiranje brezposelnih in za razpis javnih del v višini 10 miljard. Ker je s tem ustreženo glavnem zahtevam radikalov, upajo, da bo napeto* t. ki je zavladala v vladnem taboru, sedaj naglo popustila in bo tako očuvan« ljudska fronta, ki ji je alcar grozil razpad. Moscicki oMSče Bukarešto Bukarešta. 27. aprila. AA. Predsednik poljske republike Moscicki bo obiskal Bukarešto dne 8. junija. Potrjuje ce, da se bo kralj K a rol med vračanjem iz Londona s svečanosti ob kronanju ustavil v Varšavi in tam obiskal MoseJokega. tudi pogajanja med Atenami In Sofijo, ki so se pričela pred mesecem dni in ki naj dovedejo do sporazuma, do sprave po dolgoletnih latentnih sporih. Carinska vojna med Grčijo in Bolgrarijo je že končana. Obe vladi sta pravkar izdali v to svrho vse potrebne odredbe. To je pa šele prvi korak * Zunanji minister grof Ciano se bo odpeljal v T.-rano z letalom 28. t. m. v draabi več višjih uradn.kov zimanjegu ministrstva. Grof Ciano bo na potovanju tU dni. Ital jan. sk'pra g.-sta bo -lavnostno sprejel vladar, nato pa bo mel ra74rov"re s predhodnikom vlade in z voditelji albanske politike. Odločilne borit« za Bliisao Krvave borbe na baskiški fronta — Velike izgube na obeh straneh — Baski branijo vsako ped svoje zemlje Pariz, 27. aprila, r. Cilavne borbe v Španiji so se vodile včeraj na baskiški fronti. General Molla je /bral na tej fronti najmočnejše in najbolj zanesljive oddelke Francove vojske, obenem pa so mu stavni na razpolago najmodernejše orožje, topove, tanke in letala. General Molla ima nalog za vsako ceno osvojiti Biibao. Ta ofenziva naj bi tud doka/n'a uporabi j'vosr mehaniziranega orožja, kr je o priliki ofenzive na gaadalajarski fronti popolnoma odpovedalo. Ker so osta7i brezuspešni direktni napadi na Kibar. kjer je bila največja Španska tovarna orožja in municije, je general Molla skušu! mesto obkoliti in je začel prodirati z južne strani po cesti Mondragon —Klorio—Veris. Po zavzetju Verisa. ki je važno križišče cest. je mora! pasti tudi Kibar in po umiku vladnih čer na tem odseku tudi Durango. S padcem Duranga je prebita prva obrambna črta baskiške vojske. Boji na tej fronti so zelo krvavi. Baski branijo vsako ped svoje zemlje. Vprašanje je. aH bo padec Duranga vplival na moralo njihovih čet. Za generala Molki pa nastaja vprašanie, ali bo mogel spričo silnih izgubi ki jih ima v teh borbah, v/dr/aii do kraja in zavzeti tudi drugo obrambno linijo Baskov Vse pa kaže, da stopajo borbe za Biibao v odločilen stadij. Na ostalih špansk:h frontah ni bilo posebnih dogodkov. Ksssjvirda in blokada London. 27. aprila. A A Položaj, nistul s* prihedom več briLaiMrtUi trgovskih la dij v Biibao. je K>rd Crauborne na včerajšnji seji spodnje ■bomiee definiral z vlad-mg3 stališča takole: Obve tili so me o prihodu 5 trjovskh l.Jtiij v Biibao. Toda ekaperisaj nt teh bri-t irskih tad j ne kaže, da bi bila nastala kakšna sprt. lu-mba p. ložama po iz j.j vi, ki jo je dal 20. aprila, pa do dams. (Smeh v opoziciji > Po informacijah, ki vlada z nji-mi razpolaga, morajo britanske trgovske ladje raćuuai'i z nevarnostmi, ki jim groze na p! vbi v Biibao. Glede drugih pristanišč, kakor so Santander. Gijon itd., o/> t oje nekatere nevarnosti, ki so danes hujše, jutri nedolžnej^?. Državni podtajnik je razen tega potriil. da je britanska vlada opozorila uporniške oblasti na španskem, da si pridrži pravico do odškodnine zaradi nsipado-v španskih ladij na parnika Mar Baltico« in vFetnando de Bara< pretekli mesec, ko s a ornc\-tudi izobraženci.« Ko je dr K&ko%*č*\*Q glasilo ugotovilo, kdo ima prt»\'ico do ude i st\'ovanja v »gibanju«, nad.t'iirc »Izredn-t \'elikega praktičnega in moralnega pomena je za slovensko ljudsko gibanje dejstvo, ki jih je sIoM-ntkim naroiinim duhovnikom napisa! tovariš Anton Strgar. se priključujejo v-i sfownski kmet;e, dela\'ci in izobraženci — ves borbeni slovenski narod.« Velezanimh'o pa je stališče- ki ga vodstvo »gibanja* zavzema nasproti dr. Dobovišku in dr. Dra-gotinu Lončarju, ki sta se popolnoma pridružila dr. Mačku. Tako-le o/načuje »\c-odvisaomt* to stališče: »Prav v časo, ko so se trije slovenski duho\"niki ja^'no izrekli za slovensko ljudsko gibanje, so se trije slovenski izobraženci. nednhoi'niki pripravljali za izstop iz tega gibanja in ga te dni končno tudi zapustili T o so storili, ker so v dosedanjem vodstvu, ki je bilo iz\x>!jeno 4. 10. v prostorih »ftrv radničke-ga sa\>eza** v Zagrebu, prevladovali izobraženci. Sovo vodstvo bo poleg suverenega slovenskega ljudskega gibanja organiziralo neko kmečko giban e kot prrvesek hrvatske seljačke stranke. Vsako od tujega voditelfa od\wisn<> HodsffO 7gubi poleg samostojnosti tudi \sako akcifsko sposobnost, toliki* bolj, če so zaradi lepšega v akcijskem odboru pro\'i »kmetje od pluga in motike*... 7 izobčenjem slon*en\kih izobražencev iz slovenskega kmečkega gibanja bi prepustili del vs** spi osne ga slovenskega'ljudskega gibanja tujemu vodst\'u in vplivu in tulim interesom, ki niso istovetni s slovenskimi«... ]'z.držujemo se vsakega komentarja! Nič več narodne, . marveč samo ljudske šole! »Službeni Fist« banske uprave dra\rske banovine je objasni naredbo bana dr. Natlačena- da se morajo odslej imenmati v dravski banuvini »narodne šole« — »ljudske šole« in da se mora ta izraz uporabljati v vseh uradnih spisih, \apisi na šolah, štam-piljke in tisko\"ine z drugačnimi izrazi smejo ostatu dokler se ne izrabijo, obnoviti pa se morajo le v novem besedilu. K temu pripominjamo, da so svoječasno imenovali Srbi šole za abecedarje — osno\ne šole* Hrvati - - pučke šole. Slm^enci pa — ljudske šole. Z, novim šolskim zakonom ;e bil u\*eden izraz »narodna šola« za učilišča za najnežnejšo mladino s posebnim namenom, da bi vsa učilišča te \Tste v vseh delih našega naroda dobila enako ime. Kakor čujemo, je bilo istočasno z gori omenjeno naredbo tudi odrejeno, da se mora v matrikah v rubriki »narodnost« mesto doslej običajnega izraza »jugoslovanska« vpisovati izključno samo izraz »slovenska*. Zadoščenje razrešenim občinskim odbornikom Občinski odbornik in član občinske upra-ve Ivan Srebotnjak in občinski odbornik Andrej četina v Št. Petru v Savinjski dolini sta bila razrešena svoiih funkcij štiri dni pred občinskimi v*o/irvami, češ da sta zagrešila kazensko dejanie iz korisioljubja in izročena sodišču. Sodišče je uvedlo proti obema kazensko preiskavo. Ker pa je preiskava dognala njih popolno nedolžnost, je sodišče ustavilo kazensko postopanje proti njima. Ivan Srebotnjak se je proti razrešitvi pritožil tudi na upravno sodišče v Celju. Sodišče je pritožbi v celem obsegu ugodilo in niegovo razrešitev kot protizakonito razveljavilo. Tako sta tudi Srebotnjak in Cetina, ki uživata v vsej Savinjski dolini splošen ugled in spoštovanje kot moža poštenjaka, dobila popolno zadoščenje za vse krivične klevete in podtikanja od nafmerodajn^šc strani! Borzna Curih. 27. aprila. Beograd 10 London 21.775, XewYock 497 Milan 23. Amsterdam 09.40 Dunaj 80.60 — 8L90, MM rSL3D 7M6. m.75 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, *7. sprite 1937. Štev. ^5 IRENA Vrhunec filmske umetnosti! FIlm, v katerem Je pokazana lepota duše In toplina srca v okvira prirođena krasot in raskošnih salonov. V glavnih vlagali odttfial filmski igralci kot: aa»lm Petere« naša rojakinja dina Ratnikova, Karlo Schoaaaaack in LB Predvajanje v kinu Slogi msio o« m. do 34% tt Ms Glas ljubiteljev živali Povišanje občinske takse na pse je kilo prenagljeno In je najbolj prizadelo revno ljudi Ljubljana. 27. aprila. Ljubitelji živali so snoči odločno povzdignili svoj glas proti neutemeljenemu povišanju občinske takse na pse. Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani je sklicalo sestanek v lovski dvorani hotela Metropol. Udeležba jc bila tako številna, da moramo govoriti o zborovanju in nc o sestanku. Predvsem jc treba naglasiti, da jc rborovanjc stvarno dokazalo in pokazalo, da jc bilo povišanje občinske takse na pse prenagljeno in da jc najbolj prizadelo revne ljudi. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI DOLŽNO ZAVZLT1 STALIŠČE Zborovanje je otvoril predsednik Slovenskega društva za varstvo živali P. Rcbck, ki jc dejaL da jc društvo sklicalo zborovanja, ke^ je za to poklicano ter jc njegova dolžnost da sc bavi z vprašanjem taks na pse. Prccsednik jc prosil, naj bi zboro-valci zavzeli stališče o zadevi stvarno in trezno brez vsakih političnih namenov. Društvo jc sklicalo zborovanje, ker se zaveda, da bi povišanje takse na pse posredno povzročilo mučenje živali, psov, naj-lx!;š:h prijateljev človeka. Ljudje," ki no bcd_» mogli plačati tako visoke takse, bodo spust;,l živali na cesto, jih priklenili alt zaprli v kleti oddali v druge občine ali pa kurjaču. Dclžnost društva je. da trpinčenje žival prepreči. Ne bo raziskovalo, kaj bo občina dosegla s povišanjem takse, toda odločno mora protestirati, da bi sc s takso uzakonilo mučenje živali. Ml""'MELJEMO FOVIŠANJE TAKSE Tajnik B. Dolenc je prečita* resolucijo, ki so jo danes dopoldne izročili ljubitelji /tvali v deputaciji na magistratu. V resoluciji ugotavijajo predvsem, da mestna občina ni nikogar izmed poklicanih konzultirala pred uvedbo povišane takse razen morda občinskih svetovalcev, ki so pa lovci, ter je uvedla povišanje brez vsake te- mcljitcjšc proučitve. Povišanje je neutemeljeno že zaradi tega, ker občina nc bo dosegla i njim povišanja svojih dohodkov. Mnogi lastniki psov bodo morali živali prodati, darovati ali jih izročiti konjaču. POVIŠANA TAKSA JE KRIVIČNA Povišana taksa jc pa tudi krivična, ker obdavčuje posamezne pse s 1000. 2000'Vo in še več njegove vrednosti. Pes, ki jc morda \ reden 100 din, jc obdavčen na leto z 2'K.) din takse, če pes živi 10 let, bi moral last-nih plačati /auj v tej dobi 21*00 din takse Večina ljubljanskih psov je »navadnih«, cene iih in rede jih revni ljudje, ki nikakor ne morejo plačati povišane takse. Pri tem je treba pomisliti, da noben luksuzni predmet ni obdavčen tako visoko, z 2000" • svoje vrednosti! Povišanje takse je krivično tudi zaradi neenakega obdavčenja posameznih vrst psov. Revež mora n. pr. plačati po 200. din takse z*a 100 din vrednega psa, dočim so čistokrvni lovski psi, pogosto vredni po več tisoč* dinarjev, obdavčeni samo s takso 100 din. Prav tako jc krivično, da je določena ^vojna taksa, ako ima lastnik dva psa. Pri tem \Q prezrli, da reja čistokrvnih psov pogosto ni samo nekemu v zabavo, temveč marsikomu poklic, ki se z njim preživlja. Čc bi moral plačevati rejec psov povišane takse, bodo takse presegle vrednost psov in nc bo mogel kriti niti režije za rejo. UZAKONJENO TRPINČENJL ŽIVALI Z dofočbo, da je pes čuvaj samo priklenjen pes, bo uzakonjeno trpinčenje živali, kajti ljudje, ki nc bodo zmogli visoke takse, bodo začeli priklepati pse. Občina bo s tem prikrajšana na dohodkih in nešteto živali bo obsojeno na trpljenje, ki ga obsoja ves kulturni svet. MESTNA OBČINA NAJ TREDLOŽI OBRAČUN! Mestna občina pobira žc dolgo vrsto let visoke takse na pse in jc nabrala že visoke zneske nc da bi polagala obračun in zlasti ne, da bi ta denar porabila v namene, kakor ga določa zakon. Zato zahtevamo: 1. mestna občina naj za tekoče proračunsko leto sistira svoj sklep o pobiranju povišane takse na pse; 2. naj sc takoj loti temeljite proučitve vprašanja povišane občinske takse na pse in naj pri tem zasliši vse v poštev prihajajoče organizacije, ki naj predlože svoje predloge; 3. šele na podlagi tako proučenega gradiva naj uredi vprašanje taks na pse z novim proračunskim letom; mestna občina naj javno položi obračun o porabi denarja, ki ga jc pobrala v zadnjih 10 letih na račun takse na pse o denarju, ki bi ga morala porabiti v veterinarske namene. LJUBITELJI ŽIVALI IMAJO BESEDO Resolucijo so zborovalei pozdravili z živahnim odobravanjem, nakar se je razvila debata, ki so v nji iskreni ljubitelji živali odločno obsojali povišanje takse na pse. Najprej jc spregovoril rejec psov Iv. Grilc, ki jc opozoril na razliko razmer pri nas in na Dunaju. Dejal je, da sc je društvo dolga leta potegovalo za ustanovitev azila za bolne živali, a je naletelo na gluha ušesa. Odločno je kritiziral, da je taksa na lovske pse nižj3, ko imajo vendar lov navadno ljudje, ki lahko plačujejo visoko lovsko zakupnino in silno drage pse. Zahteval je, da mora biti taksa na športne pse samo tako visoka kakor na lovske. V enakem smislu jc govoril dr. Tomšič, ki je sam lovec. Naglasil jc, da bi okrog 200.000 din, ki jih nabere občina na leto na taksah, moralo priti v veterinarski sklad in zato imajo ljubitelji živali pravico zahtevati obračun o porabi denarja. Dokazoval je, da občina ne bo imela nobenega dobička od povišanja takse. Pobijal jc posamezne določbe o plačevanju taks. Posebno krivična je določba o dvojni taksi (medklic rejca: Živali redim zato, da mi ni treba hodit na občino »fehtat«!) Z velikim popustom na priklenjene ose jc sankcionirano trpinčenje živali. Morda bi bilo treba prikleniti katerega izmed gospodov, ki zagovarjajo to mučenje, za nekaj časa na verigo, da bi spoznali, kaj to pomeni. Dr. Robida je opozoril na nekatera protislovja določb o plačevanju takse na pse. Povedal je tudi, da so strokovnjaki že ugotovili, da so priklenjeni psi zelo slabi čuvaji ter da kulturni svet odpravlja takšno mučenje živali. Naglasil je rudi, da so lovci zakleti sovražniki vseh psov, ki niso lovski ter omenil, da so o povišanju takse sklepali tudi lovci. Kar sc tiče psov plemenite pasme, je treba reči, da ni nobene definicije in da magistrat ne more dokazati brez rodovnika, kateri pes je plemenite pasme. — Zborovalei so še ugibali, kaj naj ukrenejo, čc mestna občina ne bo upoštevala njihovih upravičenih protestov. Nekateri so želeli, da bi lastniki psov šli protestirat z živalmi vred pred magistrat, a o tem niso mogli sklepati, ker zakon nc dovoljuje takšnih demonstracij. Dr. Robida jc še opozoril, da § 41. cestno policijskega reda prepoveduje, da bi smeli psi ponoči lajati na prostem in jc torej ta določba v protislovju z uvajanjem priklcpanja psov ponoči na dvoriščih in vrtovih. Razen tega pa je tudi določeno, da odvzamejo lastniku psa, ako nc upošteva tc določbe. Končno jc bila določena delegacija, ki je sla dopoldne na magistrat, in sicer: dr. Robida, dr. Tomšič. M. Jelačin, lv. Grilc, župnik šega. ga. Vrhovnikova in VcličiČc-va in odborniki SDVŽ. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času sklicali drugo zborovanje, ako magistrat nc bo upošteval njihovih zahtev. Plodovito delo naših žen Zveza ženskih društev v dravski banovini je zborovala v nedeljo v Mariboru Ljubljana. 27. aprila če smo objektivni, moramo priznati, da je naš Maribor najbolj prijetna, prijazno, po svoji lejjri ob mogočni Dravi, po svoji modemi notranji uredbi in čistoči, zlasti pa še po svoji divni, bujno zeleni, celo vinorodni okolici najbolj simpatično slovensko mesto. v Kranjcivse premalo poznamo in cenimo lepote in dobrote slovenskega Merana, Maribora, kjer je vse življenje vedrejše, družabno občevanje toplejše, a je tudi podnebje ugodnejše kakor v Ljubljani, In če smo objektivni, moramo priznati, da jc za Ljubljano in njeno razpoloženje samo škoda, da je tako strašno daleč od Maribora, to se pravi, da so aveze teh dveh glavnih mest tako rahle. NaSe ženstvo je pokazalo, da hoče utrditi vezi med posameznimi deli nase ožje domovine; ustanovilo je pred tremi leti zvezo ženskih društev, ki obsega vso banovino, torej tudi bivšo Štajersko. Sklicalo je svoj letošnji »parlamenta v Mariboru. V nedeljo, 25. t. m. se je vršil v dvorani mariborske Ljudske univerze tretji občni zbor dravske sekcije Jugoslovanske ženske zveze z 22 včlanjenimi društvi. Poleg ajrii-negra ženskega društva, v Mariboru je v imenu mariborske občine zborovalke posebno toplo poadravil direktor g. dr. Ro-došek. Predsednica Minka Govekarjeva jc v avodnam govoru nanašala, kako potrebno je bilo, da se celokupna uprava J2Z mednemu* ru ter postavi na bolj demokratično podlago. Z razdelitvijo ma samostoj- ne zveze društev v vsaki posamezni banovini se je uvedla vsesplošna inicijativnost, agilnost ter samostojnost v detajlih, a enotnost v cilju in programu. Tako so si porazdelile delo po okrajih, a se povezala v veliko družino skupnih interesov tudi praktične in preudarne čchoslovakinje, ki so bile Slovenkam od nekdaj vzgled v smotrnosti in metodah. V dravski banovini se društva oklepajo vedno številneje svojca, središča v Ljubljam, posamezne organizacije se med seboj oplojajo s pobudo, nasveti, predlogi. Deluje se harmonično, a s strogo ločitvijo poedinih delokrogov. TUDI ML Al > «3 .SO Z NJIMI Iz tajniškega porodila f-rof. ing. dr. kiparjeve je razvidno, da se poleg najstarejših ženskih društev ulejstnrjejo v Sekciji JZZ tudi mlade, ?e komaj vznikle ženske organizacije. Tudi iclos se je Sekcija m.-vztia za enakopravnost žen v vsake ti ozi-ru, za i ravico do dela in zaslužka, za Izboljšanje položaja babic, za zgraditev nove bolnice, za izpopolnitev univerze, za reorganizacijo in razširitev ženskega obrtnega in gospodinjskega šolstva L dr. Za razna gospodarska In gospodinjska vprašanja je Sekcija zavzela tudi glavno upravo v Beogradu in potom nje vse sekcije v državi. Dala je pobudo za ustanovitev gospodinjsko gospodarske komisije ne samo pri JŽZ, nego tudi v Mednar. žen. zvezi. Odbor se je po svojih zastopnicah udeležil različnih manifestacij, proslav ter vseh občnih zborov včlanjenih društev, tako da je povezanost med osrednjo upravo in včl. edinicami res tesna in prijateljska. Najbolj jasno sliko delovanja dravske sekcije podajajo posamezne komisije, sebno agilni sta kesniatja na tisk 4 sednico Hočevarjev* In gospodarska komisija s Viko Kraigherjevo na čelu. IZRBDHA MARLJIVOST TAJNI#|VA. • Kako vzorno delujeta obe tajnici dr. Perpar in Fr. Babšek, izpričuje dej da je tajništvo predlo*Oo vnem del« društev in* tudi zastopnikom časopisja po cel tipkan zvezek z sssjovosojn predsednice, tajniškim poročilom, pesočdli komi i j in nekaterih včl. društev ter z 20 resolucijami, ki so jih društva na obe, zboru predložila in so bila sprejeta. Sekcija je opravila celo vrsto posredovanj v korist društev in posameznic. Kjerkoli ali kadarkoli se zgodi krivica vsemu stanu ali poedinki, zveza »^rv^kjh društev stoji vedno na braniku in terja svoje pravice. Tako so opravile žene nešteto avda-jenc, žal ne vedno z uspehom, toda pritožbe vsekakor niso ostale brez vtiska. O priliki plenarne seje dne 17. in 18. aprila v Beogradu je prišlo do tesnejših vezi med sekcijami in glavno upravo; kakor vsakokrat, jc tudi to pot centrala priznala dravski sekciji veliko aktivnost. Lep zaključek plenarne seje je tvoril sprejem vseh delegatk pri Nj. Vel. kraljici na Dedinju, ki se je izredno zanimala za delo Jugoslovan, ženstva ter mu izrekla svojo naklonjenost. ZA Žl\rAHNEJSI TUJSKI PROMET Kot uvod v tretji občni zbor dravske sekcije JžZ je oioor priredil na predvečer v dvorani Ljudske univerze v Mariboru posebno zborovanje pod nai^lovom: Pripravimo našo zemljo za tujski promet! Posebno tehten in upoštevanja vreden je bil na tem večeru referat gospodinjske učiteljice Marije Plesko. skrbimo za iz-cbrazbo gospodinj in gospodinjskega ter hišnega osobja! Izvajanja so izzvenela v •sledečih zahtevah: Na ženskih učiteljskih šolah se mora uvesti praktični gospodinjski pouk. V tujskoprometnih krajih naj bi imela vsaka šola kuhinjo z inventarjema za .praktičen gc^podinj. pouk. Kcće in gorske gostilne se na kanejo dajati v najem prosilkam brez strokovne izobrazbe. Tudi se gostilniških koncesij ne sme doveli ti strokovno nekvalif lcira n:m orebam. MeSčanskosolska učiteljica Marija Rozman se je v referatu: Ohranimo slovenski značaj naših krajev! živahno in z globokim občutjem zavzemala za naše narodne noše, vezanine, piranice. narodne pesmi .običaje, šege in navade, saj vse to dela kraj tujcu zanimiv in. privlačen. [Diplom, zaščitna sestra je govorila, o higieni na vasi ter podkrepila svoje predavanje s filmom. Higienskega zavoda, žal, da film ni bil izraz razmer z naših kmetov, n^go mu je bil na prvi pogled videti nemški izvor. Kakor vedno, si je tudi to pot JŽZ izbrala za svoje večerao predavanje v Mariboru nad vse hvaležno in sodobno snov. želeti bi bilo. da se trezno obdelana referata ge. F lesko in Rozman objavita v tisku, saj podaja zlasti prvi mnogo pametnih nasvetov in navodil, kako poživimo in dvignemo tujski promet v naši banovini. Tako je poteklo v poldrugem dnevu zborovanje naših žena živahno, resno in plodovito. »Dolarska princesa« v Mariboru Maribor, 26. aprila. Marifcorska opereta jo v soboto vpri3>o-rila Fallovo glasbeno delo :TKlarska princesam. Lco Pall je našemu gledališkemu občinstvu že znan po nekate.iih daim. Njegova glasba je sočna, melodična in razgibana, kar je tudi zasluga vsem njegovim operetnim uspehom. Med muzikalno bogate spada tudi uprizorjena opereta iDolar-ska princesa«, dasi ta po vsehini in libretu ni najboljše Fallovo delo. Suj?t je običajen, tip amerikartki. Poudarjam, da so ugajale zlasti glasba in pevske partije. Delo je režijsko pripravil kot gost g. Josip Povhe iz Ljubljane. Ker je vsebina operete amerikanska, je pač pri režiji to poudarjal. Toda smelo trdim, da si je re-žteer dovolil mnogo ekstravaga.nc, ki so lahko opereti paej v kvar, kakor pa v korist. Preveč je delo, ki ni več novo. zrno-derniziral in se tako tudi oddaljil težnjam skladatelja in libretistov. Morda bi vDo-larska prit.cesax uspela tudi brez projekcijskih predoznačb vsebine pesameznih dejanj, ki mora biti gledalcu ja-oia iz poteka dejanja samega in ga ni treba še po-sabej poudarjati. Pred leti so to opereto tudi v Ljubljani na ta način vprčzorili pa se tamkaj tudi niso ogreli za tak režijski način. Morda so bih revi jalni vložki pre. već poudarjeni ali pa vaaj ne zadostno povezani. V oetalem je bila režija zadovoljiva. Kot dober koreograf se je ponovno pokazal g. Harastovič. ki j« na študiral plese. Kapelnik g. Herzog je is orkestra izvabil vse lepot- in očarljivo melediko Fallove glasbe, kar sem že uvodoma podčrtal. Da je >Dolarska princesa* pri sobotni premieri uspela je velika za'luga pevcev in igralcev. Ni to laskanje ali hlinstvo. teda pribiti je treba, da smo v teh razmerah, v katerih živi mariborsko gledališče, lahko zadovoljni z ansamblom, ki j- povečini talentiran, vsi pa so požrtvovalni in marljivi. Primadoma gdč. Jelka Igli-čeva je kot Alice zepet briljirala y energične mlhjonarjeve heerke-Amerikan-ke. Pevsko je še podkrepila svoje do» eda-nje uspehe in podčrtala izredne »po?K>b-nosti svojega dobro izšolanega irla^ru. Lepo se jc \-zporedil njen partner g. Beli zar SancJn. Njegova igra je bila prožna, prv-sko pa neoporečen, tako da to že prvi dueti z gdč. Igličevo razgibali obernst\-o. r>ru-go dolarsko princeso je kre;rala gdč. Elza Barbičeva. Njena temperamentna igra je harmonlrala s pevskimi partijami in sta žela s partnerjem g. Edom Verdonikom zasluženo priznanje. Med osrednje osebnosti te operete je šteti tudi rusko šan-sonetko Olgo ge. Slave GorinŠkove. Vloga je bila zelo vidna in jo je v splošnem tudi uspešno odigrala. Njen uspeh ostane nezmanjšan, če trdim, da je bila šanso-netka gorpe Gorinškove za nijanso premalo temperamentna. Zelo je ugajal tudi Couder g. Pavla Kovica. V ostalih vlogah so uspešno sodelovali Danilo Gorinšek. Anton Harastovič, Franjo Blaž in Ljudevit Crnobori. Posebej je treba omeniti iz- I redno kotalko gdč. Elvire Kraljeve, ki je 1 podajala eatafceaeo Wm Thompaon. Njena etam tfjeitea Ji vodno nettfa* apim tu amato, Oladaliača je bilo In je bilo oo&taatvo s predstavo zadovoljno. I. G. Koncert glasbe Ljuljana, 27. aprila. Veder pol jeke in argentinske pla^be, ki se je vršil sooči v mali dvorani Filharmonične družbe, je bil prirejen kot skromna oddolžitev za jugoslovanska koncerta v Varšavi in Buenos-Airesu. ki so jih oreranizi* zirali tamkajšnji skladatelji. Spored, kj je navajal dela Kolfcrja, Per-kowskega, Szymanowpkega, Mareka in Argentinca Giannea, je Ml pestro in zanimivo sestavljen, ter nam je dal zlasti o poljski novejši glasbi prav Jopo sliko. — Od apart-uiu priredb narodnih napevov (^vinanovs skv. Marek), preko treh od imprcciion'zma vplivanih samospevov Perkowskega, dveh klavirskih skladb Szvmanovskega. tja do Kofflerja, smo mogli v velikih fkokih in širokih potezah zasledovat: razvoj nove poljske glasbe. Kared Szvmariovski, ki je mnogo prezgodaj umri, je renlrahia osebnost novo polji ske glasbene kulture. Njegov osebni razvoj je v mnogem razvoj vse poljske glasbe, saj jo imel kot pedagog in kot odličen pianist, ogromen vpliv na celoino poljsko glasbeno življenje. Inspiriran od Debu*yja, hkrati pa prežet s rhopinovsko tradicijo, si jc sate! utirati 6vojo la.-lno pot, združujoč v sebi rafinirano čuvslvenost % ostrim razumom. V njem 6e je srečno spajal smisel za barvo tn za konstrukcijo, in tako je prišel na popolnoma drug način kot Schonberg v siero dvanajst tonske irlasiio; iako -je t, inteuzivi nlm delom pripravil teren za »aduljm razvoj poljske plasbe. Njegovo dragoceno, v.-^ liko življenjsko delo nam nalaga dolžnost, da ga pričnemo rec-uicno spoznavati. Suoc-nji koncert nai bo samo prvi korak. Koffle.rjeva Sonalina je živo, bisdro delo, ki je po zuačaju in pojmovanju klavirja mozartovska. po 6logu pa *e približuje Schonberjju. Varijacije istega avtorja >o pisane na SeoonbeagOV tema in so v slopu in zvoku dvanajst tonske, kot skladba pa ne učinkujejo tako prepričevalno kot Sooatjna. Anrentine^ (iianneo ie eruptiven skladaš telj, ki operira z ljudskimi elementi v smislu Strawiuskega \n Hartoka. S svojo iS u i to jc prav dobro predstavljal svojo domovino, Vsj sodelujoči: g*». M. £trukeJjiYerbiceva. M. CMerčeva in g. P. &ivic so svojo nalogo vestno in odlirno izginili, tako da jo imel ta predvsem informativni večer značaj koncerta. Fr. Stturm. Zborovanje gorenjskih gostilničarjev Jesenice, 28. aprila. V četrtek se je vršila v kolodvorski restavraciji na Jesenioah glavna skupščina gosUlručarske^ra združenja za kranjskogorski sodni okraj s sedežem na Jesenicah. Predsednik Združenja, g. Božidar Ma. lešić je eno uro po sklicanju ug-etovil sklepčnost, pozdravil navzoče, predvsem pa delegata 7#veze g. ravnatelja Petelna in doleg/ata zbornice g. Miroslava Peterli-na iz Kranja. G. predsednik Malešič je poročal o denarnih zadevah, o izvršitvi cementiranja sode v in o meroizku^iiem uradu, ki se bo ustanovil na Jesenicah ter o drug''h važnih zadevah gostinske obrti. Tajniško poročilo navaja, da je združenje prejelo 1177 dopisov. Vajencev je vpisanih 10, učnih spričeval je bilo izdanih 6. Združenje je štelo v preteklem letu 88 članov. Iz poročila blagajnika je razvivimo, da je imelo združenje lani Din 12.818 dohodkov in Din 5.903 izdatkov, tako da znaša prebitek 6.911 Din društvena imovina pa predstavlja vrednost 6.728 Din. proračun za tekoče leto pa znaša Din 6.260 dohod-kov in prav toliko tudi izdatkov. Daljše porodilo je podal detejrit Zveze g. ravnatelj Peteln, delegat Zbornice g. ivterlin pa je pozdravil vse navzoče članstvo, ki je z veliko udeležbo pokazalo, da se v polni meri zaveda svojih stanovskih dolžnosti. Končno je predsednik g. MalešVč opozoril vse navzoče, da se na Jes/nicah pripravlja ut tanovitev : Tujsko prometnega društva z, katerega pravila so že odobrena, na kar je zaključi lepo uspelo glavno skupščino. Razstava Jeseniških lovcev Jesenice, 26. aprila. "Lovski krožek na Jescnk-ah. je v nedeljo dopoldne otvori) v mali sobi kolodvorsko restavracije razstavo trofej, kj so jih zbral: krožkov i elani. Fre*l otvori tvijo razstave, so se v r»-?tavra«"ij?kein salonu zbrali številni Mani j.^s^Diike zelene bratovščina, kj so mM Beboj prijetno kramlja!- o razstavi j\ o raznih dniu'li lovskih za de večina h. OU It. uri i«> razstavo otvoril >ozakiipnik in upravite1;* lov,h- g, Karol Lukmann, ki je uvodoma opravičil odeo'ncjja predsednika razstave tr. generalnega ravnatelja Kil) Ka--rola Noota. ter v lepil* besedah pozdravil odlične osebnosti jeseniškega javnega življenja in zastopnica naprednega časopisja- V svojem £ov°ru je ff. upravitelj naglas sil, da pravj lovec ni ubijalce, pač pa lju-bdeli božjeera stvarstva ter zaščitnik divjadi. I.ovr.i in pri;.iL-ij; jeseniškega kroika — je nadaljeval - t-o zbrali okoli 2W trofej, ki so jdi zbralj v celj zakupni dobi. Ko> pravi gojitelji obžalujemo smrt ha? tak<* divjad;, od katere bi pričakovati 7dravo in močno potomstvo. l>ovec, ki odstreljuje, tako diviad. jc kakor kmet, kj proda mesarju najboljšega bika, slabiče pa obdržj za rejo. Mi ne smemo uničevat, najbolje divjadi, pač pa očistiti naša lepa lovila aJabrčev. ki •ne spadajo vanje. Končno ie !!• upravitelj naslovil pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II. kateremu so vsi navzoč- zaklicali trikratni iiveL Razstava je bila zelo lepo in prepledno urejena . Med številnimi trofejami so viseJe krasne slike, ki jih je napravil in razstavil upravitelj g. Luckmana, kj so močno poživile raartavo, ki je bila menda prva te vr« ste na Jesenicah. Po razstavi je krožek priredij ia tvoje člane in vabljene goete izvrstno zakusko ob I kateri se le izrekla marsikatera prijetna in tovarfaka beseda. Razstava bo doprla do pofu-lcjjka 3. maja vsem rajjalavljalccia in po njih vpeljanim ffosiom. Ključ tobe se dobj pri resiavrater-ju g. Boi;da r u Ma les i ču ali njegovemu na-mestniku. Lovski večer za razsTavljalce bo d revi la v nedero 2. maja s pričetkom ot> 18. uri. Jeseniškemu lo\>kcinu krožku čestitamo k njegovemu uspehu v trdnem prepričanju, da bodo njegovi razstavljeni preduneti tudi na razstavah v Ljubljani in Zagrebu v/bu* drli zasluženo poaomost. K O L. £ D A B Danes: Torek. 27. aprila katoličani: Žita. DANAŠNJE riUKEDlTV£ Kino Mat'ca: Nesmrtne melodije. Kino Ideal: M a v e r 1 i n p. Kino Sloga: Tajnosti pariškega podzemlja. Kino Union: Trije Fratclini (ob 16. in 20.) Frirodoslovno druHvo: Breda vanje univ. pn»f. dr. inž. Milan;i Vidmarja s-Elektrika kot pionir nove poti v svetovnem gospodarstvu;: ob 20. v Delavski zbornici. Obiščite razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, n 4 ■MURNE LEKARNE Danea; Mr. L,eustck, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12. in Nada Ko i notar, Vifi — Tržaška cesta. Tri prestolnice ima naša mila domovina tako rekoč oficijelno in V skladu t trenu \cjami nagega troimener,a nareda. Ima jih sicer ifl \ eč, menda toliko, kvlikor je med, saj poznamo tudi lCSđ\%ko metropolo. Jo-lenjsko metropolo, ižansko metropolo in šc dolgo vrsto mafropo/, Tod§ Ih'ograd, Zagreb in Ljubljana so naše pogla\-itne prestolnice, središča vse kulture in civilizacije. Beograd jc bil pa doslej zapostavljen za Zagrebom in Ljubljano Čudili sc boste, kaj ne? Kes ie pa le. Zugrcb in Ljubljana sta imela ixaa£ svoj \-eicsaeni, Beograd gfl pa ni imel. .1 to ne gre, da bi bi!.t n.i>\-cc-ja prestolnica v državi 7aposta\*!jena. Zato so v Beogradu tklenUi ustanoviti vclc-sejem in so ga tudi ustanovili z drimvno podporo. Ker smo ie pri podpori, naj omenimo, da je dobil komaj ustanovljeni beograjski vclesejem od države 500.000 din, lafrtbŠki letos 100.0(X), ljubljanski pa 25.000 d:n. tale wstni red 9C nam zdi Čisto pCOfOCCJO- nalen in pra\'ičcn. Kdor ga je Joh služi vseobče priznanje. Ljubljanski n\\ocjeni je najstarejši v dr/a\i, zagrebški jm po letih srednji, beograjski pa n ■>.. i. M•'.<-de noge so navadno MbkeJMe od starih in tako je prav, da so beograjski i'elesejem najbolj podprli, zagrebškega malo man jI, ljubljanskega pa >e i>..,r:>. (>rža,vne podpore se dele nemara tudi po davkih, tekočih i» državno blagajno. To tem ključ U bi plačal največ da\kov Beograd I pripadajočim podeželjem, /a njim S.igrch, odnosno Hrvatska, najmanj pa Ljubljana s 5/"iv;///o. In to menda tudi drži. SOKOL Novi sokolski prednjaki SoJcolelbO druStvo Iduidjana-^iška j»- i»rj-redilo drušivt-iii prednjaški leČaj, 'n P) Js vi..d od oktobra Uinekega lota in ie bil t«» da| uiki jiič^n. K posetu i« povabilo bratski društvi su \ jd in LjueJjaoS Li. H^ko. Prijavilo se jh ojkrot! 10 članov in naravi\\i -kov. ki S4i tedensko dvakrat prihaja) tk) k predavanjem in praktienj veSU. V to-eaja so ja olnmelala \m peea^ieaaa njov v nekolilvo zsoščeni o**\'\A lak<». d< m> mnoci znatno iapredu\\\!j. Predavatelj in vodniki so b;li izključno doiiLo i prednjjkj in zdravniki. Oh zaključku t*M-aj.i se jo vj\-.i!o i-.-evanje ^.-red rMi.-ebnini odi onun. ki t: t |S v ta namen jmcjiov.do akapOO naitotajŠtvo, Trpit je prestalo z dobrim uspehom 16 kan-d-idatov .*i pa ir.i ilelnlo v jes»Mii, do<*im l'0 narašča\r. k.iv ni m.Oglo efU priou.-črnih k iZ4>4u. zaradi n-izi-olnjenili pogojev de sToro- . Vsa tri društva. ' i ^> I m J,r .-'-d
  • - ,i-!v,t v .-okolistvu, \'sem t.-rajnikom 80 bla ob ti j priliki razdeljena, potrdila o ponetu tečaja, n« prednjakom pa Bprieevnla. V.-ekakor je tako lepa ^'tsla vredna ^snemanra tudi v drugih društvih. Mlademu predaja&iBMI ^boni najrskrmeje čestitamo to želimo, da s pridobljenim znanjem in takoatvoai U* e-lriv\ ter vodj svoja društva k največjim uspehom, v snipr; tstremljenj ?.a vzjrojo ce-lo^n zn Baroda. Z»ira\o! Iz škoSfe Loke — Enodnevni tujsko-prometni tećal l»o ▼ Sokolskim d"mu v četrtek april« od F. do 12. in od S3, do tB, Na tečaju Wo predavali o turizmu, tujtko-promet.i.j pro-pagaodi, urelifvi rrtetske^t zmjiafrjeffi ca tajsko pronierni!i krajev« o ravnanju x v;nom rn pijaeaeaj ter umnem kleuirstvu sploh in o jv>;=+re.bj ffOatov. Za servirani sta rezervirani dve uri, po 1*. p-< ],0 r»p*- vajanje Skaov. Tseaj i"1"« aretjalsesi in i»e Z& lahko udeleži vsakdo, brer iaijeme. Predavatelji pridejo ir. Ljubljane, Vaaf)ami v*j. zlasti laeeaik niih u v-i. funk- cionarji tavMdas vu/.he, a^>ort.naki, planinci, avtobusni podjetojiki. izvošdki j. t. d. — Anketa vodilnih »kofjek*.kiJi sokolskih društvenikov je bila v torek, pod predsedstvom podstaresme br. Horvata, rodrobno so se obravnavala vsa aktualna vprašanja, ki zadevajo sokolsko organizacijo. Storjeni so bili sklepi, ki bodo u-g:odno vplivali na nadaljnje delo Sokola. — Kranjski harmonikarji nastopijo 2. maja v škofji Loki. Ljubezen do glasbe je povezala kranjske male harmonikarje v prav krepko in prijetno druzinico. ki se nam pokaže na koncertu v Sokolskem do-mu. Pričetek ob 15.30._ IZPRED SODIŠČA Sodnik: Zakaj ate ga udarili s palico? Obtoženec: Ker je cearta asfaltirana. — Kaj nas pa briga asfalt? — Veste, gospod sodnik, ce je cesta as. falttrana, nima človek pri roki kamna. >SLOVEN8KJ NARODc 37. Strm S DNEVNE VESTI — Češkoslovaška odlikovanja. Z redom Belega leva II. stopnje je bil odlikovan šef presliiroja nr; predsedndštvu vlade dr. Košta Luko vio. z redom Belega leva III. stoip-nje glavni urednik >Samoiwprave« MiJan fcjtojadinovič, sotrudnik »Politike« Andra Milosavljevjč, ravnatelj Agencije Avaie dr. Svetislav Petrovič, glavu; urednik >Vremena« dr. L hiba Ponovio, urednik >Pravde« Miloje Sokič. namestnik šefa PresNroja Stanislav Vinaucr in predsednik Juprogdo-venskega narodnega odbora Mihajlo 2.ivan-eevid. z redom Belega leva IV. stopnie pa urednik ^Slovenca« dr. Alojz Kuhar, glavni urednik »Obzora« dr. Rudolf Meisner. urednik »Vremena« Miodracr Sveto vski. in uredil ka »Novosti« D. Višič in Hrvoje Macanovi ć. — Važno za traljkante. Kraljevska ban-sika uprava sporoča, da banovinskih kolkov po 330 aprilu tudi na prošnjo ne bo mogočo aamenjati. ker 50 že s 1. aprilom v teh serijah izgubil} veljavo v smislu odločne S. t. št. 89 Na podlagi odloka kralj, banske uprave VII—20577 pe gamo upravičenim prodajalcem teh kolkov zamenjajo do petka, t. j. 30. aprtfa 193? ;n sicer do 12. Po tem roku pa tj kolki izgube vrednost,. Iz pisarne udruženja trafikantov. — Kongrea trgovske omladine. Kongres trgovske omladina bo na Vidov dan 28. ju« rtija v Somboru. V nedeljo pred kongresom bo predkonferenra. Po zaključku kongresa prirede vojvodinski trgovski omladinci velik koncert trgovske omladine. LOGA Danes poslednjiČ ! Velenapeto filmsko delo TAJNOSTI PARIŠKEGA PODZEMLJA v glavni vlogi Constant Remy, Lucien Barroux, Henry Rollan, Madclaine Ozcrv TEl. 21-24 MATICA Danes poslednjič ! Velika Johann Straussova opereta NESMRTNE MELODIJE v glavni vlogi Marija Paudler, Lizzi Holzschuh, Leo Slezak tel. 22-21 UNION Danes ob 16. in 20. uri NE v filmu — TEMVEČ OSEBNO TRIJE FRATELLESTI s pestrimi dodatnimi točkami. :?.xe^tcuocoS. 16.. 1«?."^ 7V*uht - — Iz >Službenega lista«. Službeni list kr. ba eke uprave dračke banovine sL 33 z 24. t. m. objavlja u rod bo o banovinskih isarinan« pravilnik o načinu pobiranja skupnih trošarin, pravilnik k določbam fi* aneneca zakona za Ido 1^37*38 o taksah, pravilnik o pouku v plesnih šolah, i>odalj-kivo roka za prijavo kozmetičnih aparatov. <>:ločbo glede lova rakov kosca kov, odločbo 1 .ve sejo državnoga sveta, objavo o uporab-Iaaju Izraza ljudska šola, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v le* tu 1037.oS in popravek k § 58 finančnega zakona. :Službeui lisi kr. banske upravo dravske banovine; št. 33 a z duc 26. t. m. pa razglas o razpisu volitev svetnikov kmetske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov, ki bodo v nedeljo 27. junija in objave banske uprave o pobiranju o!vin?kih davtOin v lelu 1937-3S. — Francoski prosvetni minister v Beogradu. V nedeljo zvečer je pris-pol iz A*en vBeoavad Ejanoosjkj prosvetni ministerJeau Za v to včeraj /jut raj je nadaljeval z letalom svojo pot v Pari/. V Atenah je prisostvoval proslavi 100ietni<"-e univerze. P.eo-grajsjse novinarje je PfO&ii. naj zabeležijo, da pripisuje vel k o vainost intelektualnim atiikoni B&ed Francijo in Jugoslavijo in da se bo po povratku v Par.z seskd z rektorjem pariške un-iveri« Oharlottijem ter storil vse. kar je v njegovih močeh, da i?e poglobi intelektualno sodelovanje nied obema državama. Izjavil je tud}, da se bodo rn-večale štipendije jugoslovenakim itudeutom m poskrbel ho tudi. da dobe naSe šole v&č francoskih knji^. — Otvoritev rednega zračnega prometa. 1. maja bo otvorjen redni zračni promet v naši državi. Tud- 1^'os bodo letala potnika, leiala med Peogradom. Zagrebom. Sušakom, Ljubljano. Sarajevom. Skopijem. Dubrovnikom, Bitoljem in Solunom PoUiiškj zračni promet na progi Ljubljana—Sušak—Zagreb bo otvorjen letos žal šele L", junija in sicer -ito. ker dobimo nova, v Amerik; naročena, letala šele ob koncu maja.. Drugače r*a ostane vse tako kakor je bilo lani. Letala, bodo letala vsak dan razen nedelj. Iz Za- greba bo odhajalo letalo ob S.30 na Sušaku ho ob 9.10. v Ljubljani 9.45 iz Ljubljane ho odhajalo ob 10.1^ ?n v Zagrobu bo ob 11.25. — Pred veljko razstavo konj v Beogradu. V kmetijskem ministrstvu je bila včeraj konferenca, posvečena pripravam za veliko vsedržavuo razstavo konj. ki bo v jeseni v Beogradu. UdeležHi naj hi ee je konjereje? iz vse države, jn razstavili konje vseh pasem. Po dosedanjih pripravah sodeč bo razstavljenih okrog 500 najlepših koni. To hi bil saeetek stalnih vsakoletnih razstav konj v Beogradu. KINO IDEAL Samo še danes ob 16., 19. in 21.15 Charles Boyer — Danieile Darrieux v habsburški tragediji »MAYERL1NC« JUTRI: Angela SaMoker, AttUa Horbigcr PRINCESA DAG M AR — Predsednik Pa ne v ropske unije v Splitu. V nedeljo je prispel v Spi;t predsednik Panevropsko unije geOf Coudenhove-Calersi. V Splitu se rnude tudi bavarski prjnc Ada.1-hert in nie^rova sestra Katarina ter princa Adolf in A!ow Lh hterstein. — A\ tomobill na ljubljan ikem velesej-mu od 5. do 14. junija. Se nikdar ni bila razstava avtomobilov in motornih koles na ljubljanskem velesejmu tako obsežna, pregledna in popolna, kakor bo letos. Na razstavi, ki bo obsegala preko 1400 m-razstavnega prostora, bodo ras tavljeni avtomobili vseh vrst. velikosti in cen. tako, da interesentom pa* ne bo težka izbira. Zanimanje za avtomobile je letos znatn ooživljono. Kunec opozarjamo na iz-redno lep preglej Da ljubljanskem velesajmu. Dosedaj jc piijavljena že udeležba člodečdi tvornic oziroma znamk: Lancia, Oldsmob'le, Hansa. Lloyd, Fiat. Fcrd, Ma.y-bach. BMW, fckeda. Mercedes-Benz, DKVV*. Amilcar, Opel. Chrvsler, Daimlc-r - Benr:, Chevrolet, Pontiac. Bu'ck. La Salle. Cadillac, Vauxhall. Pivmuth. Renault, Iforch. Wanderer, Adler. Sau.rcr Blitz. Truck, Bedford-Truck, GMC-Truck. MAN, Standard, Framo, Maico. Hillnian, Diamant. Bianchi, Puch, Sachs. Vsega terej 36 znamk avtomobilov in 7 motornih koles. — Branikom so darovali: Drž. narodna šola Mac k o vej. 24 Din: drž. narodna &oia. Št. Vid pri Brdu. p. Lukovima SO Din: dr/, narodna šola. Globoko, p. Brežice. 42.73 I>in: drž. narodna k>la. Banja Loka. p. Nu-va Sela pri Kočevju 35.50 Din: Din: drž. narodna >da. Domiale. 17>7 Din dr/, narodna Šola. Leskovcc Pri Kr-.:ktn«. 77 Din: dr/., narodna sjola. Prevalio. 20 Din; dr/, narodivt ^ola. Maljrskj vrh p. Poljane cad Škofjp Loko. 40 Din; drž. na-rodna šola. Banjaluka, p. Novae^la pri Kočevju. 5 Din: drž. narodna £oh. Pire iea, p. Žalec :M 25 Din: drž. narodna > da. Ko-riuj. p. Zagradec na L>ol„ jo 1-in; drž. n;1.-rodna Šola. St. Ifunert RTj Mokroneen Din 1^2.r»o; dr/, narečna Sola, PobreSfe r«r Mar/boru. 117 Din: drž. narodna gol?. Breej; p. Ptuj §5.35 Din: dri. narodna šola. Re-t^čo skofi.-i Loka, 55 Din: drž. narodna šola. Sv. Marjeta uHe Ptuja 74 Din: drž. Dn-rodna šola. Stara Ose!iea Gor. vas. 21 Din; T. drž. dekljška meščanska šola A. M. Slomška. Maribor, 150 Din: drž. učiteljska šrvfa. Ljubljana 106 Dhn: Izražamo daroval- • bi prav tonlo z.-divalo top iafimO. da N mol narodom vapod%njevalno ndjeknilol Bran-i-lx%r — osrodni: odbor v Ljubljani. — Za dom slepih, daruje mesto veaea umrl! «z. Mariji /ure v Kandiji v Novem mestu 50 Din Matilda Jelenec, vdova nad« ur-ilelja. Stožiee. — Vreme. Vremenska napoved pravj. da bo neslanov.tno vreme. Včenii je deževalo v Ljubljani. Mar boru in Snljtu. Nafvišja temperatura je znašala v SkopUu lf>, vZa-frebu jn Splitu 16 v LjnMiani 14.8. v Mariboru 14 v Beogradu 10. Davi je kaaal Karo me ter v Ljubljani 7o0.2. temporahira je znašala fi/i. Nesreča nikoli ne počiva. Nekje v okolic] mesta se je snoči hudo pon^ereJi! 2T>-let.nj TolK>tehnvk Viktor Basnijek, doma i/. Sesvet pri Zairrehu. Bafftriček se je vozil z motociklom, na ovinku pa J6 padel in obležal nezave.s'en. Pi'Oirosel sj ie moagađo in dobil tudi zunanje poškodbe po ?Hvi i:i livekt — Težko nesrečo je «lo*živela tudi >!u.>kinja Antr)p*ja Jeseničn kova. Ko je popoldne vračaJa, jz mesta, na Tržaško cesto, kjer je zaposlena, jo je v bližini Tobačne tovame pomiri trainvaj«*ki voz. Jese-nČnikovo je voz olbl in obkzala je B pn-skoliiaini na frlavj iu po živohi. Vbohii:oso snoči prepeljali tu^ii 2olet.necra poses^njko-veir.-4 srna Janeza Vrska iz Javorja pri ^t. RupecUi na Dolenjskem- Zašel i» ▼ nreta-pajoco se družbo fantov v vaaki flostllai, kjer mu ie ede& iuned prevpačev preie\ai s nožem kite na b*k£. — Cestni pometači kot ▼lonaikt ZaflTeb-ska policija je prišla na sled premaleni vlomilski tolpi. Kot vlomilci so nastopali ceetnj pometači, ki ao opravljali svoie vlomilske posle pod zaščito brizgaln. Policija je aretiral* Ivana Frigana kot kolovodjo ^•iomi!6ke toine ter njegove pajdaše Joni pa VrlxtnovK?a. Grgo Ivančoka. Mijo Horvata. Mihajla Blažika in Antona Bizjaka. V mestnem okraju, kjer so pometal; ceste, e> okradli tri četrtine lokalov. Zacrmivo je, da so bjti vsi vlomilci mestni delavci. — Ru>k? emigrant ing. Dementjer aretiran. Na ovadbo neke !?ospe iz Dolnje Lendave je aretirala zagrebška policija ruskega emigranta ing. Pavla Dementjeva in njegovega družabnika Viktorja Mekinca. lastnika bivše tvrdke Rex. Dementjev in Mekmc sta bila lastnika tvrdke iJohnston, elektromag-net'fni varovalci*. Tvrdko je ustanovil Dementjev, pozneje se mu je pa pridružil Me-kinc. ki je vložil v podjetje 20.000 Din. Dementjev ie bij tehničnj vodja, Mekinc pa administrativni. Ko jima je pošel denar, pta ifkala potom oglasov finančnika, ki bi vložil svoj denar v dobroidoče podietje. Prija* vjla se ie neka gospa *iz Dolnje Lendave, ki ie vložila v niuno podaje 80 000 Din. dobila je pa vse^a 10.000 P in tako, da je ob 70 000 Din. Oba se zagovarjala, da nisla imela namena o#leparitj jo, temveč da €0 vsega krivj slabi poeli. — 109 potomcev j* zapustil. V Varazdi* nu ie umrl oni dan Jurai Le*. «tar 90 let. Imel je 139 potomcev, od katerih jih iivi se 100. Vse tri njegove hčere in štirje sinovi še žive. Vnukov je imel 58. pravnukov pa .53. Iz Liublfane —lj Univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar bo predaval 27. t m. v Prirodoslovnom društvu o temi »Elektrotehnika kot pionir nove poti v svetovnem gospodarstvu«. Predavatelj, priznani strokovnjak svetovnega slovesa na polju elektrotehnike, je in^el pri svojem letoš/3j&m obisku ameriško. Unije, ko sc ie udeležil svetovnega kongresa sa en?rg:;,o. pr:liko. da si od blizu c gleda velikanske nF^pore raogcČTie iu bogs.te države, da preuredi f*vaje divje go-rpo^.arsko življenje, temelječe na najbolj n^brzdanr-m individualizmu, v novo irner ure.ienega. po enotnih načrtih vodećega gosp:d3rstva. Potreba po taki preusmeritvi se je pokazala n2jprej pri preskrbi z osnovnimi gospodav k mi dobrinami iu sicer kot prva pri preskrbi z električno energijo. Pri tej je žs vsa tehnika proizvodnje, prenesa in razdelitve taka, da izziva povezanost coširnega ozrmlja s sliup-n'm, za daljšo dobo preračimanim načetem. Na tem velikem vzgledu nam to pre-vatelj pokazal, kakšni problemi čakajo tudi n^s v lastni državi, ki kusa vsem državljanom preskrbi kar najugodnejši dostop do osnovnih gospodarskih dobrin. — Predavanja se b> vršilo ob 20. uri v dvo-lani Delavski zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. —1 Xova tarifa <*e*tr.e zeleinice. t'prava realne zjelezojee «poroC-a. da stopi s 1. majem t. 1. v veljavd nova tarifa. Po novi ki-riii znašajo vozne resm od 1 Din do 2.« 0 Fin. dočini so znašale dosedaj od 1-S0 Din do 3.50 Din. Zn zane e=o cene za daljše ^ož« nje. Po novi !ariFj stane vožnja do 3 delnih pro£ 1.50 Djn, do o delnih ^^rog •? Diu ia nad 5 demih pros $M I>in za \-oznjo. Od Mestnega trga do Si. Vjda ali obratno pa se plača izjemua cena 2 D n. Vozni listki za kra!ke proge po 1 Din (do 4 ro^ajahsč) sc izdajajo ocfelej ves dan. tudi ob n«*«lr* Lah in praznikih in veljajo tudi za pre-*op. Jutranji vozni Irstki 1*0 1 Din se izdajajo ob delavnikih v mestu do 7. ure 4o minu-, na proizi od remize do št. Vida pa do 7.3»'. Na novo (ii> uTedosi jutranji povratni ^«7nl L-tki po 2 Din za ob^ smeri. Izdajajo s;:mo zjutraj jn to v mestu do 7.45, na progi od remize do Vida pa do 7.30. S povratnim vozn-m listkom ee lahko vrača r«ot-i. k ves tist- dan. ko je bil vozni tjeteki kups 1 jen. Povratni vozni Hettd se izdajajo tu«ii ob nedeljah in praznikih. Na novo se iivelfe I ud pred prodaja voniih tlsakei v blokih P«» 25 komadov z 10 odstotnim popustom. B#e* k,^ l,oo#ne listke st* znižajo in znašajo sedaj do 4 delnih rrog za 2 vožnji dnevno 6 Din :n za 4 vožnje dnevno 10 Din, za nad 4 delnih prog pa za 2 vožnji S Din. za 4 vožnje 12 Din. Vse ostalo je razvidno iz cenikov, ki so izobešeni v vse^i tramvajskih vozovih in na pre-metnejših točkah v me^tu. —lj Kraške lepofe našega Jadrana je naslov zaključnega predavanja Krajevnega odbora Jadranske s-lraže v Ljubljani, ki se bo vršilo v sredo 28. t. m. ob 20.' urj v verand ni dvora nI >Uniona<. Predavatelj g. Tulius Budau bo prikazal svoje najnovejše skioplične slike, izdelane na poseben način. Kraške lepote našega Jadrana nam niso mnogo znane in je zelo hva'evredno. da se ekvUlbrlsta, kotnlfoUi Zonslerjev in akrobatov danes, jutri la v Četrtek I ob 16« in 20. mri kino Union t Svetovna senzacija je Jadranska straža potrudila, da nam pri« kaže tudi to zanimivosti, ki to po svojih prirodnih lepotah zelo privlačne. Ker je sezona obiskovanja naše fomčne Dalmacijo in Primorja v polnem leku, bo predava^ nje prav dobro prišlo posebno za one. ki iščejo spremembe. Opozarjamo, da so vsa predavanja Jadranske rt raze brez vsdap-ninc. —Ii Klub ljubiteljev cvetljc vabi lastnike tulipanov, narcis, hijacint in drugega spomladanskega c velja k sodelovanju razstave, ki jo klub prredi v bližnjih dneh pod pos kroviteljstvom c. župana dr. Juro Adlešioa. Sesianek bo drcvi ob 20. v matičnj sobi go-s:iln» Sokol. Pred Škofijo. —lj Kaj je z novim telefonskim Imenikom? V Ljubljani se je pomnožilo število telefonskih naročnikov, n mamo pa na .razpolago telefonskih številk v.aTodnikov.' V rabj so še vedno star; nepopolni tejefonski imenikj^ kj često povzročajo le zniešujavo, kajti ramenjane so bjlo tudi številke in ee na, poziv oglašajo druire tvrdke ,zavo«li ali privafin kj kaJvor pa stojj v starem imeniku. —II Ljabj maj. kra«ni maj. konPc zime je sedaj... to bo parola družabnega ruajiii-škeja večere Jadranske straže 1. maja v hotelu »Metropoln«, kj*»r pe bodo član} in prijatelji Jadranske etraže izvrstno zabava'!. —1; G. Prenovce praznuje L ■safatBIeta/iee svojesra n*»pre^rgnr.oga dela pri slovenskem Gledališču v premierj Češke operete -Lojz-kat. ki se odlikuje po izvrstnem lil»retu in prijetni glasbi. Vstopnice so v predprodaji pri ooerni blagajni. — H Vabilo na X. občnj zl*>r Trgovskega dobrodelnega društva >Pomoč<, reg. peni. blanafae v Ljubljani, kj. se vrsi v petek dne 7. ma'a 1937 ob 20. uri v Ljubljani, v Trjzovskem domu-, (iregorčičeva 27 z obis čajnim dnevnim redont. —!j Sra'ce. kravate. Karn'čni'i. Nebotičnik —lj Za stirjdn«vni a M \r\ti Gcrica—Svota gora—Trst od 6. do 0. maja je treba vfq obveznosti Sapokaiti do 28. t. m. opoldne. Pajernlla Pri oreevj »Pa boajeea sv«-tu ■, I..*-ubl;r»m ?v. h»r:1 na>in iT. —I i Obrtniško društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 2. maia t. I. cefmlneven ma*i>išl:i izlet na Kurešček. Vo/nja tja o nizaj stakne 12.—. Pr jave in IujIupasaelJe v društven: pisarni Ikelnovnova 10, Loizka'. Pro-imo \ise. k: eo si za to predstavo roserviraU vs*opnice. da jih dvignejo do četrtka 29. t. BV do 17. ure. Naše Gledališče D k A M A Začetek ob 20. uri Torek", 27. aprila: Zaprto. Sreda. 2S. anrila: Zaprto. Č*eirlek, 21). apa-ila: Rivaia. Frcniienski abon* ma. o Premiera Andp^^on 5 Slallingso\ih >Rjra-lov< bo v četrtek 2^>. t. m. za preinerski abonma. Anderson je eden največjih ameriški [j dramatikov, ki je spisal že več iz* redno uinkovjlih de.l. Mel n;i^ai: Marija Školska in Elizabeta in Besen (katera je bila vprizorjena na dunajskem Burgtheatrtj>. .Vegova 3 Rivala t sta močna z vsemi ko-oiičrJmi in tra.^invrn elementi življenja prežeta tira. Fripravlja ;o inž. Slupica. OP F AT ,4 Začetek ob 20. uri Torek, 27. aprda: Hovanščjna. Fed Sreda. Sreda, 23. aprila: Natban der vvoisc. Izven. Ciostovanje Alberta in Else Bas^ermann in njihove igralske skupine. Četrtek, '20. apriila: Plamen. Red Četrtek. Perek, 20. aprila: Zaprlo. Sobola 1. maia: Lojzka. Ofjereta. Premiera. Proslava 251ctniee pledaJiskega udei-silovanja gosp. Lojzeta Prenovca. e Gostovanje najinamenite^ega nemškega igralca Alberta Dassermanaa, njegove žen* Ebse in njihove igralske skupine je 28. t. m. v operi. V prizor} se Lossinjfova igra >Nathan der Weise. (Modri Natan). B;issc*rmanii sloa \i kot nedosežen ustvarjale« fioveikih usod ter šteje vlogo Nathana med svoje največje stvar.lve. Vse ljubitelje gle«lali5ke umetno-sU opozarjamo na ta izredni umetniški do« godek, kateremu je treba posvetiti največjo jx>zornost. Otrok in ples. V nedeljo 2. maja priredi ob pol 11. uri dopoldne v opernem gledališču plesalka Katja Delakova sklepno produkcijo otroškega plesnega tečaja. Nastopi 22 otrok od tretjega do 14 leta. Iz pesrtreg i eporeda omenjm le najvažnejše točke: ritem (pailajoč5nemo?>, raatoč-moč^, srečanja (na skladbo g. Zebreta>, vilinsko de4e se z v&» trom igra, zgodba o zk>bnem čarovniku in modrem palčku, tri vosele čarovnice, plesna pravljica >Pod?anar* (glaeba g. Zebre) in >Veselie pa mora bjt'< (iovenske narod« ne pesmi). Ceno od 20 Din navzdol. Iz Maribora — Zborovanje Jadranske straže. V ne*drv lio dopo! ine sc ie vršil v mestni posveto-vaJnjcj občni zl>or Oblastnega odl>ora Ja* dranske straže v Maril>oru. Zborovanja &i» se udele/Ji preil*ta\-nikj vojaških in civilnih oblasti ter drugih organizacij. Občni zl>or je vodil zaslužni predsednik g. dr. L:-pold, kj je v ot>risih poročal o delovanju JS in njenih ciljih, podrobno pa je O 1601 poročal lainik g. Pirr. V IVQ|ecB poročilu je boir^l k složnemu delu za dosc-.'o ci J.S ne oziraie ?e na trenutne n. pr.like. ki ne.kol.ko ovirajo delo. Toda JS ima borce idealisve, ki so ne u.-traMjo nenadnih viharjev, marveč je njih cilj: naprej po za-eriani poti! V t eni smislu ie potekel ves občni zbor. Za predsednika ie bil zc*:»ot iz* voljen g. dr. L^pold 0 dotan Jndfenake siraž^ v Pakru je poonda) blagajnik C t-a-vrenčič. Pom vrši važno socialno nalogo, c-a j sprejme vsako leto tolike SOtnC* in morja željnih otrok. — Not« Tod-tv« Knoavljalne »•Vnij *lr/ uslužbencev. Nedeljski chčlij zbor Nabava lialne zadruge državnih irslužt-en'*'"" v Mariboru je bil zelo zanimiv, kor j-.- aa nJem nastopila takozvana združena OpOKictja, ki ie bila 6 poslovanjem dosedanje uprave nezadovoljna. Grajala jc neslogo med posameznimi odseki v upravi In nezaupanje članstva do odbornikov. Po posameznih po* ročiljh in burni ter zelo <*dn debati »o sledile tajne volitve. Predlagani sta bili dve listi. Izvoljena ie bila popolnoma nova uprava, ki ;o tvorijo: Jože Malenšek, An* urej Sem^nič, Pav#»! Kamin«. Franc Kotnik, in kot namestniku Ivan HibT-^Vr Anton Juršič. Nadzorni o»lbor tvorbo Franc Grae* ner, A!o;z Bnea* in Martin Kette, namestnika pa sla Kari Jakopee in Josiip Grobin. Sprejet je bil predlog o znižanju upravnih stroškov jn zmanjšanju nagrad. — Družinska tragedija v Mariboru. Na Voja^niškem trgu 2 so v nedeljo zvečer * pomolio poHelje vdrl j v stanovanje 41Je'-pega levarniakefa delavca Antona Knmra. Nudil se jim je strašen prizor. Sredi sobe je na električni žici vjsel Kumer. Bil je žc mrtev in je mogpl policijski zdravnik od = rediti le prevoz v mrtvašnico. Kakor tlo* zna varno, je bil pokojni zeko vdan pijančevanju in je z ženo in dvema otrokoma zelo grdo ravnal. Samomor je izvrši Kumer t pijanem stanju. — Gledališke noTice. Premiera Kraigher-jeve drame -vikoljka: bo 8. maja zvečer. Kmalu ho gostovala v tukajšnjem gledališču naša bivša operetna diva gdč. Pavla Udovjeeva v opereti >Sve*-i Anton, vseh zaljubljenih patron r. Pred koncem sezone lx>-do uprrzorili še >Zalamejskega sodnika-r m >Belo bolezcn<, gostovala pa bo ludi ljub; ljanska opera. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1._> davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. BAZFIO Trenčkoti. *etern» suknjiči NOVOSTI lepe vzorre Za pumpance lu športne ohieke nudi ceneno PRESKER, S* Petra e 14. »SLAVA GRIL< nočna krema se ?e dobj pri ljej v Zagrebu. Jurišičeva ul. štev. 21, l nadstr 1134 STAVBNO PARCELO za letov šce ali kaj sličnega — Lakoi proilam. Jesih Leopold, Medvode. _1186 SAMSKEGA HIŠNIKA ki zna ravnati z avtomobilom in obdelovati vrt ter ima ve-«elje do živali, spreHnem v službo. Naslov v upravj >Sjov %'arodae. 1192 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Dtn PASKI SI* AL4 PARMEZAN KG 40 DIN Černe Oskar. Sv Petra c. 35. VRB ZA BIRMO nudi najcenejše Ivan PAK 12, Ljubljana, Pred Škofijo LS. 1183 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din TRGOVSKI LOKAL xWam na Vrhniki, v rentrumu trga ob državni cesii. event. tud; stanovanje Anton Verbjč, Švabičeva c. 21. Vrhnika. 1187 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, tužno vest. da nas je danes za vedno zapustil v 78 letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Alojzij KnaSeljc inšpektor drž. železnic v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 2S. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hisc žalosti Orlova ul. 6. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1337. 2 aln ječi: Val ter in Leo, sinova; Terezija, Marta, sinahi; Stamena, Zdenka, vnukinji; Marka, vnuk. Makulatura! papit proda uprava ^SlovcnsHcga Naroda*4 Llubliana, KnafQeva ulica iu*. § i SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča svoje članstvo, da je umrl naš dobri tovari*, Hit Molzij dolgoletni odbornik & P. D., načelnik markacijakega adeeka i tek Na zadnji poti ga bomo spremljali v sredo, dne 28. t. m. ob 16.30 uri izpred kiše pokojnega na Orlovi e. it. 6. Slava idealnemu planinskemu delavcu! Stran "A »SLOVENSKI N&RODc torek, 27. aprila 1937. Stev. 05 Za las sta ušla robiji Zaradi pomanjkanja dokazov sta bila oproičena obtožbe razbojništva nad delavcem Janezom Mačkom & Ljubljana, 26. aprila T>ne^ 21. marca sta dva neznanca ponoči napadla delavca Janeza Mačka, ki se je vračat proti domu. Podrla tta ga na tla in ga oropala. Vzela sta mu srebrno uro z verižico, kovanec za 20 Din. katerega je Maček imel v žepu, in klobuk. Janez je prišel domov ves blaten, njegova žena je pa stekla na stražnico v Šiški in prijavi, la razbojniški napad. Policija je aretirala čevljarskega pomočnika Lovrenca Bafani-5*a in staj-ejSeg-a mladoletnika kovaškega pomočnika Stanka. V petek popoldne sta oba sedela na zatožni klopi pred sodniki velikega senata, ki mu je bil predrednik s. o. s. Kralj. Babnik je v svojem zagovoru priznal, da je tisti večer pil v Krsni-Sarjevi gostilni v Kosezah, kjer je srečal tudi Stanka. Igrali so biljard in precej pili Ko 5e je preselil v gostilniško kuhinjo, je zagledal Janeza Mačka, ki je pU z nekim svojim tovarišem. Pivcem je stopilo vino v glavo in začeli so se med seboj prepirati. Slo je za to kdo zna bolje hrvaščino in nemščino, ze v gostilni sta se Babnik in Maček prerivala in se napadala s psovkam«. Okoli polnoči so pivci zapustili gostilno. Maček je odSel med prvimi, za nj^ra sta odšla iz gostilne tudi Babnik in Stanko ter njun tovariš Krajnik. Krajnik je imel kolo in 5e je odpeljal domov. Babnik in Stanko sta pa srečala vinjenega Mačka in ga začela obdclnvati a pestmi. Babnik in Stanko sta priznala, da sta »e spopadla z Mačkom. Babnik je trdil da je Mafika tudi Stanko suval. Stanko je pa zvrnil vso krivdo na Babnika, ki je znan pretepač, .;aj je bil zaradi pretepov že šestkrat kaznovan. Mačka je podrl na tla in ga osuval z nogo. nakar sta napadalca odšla proti domu. Oba sta tajila, da bi Mačka tudi oropala, oziroma Babnik je namignil, da je Mačku vzel uro Stanko, ako je res izginila. To obdolžitev je Stanko odločno zavrnil, češ. da ^ploh ni videl pri Mačku nobene ure in da se ga sploh ni dotaknil. Ugotovljeno je torej bilo, da sta sc obtoženca z Mačkom sredi Ko?ez pretepala, kar je potrdila tudi neka priča, ki je slišala ponoči krik in Mačkove kl;ce na pomoč ter videla, kako je eden izmed moških tretjega suval in ga podiral na tla. Priče in ostali dokazni material pa niso mogle pojasniti, ali sta napadalca Mačka tudi oropala in tudi sam Maček ni mogel pojasniti natančno, kako in kdaj mu je izginila ura, denar in klobuk. Janez Maček je suh možicelj in nekak-šna dobričina, ki se ne brani pijače. Preden je šel na sod'šče si je privoščil fra-kelj žganja, da se je opogumil. Star je že 53 let. Trdil je odločno le to. da sta ga dva napadla in mu je eden izmed napadalcev velel, naj :zroči uro. Zakaj, je odgovoril Maček, ura jc moja, ker sem jo jaz plačal.« Tedaj mu j? pa napadalec že odrinil roko, s katero je krčevito držal za »vejo srebrno uro, katero jc imel že 10 let. Ko sta napadalca zbežala, ni imel ure ne denarja ne klobuka. Maček je priznal, da Je vmortot. ako izpije liter vina. tisti večer ga je izpil nekaj več. Bil jc torej precej vinjen, pred seđnđki se jc pa delal zelo važnega in jc zaradi tega pripovedoval nekatere okolnosti tako originalno in smešno, da smo se med njegovim pričevanjem od srca smejali. Državni tožilec Branko Goelaar j«* zahteval kazen po obtožnici, ker sta oba ob-todfenca v bistvu priznala, da sta M soka. pretepala na ce^ti in čemu bi ga napadla, ako ne bi imela namena, da bi ga tudi oropala. Babnikov branilec dr. Egon Stare je poudaril, da ni dokazano, da Je Babnik Mačka oropal. Govoriti je megoče kvečjemu o tepežu med pijanci. V tem tepežu je Maček kaj lahko izgubil uro, denar in klobuk. Stankov branilec dr. Mod*c je opozoril senat na okolnost, da bi obtoženca ne napadla Mačka sredi vasi, ako bi imela namen ga tudi oropati. Bili so pijani vsi trije in so se stepli. Pri obtožencih niso n'ičerar našli. Veliki senat je po kratkem posvetovanju oba obtoženca oprestil zaradi pomanjkanja dokazov s pripombo, da vse kaže in je prav verjetno, da sta Madka oropala., toda na izpovedi samega Mačka ni mogoče graditi krivdoreka, ker je vseeno mogoče, da je Maček izgubil uro, dcnar in klobuk. ODKOD INKRIMINIRANI LETAKI? Včeraj je sodnik-poedinec g. Gorečan v senatni dvorani razvozljaval zagonetko letakov, zaradi katerih sta sedela na zatožni klopi bivši župan iz Moravč g. Ignac Tome in posestnik v Stcgnah pri Moravčah g. Lundcr Janez. Po obtožnici sta delila oktobra lani na sestankih občinske organizacije JNS, na seji občinskega odbora in na volilnih shodih v Moravčah, v Zalogu in pri Sv. Valentinu letake z naslovom »Vsem poštenim Slovencem«. Namenjeni so bili slovenskemu delavcu, kateremu so pojasnjevali, zakai ne sme voliti JRZ Po vsebini so se tikali dogodkov v Kranju. G. Tomcu očita obtožnica tudi šc. da je na shodu pri Sv. Valentinu vršil ustno propagando z namenom, da bi povzročil nerazpoloženje zoper državne naprave in politični red v državi. Zakrivila sfta potemtakem prestopke po členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. G. Tome je odločno zavrača] obdolžitev in jc natančno povedal, da je govoril na shodu samo o občinskem gospodarstvu. Izrecno je tedaj poudaril, da ne bo govoril o drugih zadevah in tudi ne o dogodkih v K ran ju. češ da ljudje marsikai govore. Vo-lilcem so bile na razpolago okrožnice tajništva JNS. po katerih so segali, ni pa izključeno, da jc kdo podtaknil k tem okrožnicam letake »Vsem poštenim Slovencem«*. G. Lundcr je ravno tako zanikal krivdo. Trdil jc. da jc imel v roki samo okrožnice, nc pa inkriminirane letake. Sodnik ic zaslišal 8 prič. med katerimi je Ml rudi kaplan g. Frkulj Josip z Brda. G kaplan se ni mogel takoj spomniti, kakšen napis so imeli letaki. Povedal jc, da 'e dobil dva letaka. lin letak mu jc dal (Jrbanija JožcF in ne Cerar Jožef« kaki>r je prvotno trdil na sodišču na Brdu. (ierar je L'rbaniji izročil letak in mu naročil, naj ga da kaplanu Drugi letak jc pa kaplan dobil od nekega Vehovca G kaplan jc en letak izročil orožnikom, drugega pa jc poslal tajništvu JRZ v Ljubljano Sedem r>rič je pa izjavilo, da Tome ni delil teb letakov in da ni govoril na shodu prot: režimu in njegovim predstavnikom. Vehovec Jakob ic dobil od Tomca neke liste, ni pa prebral naslova. Preklical je tudi svojo prvotno izpoved, da so to bili inkriminirani letaki. Neki Rovšek k; naiboli obremenjuje obtožence, ni mogel biti zaslišan, ker ie zdaj pri vojakih. Sodnik je sprejel predloge državnega tožilca in braneča dr. Marjana Zajca glede zaslišanja novih mrič". Razprava ie bila zaradi tega na nedoločen čas preložena. Tragična smrt »letečega človeka44 Ameriški zračni akrobat Clem Sohn sc je v nedeljo v Vincennesu ubil 50.000 gledalcev je bilo v nedeljo popoldne priča smrtnega padca Ameriškega letalskega akrobata Clem Sohna. -nanega po vsem svetu pod Imenom »leteči človek c. Clem Sohn, ki je v nedeljo drugiC kazal svojo umetnost v Evropi, se je dal dvigniti z letalom v Vincennesu v višino 3.000 m, kjer je razprostrl na svojem telesu pritrjena, krila in se jel v širokih spiralah spuščati na tla. I*ri tem je delal drzne ikrobacije, da so ljudje kar strmeli m mu nav-iušeno ploskali. Leteči I lovek je srečno prija-Iral do višine 200 m, od koder se je hotel spustiti na zemljo s padaloma. jJvignil se je z letalom 2.000 m visoko, potem jc pa skočil iz njega in se spuščal liki ptica počasi na tla. Letal je skoraj kakor ptica, da so njegovo letanje P" pravici imenovali 3-ptiČji poleti.- Imel j»-na rokah in med nogami pritrjena knl.i s katerirpi se je spuščal v spiralah iz zrae-nih viša^ približno do višine 300 m. potem je pa odprl padalo in dosegel z njim zemljo. Prvi njegov nastop v Evropi so prenašale vse angleške oddajne postaje. Letalec sam je imel pri sebi oddajen aparat na kratke valove in je med poletom sproti obveščal občinstvo o svojih vtisih v zračnih višavah* ii*nu pacalo se pa spioii m oupiio, a u t u-go se je zapletlo v vrvi prvega in se raztrgalo. Clem Sohn je padal vedno hitreje ne da bi se mu posrečilo obdržati se na krilih v zraku. Padel je baš na trdo ploskev letališča, kjer starta jo letala, in kmalu je izdihnil. Iz množice gledalcev so se začuli kriki groze, mnogi gledalci so poskusili prodreti policijski Jtordon, da bi od blizu videli smrtno ponesrečenega letalca. Policija je komaj zadržala radovedneže, da niso pohodili trupla nesrečnega zračnega akrobata. Clem Sohn je bil prvič v Evropi že lani v maju in sicer v Han\vorthu v Angliji, kjer je razkazoval ljudem svoja krila. Uspešno kulturno delo Ljubljana, 27. aprila. V prostorih Dolinsko ve gostilne na kar-l«">všk.i cesti sc jc vršil snoči ob prav lem udeležbi članstva redni občni zbor Šentjakobskega naprednega gospodarskega in kulturnega društva. Zborovanje ie vodil društveni predsednik g. dr. Janko šlebinger, ki jc uvodoma naglasih da jc teklo življenje društva od zadnjega občnega zbora do zaključka poslovnega leta v znamenju osredotočenja dela obeh odsekov: knjižničnega in gledališkega. Zc 26. leto vztrajnega in uspešnega udejstvovanja za narodno pro-sveto teče šentjakobski ljudski knjižnici, ves čas pod istim vodstvom. V drugih državah vzdržujejo take prepotrebne zavode 7a razširjenje ljudske izobra/he občine-mesta, zascani meceni in država sama z zadostnimi podporami, docim jc Šentjakobska knjižnica navezana izključno na samopomoč. Navzlic zapostavljanju pa jc v primeri z drugimi knjižnicami na višku in se lahko imenuje največja ljudska knjižnica v državi Prav tako lahko beleži tudi Šentjakobski gledališki oder v tekoči sezoni častne uspehe, ki so mu ohranili zveste dosedanje obiskovalce in pridobili še novih Z umetniško dovršeno krstno predstav.o igre »Janez Sonce« jc oder proslavi] svojo 15-lctnico in izc l ob tej priliki o svojem delovanju lepo spomenico. Tajniško poročilo jc podal g. DjcIis Makv ki se jc spomnil dveh med letom umrlih vzornih članov in sicer ge. Liko-zarjeve ter g. Ivana Dachsa. Zbor je počastil njun spomin. Tajnik ie poročal o internem delu v društvu in navajal uspehe obeh odsekov. One 19. oktobra ie proslavilo društvo 60 letnico svojega uglednega predsednika prof. dr. slebingerja ob sodelovanju odbornikov in zastopnikov društvenih odsekov ter drugih kulturnih delavcev. Sledilo jc blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Ludvik Stih. nakar jc prikazal stanje knjižnice agilni knjižničar g. Mati a Kode. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika soglasno zopet g. prof. dr. Šlebin- ger in je tudi ostali odbor ostal po večini stari. Pri slučajnostih sta se oglasila ga. iVetka Bučarjeva in predsednik gledališkega odseka g. Petrovčič, ki sta sprožila predlog da naj pride v bodoče do ožjega sodelovanja društvenega odbora z gledališkim odrom. Predlog je bil sprejet. Katja Delakova pojoč na turnejo Ljubljana, 27. aprila. S sklepno produkcijo svoje otroške plesne skupine sc bo plesalka Katja Delakova v nedeljo 2. maja poslovila od Ljubljane. Odločila sc jc za veliko turnejo, in sicer bo nastopala po vseh večjih kulturnih centrih Lvrope s plesno kompozicijo »Cesta«. V »Cesti« smo jo videli pred leti tudi v Ljubljani. Namenila sc je najprve v London, kjer ji je gostovanje že zagotovljeno. Zanimiv dogodek bo njena sklepna produkcija v operi z naslovom »Otrok in ples«. Za uvod bo ga. Delakova povedala nekaj besed o plesni umetnosti v splošnem in o otroku v plesu, nakar bo njena otroška skupina pokazala, kaj zmore otrok v osnovah plesne tehnike, v ritmu itd. V prvem delu produkcije bodo vbudila pozornost brez dvoma »Srečanja«, za katere je komponiral primerno glasbo naš mladi nadarjeni skladatelj Zebre. V drugem delu produkcije bo otroška skupina pokazala »Obraze iz pravljic«, tako Glasnika (Grcčamnov), Tri vesele Čarovnice (Cirieg), Vilinsko dete sc z vetrom igra (Dvofak). Zgodbo o zlobnem čarovniku in modrem palčku (Grieg) in Podga-narja. za katerega je komponiral g. 2ebre originalno glasbo. Naši otroci poznajo pravljico o podganarju, ki je prišel v neko mesto, v katerem je kar mrgolelo podgan. Prebivalci so bili vsi nesrečni. V mesto je pa prišel godec, ki je obljubi! mestnim očetom, da za nagrado osvobod1 mesto te nadloge. In res je godec s pomočjo meseca in čarobne piščali odgnal podgane iz mesta. Mestni očetje pa mu obljubljene nagrade niso izplačali. Godec se jc maščeval. Začaral je otroke in jih odpeljal. Mesto se jc iznebilo podgan, i/gubilo pa je otroke. To lepo pravljico bodo otroci plesne skupine Katje Delakove pripovedovali svojim malim tovarišem in tovarLšicam na odru v plesu. Zaključna točka produkcije bodo slovenske narodne v plesu z naslovom »Veselje pa mora biti«. Plesno skupino bodo spremljali Rančigajevi mali harmonikarji. Originalne osnutke kostumov za vse plese je napravila sama Katja Delakova. Pri klavirju bo g. Mirko Trost. Spomenik velike ljubezni Blizu mesta Agri v Indiji stoji krasen mavzolej, ki ga je zgradil v 17. stoletju Veliki mogul Šah Džehan za svojo ženo Muntaz. zvano Tadž Mahali, kar pomeni v arabščini krona palače. V ogromnem poslopju iz belega marmorja, v dvorani. o»>ložcm z marmornatimi ploščami različnih barv in dragulji leži krsta šaha Džehana in njegove soproge. Morda je dal ta spomenik globoke ljubezni bogatemu farmarju Johnu Davisu v Hiavatti v Kan-sa.su pobudo, da počasti na podoben način spomin lani umrle žene. John Daviš ni več mlad, saj ima že 82 let in kar mu je še ostalo življenja, ga je posvetil temu plemenitemu namenu. Postaviti hoče dostojen spomenik svoji ženi, galerijo kipov, ki bi ovekovečila njegovo veliko ljubezen. Daviš je vložil v to podjetje vse svoje premoženj*1. Slavni kiparji klešejo iz marmorja kipe za novo galerijo. Kipi bodo prikazovali zaroko Johna Davisa z njegovo bodočo ženo, nežne prizore po svatbi in dolgov vrsto dogodkov iz njunega zakonskega življenja. Predzadnji bo kip Davi sove soproge, ki jo bo kipar upodobil kot angela, letečega v nebesa. Galerijo bo zaključil kot zadnji kip Johna Davisa, sedečega v globokem naslanjaču z izrazom obraza, ki naj pokaže gledalcu vso globoko otožnost in osamljenost. Enajst kipov je že izklesanih. Starec nestrpno čaka, kdaj bodo dogotovljeni vsi kipi. S tem pa seveda niso zadovoljni njegovi sorodniki. Zakonca Daviš otrok nista imela. Sorodniki trdijo, da se je oklenil stari čudak teh minli zato, da bi jim ničesar ne zapustil. Starec pa krčevito vztraja pri svojem načrtu in vse njegove misli se sučejo samo okrog spomenika velike ljubezni. Misli si pač, naj se sorodniki kar jeze, denar je moj in z njim lahko storim, kar hočem. RED MORA BITI Mož vess razburjen: Križ božji. beži. dušica, hiša gori... Hitro, da ne 1k> prepolno! Zona niimo: Sanjo trenutek počakaj, da pospravan) nobo. Kai bj pa nuVlili gasilci, če bi bilo **e razmetano? Svetovna razstava v Parizu Svečana odkritja svetovna razstave v Pa.rizu se udeleže oficijelno za~t~pniki 42 tujih držav. Dan otvoritve še ni določen. Francoska vlada in mesto Pariz sta p<>-IrošUa 30O.0XKi.OO0 frankov za ra «'avo se bo lahko prišlo po podzemni železnici, ki ibo imela 14 postajališč, ali pa z avtobusi. Vsaka izmed pa-rišk h avtobusnih prog bo vodila vsaj do enih vi ga opazovale mnoge znanstvene ^k-pedieijc, zlasti v Sovjetski Rusiji, fre popravljajo SOV* jeUki astronomi tudi na opazovanje po-ipolnega lfiOVnjesa <-dnčne£a mrka junija. Ravnatelj pufkovskega observatorija prof. R. (ierasimovie je izjavil o pripravah za leio^nJM opazovanje -olmnega mrka: »Mrk bo trajal T minut in pol, 1k> popoln in zato z^lo važen za znanost. Lunina sence se dotakne zemlje prvič ol> soliičnem vzhodu pr; Eliišonovein otoku v Tihem oceanu. Kraji, kjer <=e ho videla maksimalna faza eotneaegS mrka. leže na širnem morju kakih 1.500 milj ol najbližjih otokov. Sele 40 minut pred solnčnim zahodom doocžc hi* nina senca ozemlje Peru v Južni Ameriki. Na poti lun ne *enre na Tihem oceanu n: ronogo velikih otokov, ^ katerih N lahko opazovali soksenj mrk. Samo na enem kraju pasu popolnega satnenegi mrka leže štir- je oiotki. prjpedaHrfj ekupiai Fenix. Tu bo trajal popoln sobični mrk damo fctiri minute. Do teh otočkov je pa zelo težko prit', velike ladje se jrm sploh ne morejo približati. Letošnji solncni mrk bodo opazovalo ramo manjše skupne znanstvenikov. Na otokih Fenix pa bodo opazovali najbrž av5 fdral-ski znanstveniki. Profesor Fischer z ncNvvor^ke zvezdame pa bo opazoval v Peru. Pulkovtiki observatorij !•> že povabljen k opazovanju solnčnejia mrka v Peru. Pova-h;la ga je univerza San Marro. Zaenkrat se pa ruski zvezdoslovci šc niso odloČili organizirati efaapedicijo v Peru, ker tam niso posebno ugodni pocoju za opazovanje solnnieiM mrka. Najbrž va bodo ruski BBBUj Stvenjbj opazovali kar z ladje. Sreda, 2S. aprila. 12: Rafetna glasba (plošče). — 12 48 Vreme, poročila. — 13: Oas, sporod. obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoc.« (plo&e po željah). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog, trobenta (g. rlr. A. l>olinar). — 18.20: Mladinska ura: Navodila zi paienje ptk (g. dr. Aloizij Odar. — 10: Ca*, vreme, pa* p v. da, spored, obvr*tUa. — 10.30: Nacionalna ura: Dok> Srbov med Jugoslovani 184&-49 (dr. L>. Stranjaković). — 10.50: Ra h — 20: Ura lahke glasbe (igra del godbo >Sl0ge<). 21: Plesna glasba na dveh klavirjih (plošče). — 21.15: Slovenski vo kalni kvintet. — 22: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Za dobro \oljo in kratek laf (Jožek in .Težek). — Konec ob 23. Četrtek, 29. aprila. 12.00: Zvoki z ruskih poljan )plostV. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ca*=. spored, obvestila. — 13.15: Naša pes0'"* na*a K0,,-ba (plošče). — 14: Vreme, borza. — IS; Radijski orkester. — 18.10: Slovenščina ss Slovenca (£. dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Cjs, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Rac ura: Predavanje ministra H telesno ngOJO naroda. 10.50: Zabavni kotiček, — 20: Koncert suit (radijsk< orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, opore«!. 29.15: Saksofon solo, Miloš Zrherl — Konec oh 23. uri._ BRAHktSOVA CIGARETA Jbkaunea Psafcl i* hil strasten kadilec in nekoč |e ponuda svojemu čestflcu cica. re-to. - Hvali, lepa, mojster. _ je zaje« mladenič v zadregi, — »pravim io za večen spomin na va>. _ Xe, ne, dragi prijatelj, ee ie ta-ko. mi ]0 pa kar vrnite. — »e dejal l.rahnis. — Za apomHn vam lahko dani slabši cigareto. Paul HilsO: 26 I V V • ceei mosčeca Roman Bi Ilova roka je kar sama posegla v žep. kjer je imel skrit samokres. BiH je segel v žep povsem instinktivno, ne da bi sluitil, kaj se bo zgodilo, toda se p redno je potegnil iz žepa samokres, se je znova začni Harrisov glas: — Ne ganite se--sicer ustrelim! Bili je stal nepremično in gledal naravnost v cev namerjenega samokresa. Bal ee ni prav nič, pač je bil pa tako strašno presenečen, kakor še nikoli v življenju. V kakšno absurdno pustolovščino ga je potegnila usoda? Kaj neki je pomenilo, da je nastopal eden najuglednejših londonskih milijonarjev naenkrat kot navaden zločinec? Toda storiti se ni dalo nič drugega nego obsedeli mirno in Bili je bil dovolj pameten, da je to uvide*.. Tako je sedel mirno, le nasmeh okrog nje-goviM ust se je vedno bolj šaril. -f Oprostite, da vas vprašam — trda rad bi vedel kakšno originalno komedijo nameravate igrati z menoj? — To ni nobena komedija .temveč povsem res-•ia stvar, — je odgovoril Harris hladmo. B21 je bH še vedno prepričan, da ima pred seboj norca, ko je pa videl miren, leden pogled drugega moža, je jel nehote d»vwnit.i — stvar je bila presnelo re-sna. Kar je zadonel Harrisov glas ostro in h'sdno po sobi: — Razumeti me morate, advokat Morra.ii! Sveženj hočem dobiti in dobim ga ne glede na tA, kak. snega odgovora se držite. Takoj napišite pismo svojemu slugi in mu naročite, naj izroči sveženj, eicer... — Sicer me rrameravate ustreliti. Bili je bil prisiljen ne glede na vso resnost položaja nasmehniti se. — Uganili ste. Tu v Limehousu ne gledamo na take stvari tako resno--žka duša tega ne bo opazila. Zato bo najbolje, če nemiidoma storite, kar zahtevam od vas. Ste razumeli? Billu so rojile j*y glavi čudne misii. Kaj naj bi si v naglici izmislil? Ali je bil iz tega položaia splob mogoč izhod? Gotovo je bil, samo spomniti bi se ga bil moral. Zdelo se mu je, da razmišlja že več minut, a vendar je bil minil komaj od'Jrmek sekunde. — Dorro, gospod Harris — v Billovem glasu ni bilo niti sledu nemira. — Moram se torej udati. Ni res, kar sem trdil, papirje sem prinesel s seboj, tu ao___ — Ali jih imate? Glas drugega moža je zazvenej zmagoslavno: — Da, pri sebi jih imam. — Kje? — Tu. v žepu na prsih. Če doavVite, da jih vzamem iz žepa .. . Biliov glas je bil še vedno enako miren, čeprav je drhtela v njem vsaka mišica. — Ne, sam jih poiščem. Kar držite reke kvi_ škni. Harris je brž »topil k svojemu gostu, da bi mu poesegel v žep. V istem trenutku je pa BiLi odskoči 1 oi cevi njegovega samokresa in mu ga izbil iz roke, z drugo roko je pa udaril m'lijonarja ria vso moč pod brado. Milijonar se je opotekal, potem se je pa zgrudil. Iz sosednih sob so se začuli nagli koraki. BH* ni dolgo pomišljah V enem skoku je bil pri vratih. Odrwl jih je in se pognal na hodnik. Za seboj je slišal ropot in razburjene gbsove. V dveh sk-cikih je bil v vev-i in pognal se je proti veznim vratom. Na pragu je stal mladenič, ki ga je bil odvedel k Harrisu Jasno je bilo, da sl/uti, kaj se je zgodilo, kajti bil je pripravljen. Za hip je Bidl pomislil, da bi se ustavil in iskaJ drug izhod. Toda bližajoči se glasovi so ga prisilili, da se je hitro odHočil. Plana je k mladeniču ,ki mu je bil zastavil pot, zgrabil ga je za vrat ni pahnil daleč. Končn^ je bil zunaj v zanemarjeni ulici. Na krike mladeniča pri veznih vratih je prihitelo nekaj Kitajcev. BiH je jasno videl po njihovih kretnjah, komu so naklonjeno. — Le urno, Diek! Le urno! — je kričal Bili na vse grlo. Pahnil je od sebe nekaj mož, ki so mu hoteli zastaviti pot in se pognal k avtomobilu. Za n: m je počil strel in ne da bi sc ozrl, jc Btfl bežal kar so ga nesle noge. Diok je že davno sedel za volanom in mj^or je že pol, ko je prihitel Bili in skočil v avto. V naslednjem trenutku sva jo popihala, prijatelj. Dick se je vozil z največjo hitrostjo in se smeje OSOnfl na prijatelja kraj sebe. — Da, hvaJa bogu! —No, Harrisa najbrž ni bilo tam, kaj ? BiH je nekaj časa molčal kakor da sam tega ne more verjeti, potem je pa odgovoril kratko: — Da, Diok, bil je res Harris. — Tristo vra . •, Diok ni mogel zadržati klica presenečenja. Neka i časa sta oba molčala, petem je pa Bili prijatelju kratko povedal, kaj se je zgodilo. Zavila sta bila že v širšo ulico, ko je Bili naenkrat zdrznil in pogled se mu je ustavil na avtomobilu na bližnjem vogalu Avto se je hil bas ustavil, iz njega je izstopilo dekle in izročalo šoferju denar. Potem je pa hitro zavilo za vogal in se napotilo proti Limehousu. Bili jo je takoj spoznal. Bila je--Daisy Sal- Iine> eva, XII. — Ustavi, Diek! Horlbum ga je nehote ubogal. Taknj je ustavil avto in Bili je brž skočil iz njega. Oči so mu žarele, ko je hitro nadaljeval: pjttjjajo Joatp mptatftft_Za »Narodno tJanarno« Fran Jetrna <— Sa opravo In meeratnl del Usta Oton Christoi. — Val ¥ Ljubljani.