FIZKVLTimm TEDTIIK Leto lil. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 5 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK NEDELJSKI DOGODKI SMUČARSKI SKOKI NA MOSTECU: Pritoošek 25 in 25,5 m KOCKEV: Mladost (Zagreb) : reprez. Beograda 5:1 (0:0, 2:1, 3:0) Podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj o pomenu in nalogah fizkulture delegaciji I. kongresa Fizkulturne zveze Jugosiavije Pozdravno pismo s I. kongresa maršalu Jugoslavije Josipu Brozu - Titu »Delegati prvega kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije Vam pošiljajo v imenu fizkulturnikov naše domovine prisrčne športne pozdrave. Naš kongres je delo končal. Trdno smo prepričani, da bo njegovo delo plodno zato, ker so nas tako na kongresu, kakor tudi pri našem dosedanjem delu vodile smernice, ki ste nam jih dali Vi za razvoj našega gibanja. Tovariš maršal! Obljubljamo, da bomo po kongresu napeli vse svoje sile za izpolnjevanje kongresnih sklepov in da bo fizkultura postala last najširših množic naših narodov, zlasti pa delavske in kmečke mladine in da bo naše fizkulturno gibanje vzgajalo ljudi, ki bodo pripravljeni in zmožni, da posvetijo vse svoje sile obrambi naše domovine in njeni nadaljnji izgradnji in razcvetu.« Fizkulturna delegacija pri podpredsedniku vlade FLRJ E. Kardelju V Četrtek dne 30. januarja, dopoldne je obiskala podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja delegacija I. kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije, ki je bila v tem ciiju izvoljena 4. dne zasedanja kongresa. Na čelu delegacije so bili predsednik Fizkulturne zveze Rato Dugo-njič, predsednik komisije »Tehnika in šport« generalmajor Vlado Ambrožič, generalni sekretar Fizkulturne zveze Jugoslavije Miroslav Kreačid. Predsednik Fizkulturne zveze Rato Dugonjič je podpredsedniku zvezne vlade Edvardu Kardelju poročal o delu in sklepih kongresa. Podpredsednik Edvard Kardelj se je zahvalil za pozdrave, nato pa je deial: ^ »Zvezna vlada je prepričana, da bo kongres močno vzpodbudil našo fizkultnro v vsej državi. Razumljivo je, da je zvezna vlada, kakor tudi vse naše ljudstvo zelo zainteresirana, da bi fizkultnra stvarno zajela najširše množice. Za vse to so potrebna gmotna sredstva in zvezna vlada, kakor tudi republiške vlade bodo dale ta sredstva, kolikor bo mogoče. Povsem naravno je, da ne morejo biti ta sredstva tako velika, kakor bi bilo v resnici potrebno. Treba je upoštevati, da so pred nami izredno velike naloge na vseh področjih razvoja in izgradnje naše države In da zahtevajo te naloge od nas velikih naporov in finančnih sredstev. Po drugi strani pa pri nas fizkulture ne moremo več obravnavati kot nekaj manj važnega. Fizkultura je bila pri nas že v teku narodno-osvo-bodilne borbe, posebno pa po osvoboditvi. nekaj novega v tem smislu, da je postala eno izmed važnih področij, ker pospešuje blagostanje in napredek našega ljudstva in srečnejše življenje vsakega posameznika. Prav zaradi tega je postala tako množična. To pomeni, da je dobila prt nas fizkultura takšen polet, ker je povezana s splošno preobrazbo naše domovine in z velikimi pridobitvami osvobodilne borbe In naše revolucije. To, kar je značilno za našo borbo, za našo revolucijo, je skrb za človeka, skrb za blagostanje posameznika In ljudi. Skrb za dvig fizkulture izvira prav iz tega. Sploh si ne moremo zamisliti niti blagostanja in varnosti ljudstva, niti blagostanja in srečnega življenja ljudi brez fizičnega dviga ljudi, brez dviga zdravja in fizične odporne sile človeka. Po drugi strani pa pomeni to, da je razvoj fizkulture v naši državi dobil še en nov, bistven element, ki mu daje osnovno značilnost. Naša fizična kultura je postala sestavni del splošne borbe naših množic za boljšo bodočnost, za popolno ukinitev vseh možnosti za izkoriščanje človeka po človeku, za blagostanje in srečo ljudstva in posameznika. To pomeni, da je naša fizična kultura ljudska in človekoljubna. Zato dviga tudi fizično in umsko človeka in mu pomaga, da postane cel človek. To pa naglašam zaradi tega, ker ne morem reči, da je fizična kultura v kapitalističnih deželah v istem položaju in da ima isti značaj. Razumljivo je, da s tem ne bi hotel reči, da je v kapitalističnem svetu fizkultura izključna last onih zgornjih desettisočev ali da je samo sredstvo zatiranja in vzdrževanja ljudskih množic v temi. Nasprotno. Tudi v kapitalistični družbi imamo pojav, da se ljudske množice tudi na področju fizkulture borijo proti reakcionarnim silam za nek drugačen svet. Zaradi tega je tudi danes znotraj raznih panog fizične kulture ostra borba pri vseh kpaitalističnih narodih v pogledu oblike in vsebine fizične kulture. Povsem naravno je, da težijo vse reakcionarne sile, v rokah pa imajo gmotna sredstva za razvoj fizične kulture, za tem, da bi s pomočjo športa vzgajale ljudi za potrebe kapitalizma. Ta vzgoja ima namen, da bi ustvarila fizično močne avtomate, ki bi mogli služiti kapitalističnemu gospodarstvu. Obenem dajejo športu takšno smer, ki izloča široke ljudske množice iz politične borbe in jih ohranja v duševni temi. Naravno je, da so bile tudi v stari Jugoslaviji takšne težnje in povsem naravno je, da se ostanki takšnih teženj lahko še sedaj pojavljajo. Po mojem mnenju se je potrebno neprenehoma boriti za pravilno smer v naši fizični kulturi. Vsebino naše fizične kulture je dala naša narodnoosvobodilna borba. Ni mogoče, da bi, kar je danes vsebina vsega ustvarjalnega dela v Jugoslaviji, ne bilo obenem tudi vsebina naše fizične kulture. Narodno-osvobodilna borba je dala naši fizkulturi svojo ljudsko in človekoljubno vsebino, ki vodi posameznega človeka k vsestranskemu razvoju ter telesnemu in duševnemu razvoju s popolno vključitvijo posameznika v veliki ustvarjalni polet, s katerim je prežeta naša država, gradeč novo življenje, socializem in boljšo bodočnost za vse. Po tem vidite, zakaj se naša fizkultura tako hitro širi med množico. Naša fizična kultura zato ne more biti enostranska, vzgajati mora človeka i fizično i umsko. Prav tako je razumljivo, da ne more biti fizična kultura nekaj, kar je »nad politiko«, ne more biti nad vsem tistim, kar se v državi ustvarja, ne more biti »nevtralna« glede vprašanj, ki so pereča vprašanja naše polne zmage v izgradnji naše države v duhu pridobitev naše osvobodilne borbe. Poleg tega množičnega vala, ki vnaša novo vsebino v našo fizično kulturo, je tudi drug čiuitelj, ki omogoča takšen razmah; lo je zavestna akcija na. šili oblasti in vodstva naše države sploh, s tovarišem Titom na čelu. za čim večji razmah fizične kulture. Naša fizična kultura ne more biti prav zaradi tega, ker je ljudska, ker je demokratična, drugačna kakor borbena. ofenzivna v smislu obrambe pridobitev naše narodne osvobodilne borbe, smislu izgradnje naše države in borbe za blagostanje in srečo posameznika. Zato je tudi popolna enotnost med splošnim poletom fizične kulture v širokih ljudskih množicah in prizadevanju naše zvezne vlade in drugih naših ljudskih oblasti, da se dvigne naša fizična kultura na čim višjo stopnjo. \ Jasno je, da ne bi bilo treba po vsem tem še posebej naglašati ogromno važnost, ki jo ima fizična kultura za našo obrambo, za moč naše vojsko in za naše gospodarstvo. Vsekakor bi naj bil naš cilj, ki ga je potrebno čim prej v polni meri ustvariti, da bo imela vsa naša mladina, ko bo stopila v vojsko, za seboj nekaj let delavno, sti v raznih panogah fizične kulture. Mladina, ki bo šla po tej poti, bo mogla vzdržati napore, ki jih mora vzdržati vsak borec za obrambo in neodvisnost naše države, za obrambo pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe. Ne gre pa samo za fizično silo. Mislim, da prava fizična kultura, kakršna bi naj bila naša, ne utrjuje Iju. di samo fizično, temveč tudi umstveno in strokovno. Naši mladinci bodo dobili s sistematično fizično kulturo in raznimi panogami športa celo vrsto strokovnih spoznanj in spretnosti, ki jim bodo mnogo koristile tudi v vojski in pri drugem njihovem delu, posebno v kmetijstvu. V tem je tudi njena izredna važnost. To so, tovariši, lo nekatera dejstva, ki dokazujejo, kako je fizična kultura važna za nas. Povem vam lahko, da bo tudi zvezna vlada s tovarišem Titom na čelu. ki je vedno poudarjal, kakor sami veste, po. men fizične kulture in pomen njenega čim uspešnejšega razširjenja med množicami. storila vse za razvoj fizične kulture med najširšimi množicami. Zahvaljujem se vam v imenu zvezne vlade kot voditeljem naše fizkulture za to. kar ste izvršili na (em področju ter vam želim mnogo uspeha v imenu zvezne vlade pri vašem nadaljnjem delu. Predvsem želim, da bi dal prvi kongres fizkulturnikov nove Jugoslavije čim boljše rezultate.« Nalo se je podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj dalje časa raz-govarjal z delegati fizkulturnega gibanja iz vseh republik ter ije z njimi razpravljal o nekaterih določenih vprašanjih, obljubljajoč podporo zvezne vlade v tem pogledu. Plota Pred nami je težka in odgovorna naloga. Izvršili jo bomo samo z združenimi močmi naše fizkulturne organizacije, Ljudske mladine. Enotnih sindikatov in vseh organov ljudske oblasti. To sodelovanje bo najmočnejši dokaz pravilnega razvoja novega fiz-kultumega gibanja im istočasno najmočnejše jamstvo našim kadrom, da bodo s svojim delom sodelovali pri ustvarjanju in utrjevanju boljše bodočnosti delovnih ljudi vseh narodov Jugoslavije. Dobri kadri pomenijo zmago fizkulturne misli, pomenijo ustvaritev nove armade mladih borcev, kj bodo vedno pripravljeni braniti svojo svobodo in svobodo svojega naroda in sposobni izpolnjevati svoje delovne obveznosti.« Pred prehodom na razpravo o referatu ministra Zorana Poliča so bfii- Nato je sekretar Glavnega odbora Fizkulturne zveze Srbije Slobodan Bosiijčič prečital referat »Tekmovanje za fizkulturni znak«. Med drugim je dejal: Osnovna naloga naše fizkulturne organizacije n našega gibanja je pripravljanje fizkulturnikov na izvrševanje nalog pri izgradnji države in obrambi niene neodvisnosti Če proučimo sistem tekmovanja za znak »Za republiko naprej«, potem jasno vidimo, da to tekmovanje omogoča praktično uresničenje osnovne naloge fiz- kullurtioga nihanja V poletnem roku tekmovanja za fizkulturni znak se je prijavilo 59.183 tekmovalcev, za zim. ski rek pa 84.364, kar znaša skupno 93.547. Od skupnega štev la tekmovalcev je 90% mladincev. Naša ljudska oblast je pomagala pri razvijanju tekmovanja s tem, da mu je izkazala poleg materialne pomoči tudi veliko pomoč pri vseh drugih vprašanjih in problemih. Ko ie navedel uspehe tekmovanja na mladinski progi Brčko—Banoviči in uspehe posameznih tekmovalcev in fizkulturnih organizacij pri izpol-ntevaniu norm. se je Slobodan Bosiijčič dotaknil pomanjkljivosti pri delu posameznih centrov ZREN-a, kakor tudi okrožnih in okrajnih fizkulturnih organizacij. Kot veliko pomanjkljivost je poudar i dejstvo, da tekmo- vanje za fizkulturni znak nj prodrlo na vas in da priprave za tekme niso bile oravočasno in načrtno izvršene. Sistem tekmovanja je bil preveč okoren in centraliziran, omejen samo na določen datum ali teren, kar je onemogočalo večjemu številu tekmovalcev izpolniti norme. Fizkulturni znak mora postati znak, s katerim se bo ponašal vsak naš državljan, kajti ustvarjen je bil zato, da olajša pripravo ne samo dobrih fizkulturnikov, ampak tudi ljudi, ki bodo razvijali svoje sposobnosti pri obrambi ir gradnji naše domovine. Razprava o poročilu Na četrti plenarni seji kongresa v torek popoldne je bila razprava o referatu Slobodana Bosiijčiča »Tekmovanje za fizkulturni znak«, v kateri so sodelovali strokovni sekretar Fizkulturne zveze Slovenije Edi Srpan, Avdo Azini (Bosna in Hercegovina), žarko Vrcan (FISAH), Ratko Bojič (JA), Jelisaveta Pavlovič, Gjordje Vučinič (Črna gora), Cveta Atanakijeva (Makedonija.), Stevan Miklič (Vojvodina), Mihajlo Jevtič to Aca Radosavljevič. Vsi govorniki so poročali o uspehih, ki so bili doseženi v dosedanjem tekmovanju za ZREN, kakor tudi o napakah v tek. movanju, ter so dali predloge za zboljšanje organizacije v tekmovanju za fizkulturni znak. O dnevu Sizkulturnlkov v letu 1947 Iz referata člana Glavnega odbora FISAJ-a Branka Poliča Nato je podal poročilo o dnevu fizkulturnikov v letu 1947. član sekretariata Glavnega odbora Fizkul-ne zveze Jugoslavije Branko Polič. Ko je naglasil poseben pomen fizkulturnega gibanja za splošni gospodarski in kulturni dvig naših narodov, je poudaril važnost fizkulturnih zletov za dvig množičnosti in za pritegnitev novih tisočev fizkulturnikov, zlasti delavcev in kmetov. Mno- štvom in organizacijam konkretno vsebino dela. Fizkulturni dan, ki ga bomo proslavili letos, mora odpret; najširšim množicam delovnega ljudstva pot v fizkulturno gibanje. Samo s popolnoma načrtnimi pripravami in aktivnim sodelovanjem mladine bo pokazal pravo vrednost žični fizkulturni zleti so mobilizirali fizkulture in njeno vlogo pri reše- lani tisoče mladincev v fizkulturno gibanje. Ti zleti so dali našim vod- vanju nalog v zvezi z izgradnjo in obrambo države. Po okrajih, oktož- Z otvoritve kongresa FISAJ-a — V prvi vrsti so od leve proti desni: polkovnik Vinko Švob, predsednik komisije »Tehnika in ši>ort« generalmajor V. Ambrožič in podpredsednik Prezidiuma Ljudske skupščine FLRJ J. Rus jih, mestih in vaseh vseh ljudskih republik bodo na dan fizkulturnikov zleti, javni nastopi, različna tekmovanja v ljudskih oblikah športa in podobne množične fizkulturne manifestacije. Istega dne bo v Beogradu svečana proslava z mimohodom fiz-kultumikov in telovadno športnimi nastopi, kjer bodo sodelovali izbrani fizkultiH niki vseh ljudskih republik. Nato je dal Branko Polič konkretne predloge za proslavo dneva fizkul- turnikov, ki jih bo posebna komisija proučila. Med zasedanjem kogresa je prispela fizkulturna delegacija Romunije s predstavnikom Centralnega komiteja organizacije narodnega športa Todorom Vasiljevom na čelu. Todor Vasiljev je prisrčno pozdravil delo kongresa in mu želel popoln uspeh. Nato je bila' prečitana pozdravna brzojavka Vsezveznega komiteja za fizkulturo in šport pri Svetu ministrov ZSSR. Prvemu kongresu Fizkulturne zveze Jugoslavije Vsezvezni komite za fizično kulturo in šport pri Svetu ministrov ZSSR v imenu sovjetskih fizkulturnikov toplo pozdravlja prvi kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije in želi najiepše uspehe pri njegovem delu. Obžalujemo, ker ne moremo prisostvovati vašemu kongresu, da bi vas osebno pozdravili. Demokratskim fizkulturni-kom želimo v letu 1947 nove uspehe in športne zmage'. freusednik Vsezveznega komiteja za fizkulturo in šport pri Svetu ministrov ZSSR NIKOLAJ KOMAJNOV Nato je sledila razprava o refe- nega odbora Fizkulturne zveze Slo-ratu Branka Poliča, v kateri so so- venije Jug Karel, Miloš Vukasovič delovali Borivoje Vuksan (FISAH), in Dušan Vukovič (oba Črna gora Krsto Bosanac (CDJA), član Glav- ter Vleko Simeonov (Makedonija). O g&oljšanju kakovesti našega športa Referat glavnega sekretarja FISAH-a Ratka Villčiča V sredo dopoldne na peti plenarni seji kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije je podal sekretar glavnega odbora Fizkulturne zveze Hrvatske kapetan Ratko Viličič referat »O zboljšanju kakovosti našega športa«. Med drugim je izjavil: »Fizkultura je del našega družbenega življenja, ki ne more biti sama sebi namen. S pomočjo fizkulturnega udejstvovanja in športa si široke množice delovnega ljudstva varujejo in krepijo zdravje, dvigajo delovno sposobnost, si pridobivajo moč, vztrajnost in borbenost, krepe občutek patriotizma in ljubezni do domovine. Takim ciljem mora služiti fizkultura in šport, tako je ona pri nas zamišljena in zato po pravici pravimo, da moro, biti last vsega ljudstva.« konkretne predloge za zboljšanje kakovosti športa, jo bomo dosegli s prirejanjem ljudskih tekmovanj v različnih disciplinah za> kmečko, delavsko in ostalo mladino, za zboljšanje dela pri tekmovanju za fizikultur-ni znak ZREN, za povečanje pozornosti pravilni vzgoji talentov in rekorderjev, za vzgojo naraščaja itd. V sredo popoldne jn četrtek so komisije nadaljevale delo I. kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije. Po izčrpni razpravi so komisije sprejele sklepe glede posameznih konkretnih vprašanj. V petek je imel kongres plenarno sejo, na kateri so bila podana poročila komisije za materialna in finančna vprašanja, komisije 'za predvoja-ško vzgojo, komisije za izdelavo športnega koledarja, komisije za izdelavo Fizkulturni delegati iz inozemstva. Ne levi Bolgar Planečki, nato Albanec Kristo Papajani s še dvema svojima rojakoma Pri nadaljevanju svojega referata je podal Ratko Viličič pregled uspehov pri zboljšanju tehničnih rezultatov. k: so jih dosegli naši fizkultur-niki v l-nskem letu, in poudaril, da je napravilo naše f.izkulturno gibanje velik korak naprej k razširjenju športa med množice. Nato je dal statuta in pravilnika Fizkulturne zveze Jugoslavije, komisije za napredek športnih panog, komisije za proslavo dneva fizkulturnikov ter poročili o delu konference za fizkulturno propagando in tisk in konference fizkul-turnih zdravnikov. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Poročila komisij V petek je imel kongres plenarno sejo, na kateri so podrli poročila poročevalci posameznih komisij. O delu komisije za materialna in finančna vprašanja je podal poročilo Vladimir Spajič. Predlagal je kongresu, mj se ©prejmejo In uresničijo v letu 1947 sklepi glede vr- ste problemov, ki so v zvezi s finančnim jn materialnim poslovanjem fizkulturnih organizacij. Predlagal je, naj bi se uvedlo v fizkulturnih organizacijah načrtno delo, začenši s fizkulturnimi aktivi, pa vise do Centralnega odbora, da se sprejme finančni pravilnik, ki bo urejal finančne obveznosti osnovnih fizkulturnih organizacij do vodilnih organizacij; nadalje da se sprejmeta finančni poslovnik in pravilnik o br^plačnih vstopnicah, kakor tudi sklepi o finančnem vprašanju organizacije tekmovanj za fizkuturni znak, o organizaciji fizkulturnega tedna, o delu fizkulturnih zadrug, o oskrbovanju mladinskih delovnih brigad na gradnji proge šamac— Sarajevo, o fizkulturnih objektih in dvoranah, o odpiranju državnih podjetij za izdelovanje rekvizitov in o vprašanju zavarovanja fizkulturnikov. Razen tega je komisija izdelala novi proračun Centralnega odbora FISAJ-a in ga predložila kongresu v potrditev. Poročilo komisije za materialna in finančna vprašanja, kakor tudi proračun Centralnega odbora, sta bila sprejeta soglasno. Nato je podal poročilo v imenu komisije za predvojaško vzgojo Brana Krstič. Poudaril je, da je obramba domovine naijvišja naloga slehernega državljana in da mora zaradi tega usposabljanje fizkulturni- O delu komisije za izdelavo športnega koledarja je govoril Lucijan Kovačič. Predložil je načrt razporeditve fizkulturnih prireditev in manifestacij zveznega in mednarodnega pomena v letu 1947. Kongres je v celoti sprejel predloženi načrt za koledar. V imenu komisije za izdelavo statuta in pravilnika FISAJ-a je govoril Miloš VeličkoVič, ki je predlagal nekatere spremembe in dopolnitve statuta poslovnika in pravilnika. Po živahni diskusiji so sprejeli predloge za spremembo in dopolnitev poslovnika in pravilnika, novemu Centralnemu odboru pa so prepustili dokončno redakcijo statuta. Obširno poročilo komisije za napredek športnih panog je podal kapetan Ratko Viličič. V svojem govoru je poudaril, da ho treba v posameznih ljudskih republikah posvetiti največjo pozornost nekaterim športnim panogam, ki imajo največ pogojev za razvoj. Naglasil je potrebo razširitve dela pri smučanju, plavanju, lahki atletiki, košarki, od- Pfigred na del zborovalcev in na delovno predsedstvo kov za obrambo svoje dežele in za službo v JA postati naloga vseh fizkulturnih organizacij in slehernega posameznega fizkulturnika. Po razpravi so poročilo o predvojaškl vzgoji soglasno sprejeli. Radivoje Markovič je podal poročilo o delu konference za fizkulturno propagando in tisk. Poudaril je, da se morajo ojačiti propagandni odseki fizkulturnih organizacij, da morajo sodelovaiti z JA ter da se mora izdelati delovni načrt za propagandne organe; da usmeri fizkulturna propaganda svoje delo na ohranitev pridobitev narodnoosvo. bodilnega boja, ustvarjam j e podobe novega fizkulturnika itd. Poročilo o delu konference za fizkulturno propagando in tisk je bilo sprejeto soglasno in v celoti. Poročilo o delu konference fizkulturnih zdravnikov je podal major dr. Lavoslav Kraus. Predložil je kongresu sklepe, ki jih je treba sprejeti glede vprašanj zdravstvenega zavarovanja in nege fizkulturnikov, kakor tudi glede omegočenja specializacije v fizkulturni medicini večjemu številu mlajših zdravnikov in študentov medicine. Po diskusiji je bilo poročilo dr. Kiausa soglasno sprejeto. bojki, nogometu, rokoborbi in boksu na vsem ozemlju FLRJ. Razen tega je predlagal spremembe tekmovalnih norm za fizkulturni znak. Kongres je po obsežni diskusiji soglasno sprejel tudi to poročilo. Nato je generalni sekretar Miroslav Kreačie predlagal, naj se pošlje pozdravna brzojavka Vsezveznemu komiteju za fizkulturo in šport pri ministrskem svetu ZSSR in pozdravno pismo predsedniku vlade FLRJ mar-lašu Josipu Brozu Tilu. Branje brzojavke in pozdravnega pisma so navzoč: pozdravili z dolgotrajnim viharnim odobravanjem. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo Josip Cazi. Kongres je v celoti sprejel poročilo nadzornega odbora in dal razrešnico centralnemu odboru za finančno poslovanje za leto 1946. Pohvale in priznanja Na podlagi načria centralnega odbora je posebna komisija sklenila, da se podel jo nagrade, pohvale in priznanja nekaterim našim fizkuRurni-ftom, organizatorjem in fizkullurnim društvom. (Nadaljevanje na 6. strani) Brzojavka Vsezveznemu komiteju za fizkulturo in šport ZSSR »Delegati prvega kongresa FISAJ-a vam pošiljajo v imenu fiz-kulturnikov Jugoslavije svoje bratske in prisrčne pozdrave z iskrenimi željami, da bi naši stiki na športnem polju pripomogli k nadaljnji poglobitvi bratstva naših narodov. Uspehi sovjetske fizkuiture so bili doslej in bodo tudi v prihodnje zgled, po katerem se bodo ravnali naši športniki in naši fizkulturniki.« Prvi kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije je končal svoje delo diši materialne narave ali pa na ne- gledati in se truditi na vse mogoče na- Polkovnik Vinko švob je en dan predsedoval kongresu Priznanje in agrade so podelili: tizkulturnemu koiiektivu CDJA »Partizan«, FD »Crvena zvezda« iz Beograda, FD »Hajduk« in FD »Split« iz Splita, fizkulturnikom Julijske krajine in študentom državnega instituta za fizkulturo in šport. Priznanje za uspehe pri mednarodnih tekmovanjih so dobile reprezentance FLRJ v smučanju, streljanju, telovadbi, ten:su, plavanju in water-polu, šahu, lahki atletiki, košarki (za ženske) in nogometna reprezentanca Beograda. Priznanje in nagrade so dobili tudi: in Ankica Škrtič, inž. Stanko Bloudek, Mirko Vujačič, Bojan Polovina in ekipa »partizanskega marša«. Nagrade in pohvale so dobili: FD »Hvar«, FD »Iskra« iz Stoka. F D »Žerjav« iz Črne, FA »Tinjan« iz Tinjana in aktiv iz Bitolja. Razen tega je bilo pohvaljeno še 33 fizkulturnikov, nagrade pa je dobilo še 17 nogometašev, elanov reprezentance FLRJ v nogometu. Ob čitanju imen nagrajenih in pohvaljenih društev in fizkulturnikov je prinesla pozdrave kongresu skupina Avgust Prosjnek, Nemanja Markovič, smučarjev s Kosmaja. Svetozar Gligorič, dr. Petar Trifunovič, Nelo Barbadoro, Dragutin Mitič, Franjo Punčec, Josip Palada, Rajko Mitič, Zlatko Čajkovski, Ivan Horvat Kandidacijski odbor je nato predložil listo članov centralnega odbora. .V odbor je bilo predlaganih iz posameznih ljudskih republik 48 delegatov, poleg njih pa še 53 članov. Novi predsednik centralnega odbora je Ralo Dugonjič, generalni sekretar pa Miroslav Kreaeič. Predlog so navzoči sprejeti z viharnim odobravanjem. Razen tega so izvolili 40 elanov Nato ie voditelj albanske delegacije Hristo Papajani izročil našim Lzkul-turnikom daalbanskih fizkulturnikov. predsedstva centralnega odbora, ki se je že konstituiral in izvolil svoj sekretariat Člani sekretariata so: Branko Polič, Miloš Nišavič, Dušan Blago-jevič, Viktor Vrhovac, Vita Čerina, Vladimir Spajič, polkovnik Vule Mi-čunovič, Railo Dugonjič, Miroslav Kreaeič, podpolkovnik Vojo Terič, Radi-voje Markovič, generalmajor Vladislav Ambrožič, Neda Krmpotič, Vojan Rus in Branislav Markovič. razumevanje nekaterih ljudi. Ta kongres ima ne samo po mnenju udeležencev, ampak tudi po mnenju, ki smo ga včeraj slišali od podpredsednika vlade Edvarda Kardelja, velikanski pomen, ki sega izven okvirov podobnih kongresov, kakršne so imeli včasih. Fizkultura je postala danes v naši državi stvar občedržavnega pomena in postaja z vsakim dnem bolj eden izmed stebrov v izgradnji naše države. S tem pa se je istočasno tudi iz temeljev izpremenila vloga fizkulture v našem življenju, kakor tudi vloga naših fizkultura ih voditeljev. Fiz-kulturnj voditelj ni več samo navaden uradnik ali navaden trener. On je pri svojem delu hkrati odgovorni družbeni delavec, ki pomaga graditi našo državo. In zato, tovariši, mislim, da bodo te besede, mnenja in želje našega kongresa slišali tudi tisti ljudje, ki morda niso zastopani na tem kongresu, o katerih pa smo razpravljali, ki so — kakor je dobro povedal eden izmed naših tovarišev — dezertirali pred to družbeno nalogo, ljudje, ki morda še niso uvideli vse veličine dela, ki so ga pričeli graditi pionirji nove fizkulture. Zato naj se s tega kongresa še enkrat začuje pozic vsem tem ljudem, naj ne odlašajo več, naj ne puste svojih tovarišev, da se znoje desetkrat bolj, nego bi se morali, če bi se s skupnimi silami lotili izgradnje takega gibanja, ki bo ustrezalo in ki bo kos nalogi, katera mu je naložena v naši državi. Mislim, da ni brez pomena, če na zaključku tega kongresa še enkrat poudarimo, da je naša najiskrenejša želja, da jih še enkrat pokličemo, naj pridejo v skupnost, ki se imenuje fizkultur-no gibanje nove Jugoslavije, Tovariši, še ena pomembna naloga nas čaka. ki je nismo še v celoti rešili, to je, da odstranimo vse — ne bom rekel nesporazume —, ampak vse pre-. grade med tistimi, ki se aktivno ba-vijo s fizkulturo in med voditelji iiz-kulture. Treba ie vedeti, da so naši aktivni fizkulturniki stebri, na katerih počiva to družbeno delo. Moramo Zaključne besede Rata Dugonjiča Tovariši delegati! V imenu novoizvoljenega centralnega odbora FISAJ se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Hkrati obljubljam v imenu centralnega odbora, da se bomo pri svojem ijH(jstva> delu čvrsto držali linije, ki jo je določil kongres na svojem zasedanju. Kakor smo videli, so naloge velike in težke in bi se marsikomu zdelo, da presegajo naše moči. Če se ne bi bili rodili in če ne bi živeli v taki deželi, kot je Jugoslavija, v kateri ni prišlo samo do splošnih sprememb, ampak tudi do sprememb pri slehernem človeku, v deželi, ki je postala velika zaradi svoje vloge in da bomo storili vse, da postane fizkultura last najširših množic našega ljudstva, zlasti pa delavcev in kmetov. Ko krepimo fizkulturno gibanje med temi sloji, krepimo hkrati in utrjujemo napredek vsega zgodovine, kjer je danes postal velik tudi podpredsednik To je prva naloga, ki čaka tale o centralni odbor FISAJ-a, kakor tudi sleherni naš odbor. Fizkultura mora v Jugoslaviji postati last ne samo sto-tisoč ljudi, ampak mora postati last milijonov naših delovnih ljudi. (Vzkliki: »Tako je!«, vihamo ploskanje.) Mi smo na tem kongresu vnovič obljubili našemu maršalu, da bo šla naša fizkultura po tisti poti, ki ji jo je on pokazal in ki jo je opisal vlade Edvard —-.-v. Predsednik FISAJ-a nato Dugonjič med svojim zaključnim izvajanjem čine, da bodo naši stari mojstri izročili svoje znanje mlajšim tako, da bomo neprenehoma lahko dvigali raven fiz-kulturc in posameznih športnih panog na čedalje večjo raven. Z druge strani pa mislim, da je treba poudariti še enkrat to, kar je omenil tovariš Kardelj v svojem govoru, da ima namreč naša fizkultura globok humani pomen in da voditelji novega fizkulturnega gibanja ne smemo gledati na aktivne udeležence in fizkul-turnike tako, kakor so gledali prej, kakor da so samo igralci, ki jih cenimo dotlej, dokler lahko igrajo v prvem moštvu in dokler lahko nastopajo na reprezentativnih prvenstvih itd. Voditelji naše fizkulture morajo gledati v naših igralcih predvsem ljudi, za katere je treba skrbeti in se brigati za njihov vsestranski razvoj, jih podpirati, podpirati celo gmotno, pomagati jim v življenju, da se razvijejo v vseh smereh, da razvijejo svojo športno nadarjenost in vse druge zmožnosti, tako da bodo lahko ti igralci dobri državljani naše države. To poudarjam zato, ker se je lansko leto večkrat dogajalo, da smo se premalo brigali za naše zaslužne fizkul-turnike, in zato, ker je pogosto prišlo do neskončnih razpravljanj, ali hočemo profesionalizem ali ne, naši najboljši talenti pa so se med tem borili s pomanjkanjem in bedo itd. Lahko rečemo, da so naši fizkulturniki v veliki večini zaslužili vsakršno skrb in podporo pri njihovem vsestranskem razvoju. Tovariši, rad bi navedel samo primer igralca »Partizana« Čajkovskega, in sicer ne kot posameznika, ampak kot izraz nove podobe našega fiz-kulturnika. Ko so njemu in drugim na. šini najboljšim igralcem ponujali denar, da bi ostal v Franclji, je Čajkovski rekel: »Ni takega denarja, s katerim bi lablco kupili Jugoslovana!« (Viharno ploskanje.) Tovariši, v teh besedah se vidijo vse tiste spremembe, za katere se moramo zlasti zahvaliti našim aktivnim fizkulturnikom, da namreč naši voditelji kot pozorni vzgojitelji vedno spremljajo razvoj slehernega človeka in da ga podpirajo v njegovem življenju. Na koncu želim omeniti tudi to, da smo prinesli s seboj na ta kongres mnoge uspehe. 0 njih nismo govorili, o tem se je le malo slišalo, čeprav bi imeli dovolj razlogov, da smo prav posebno ponosni na uspehe, ki smo jih dosegli v vseh smereh v tem kratkem času. Zato pa se je govorilo o sto in sto pomanjkljivostih, ki iih imamo pri nas. Tovariši, mislim, da bomo samo 8 takim duhom lahko korakali naprej, da bomo ponosni na to, kar smo do. segli in na vse uspehe, ki jih bomo dosegli. Po tem se mora ravnati tudi vse naše fizkulturno gibanje, kakor se je potem ravnal tudi ta naš kongres. Uspehi ne bodo izostali. Naj bi se noben fizkulturnik. noben rekorder, nobeno društvo ne dalo zapeljati od svojih uspehov in reklo: Smo na višku svoje moči, dosegli smo vse, kar smo lahko dosegli. V Jugoslaviji kaj takega ni mogoče. V Jugoslaviji lahko dosežemo še desetkrat več od tega. za kar misli ves svet, da se lahko doseže. (Viharno in dolgotrajno ploskanje.) tudi vsak posameznik, kjer so se okrepile sile ne samo vse dežele, ampak tudi slehernega človeka, če ne bi živeli v taki deželi, bi lahko odkrito rekli, da ne bomo mogli izpolniti takih nalog. Toda ker smo državljani Jugoslavije, dežele, ki nas je vzgojila tako, da se no bojimo nika-kih težav, smo prepričani, da bomo rešili vse to, kar nam je naložil kongres. (Viharno odobravanje.) Tovariši, mi smo na tem kongresu obljubili sami sebi in našemu velikemu tovarišu Titu (dolgotrajno in viharno ploskanje), da fizkultura v Jugoslaviji nikoli več ne bo last sa- Kardelj v razgovoru, ki smo ga včeraj imeli z njim, to je, da mora biti fizkultura ena izmed opor za utrjevanje naše države. Prazna fizkultura, »fizkultura zaradi fizkulture« ne more rešiti te naloge, mi pa bomo gojili fizkulturo, ki bo za vsake ga koristna, ki bo krepila obrambno moč naše države, krepila naše ljudi in jim pomagala, da jo grade radostno in veselo. Koledar Sizkulturnih prireditev 1947 Za mesece februar, marec in april je bili na kongresu sprejet naslednji spored tekem: FEBRUAR 5. do 9.: namiznoteniško prvenstvo, Jugoslavije v Ljubljani; '5. do 16.: smučanje, gostovanje v inozemstvu (Švici in Franciji); 16. do 23.; nogomet — zaključek je-To je druga naloga, ki jo moramo genskega dela zvezne lige; rešiti in ki jo bomo rešili v celoti 21.: lahka atletika — sodelovanje na kljub vsem težavam, na katere bo- krosu »Humanite« v Parizu; mo naleteli na tej poti. 21. do 26.: smučarsko prvenstvo Tovariši, pri reševanju teh nalog Jugoslavije v klasični kombinaciji. v teku, študentsko prvenstvo v klasični kombinaciji, vse na Bledu. MAREC 2. : nogomet — začetek poletnega dela zvezne lige; smučarsko prvenstvo Jugoslavije v skokih v Planici; 3. do 9.: smučanje — mednarodni teden smučarskih poletov v Planici v prvi polovici meseca množični smučarski izleti po vsej državi po potih partizanskih brigad; 21- do 23.: smučarsko prvenstvo Jugoslavije v alpski kombinaciji; mladinsko prvenstvo v alpski kombinaciji, študentsko prvenstvo v alpski 11 ■ iv H vv-Vj V ---- —---y ' ------ »— ^ V' J-s ” *" ' A'-' ' — ------------- ' . • „ ... mo majhnega števila ljudi, ampak bomo naleteli na mnoge težave, bo- patrolnem teku, mladinsko prvenstvo kombinaciji, vse na 8ar planini; RAZPIS PRVENSTVA MLADINCEV IN MLADINK V VAJAH NA ORODJU ZA LETO 1947 2. seskok uleknjeno v desno — sko- . zj predročemje odročiti gor, dlani na- prej; 3. doskok v noče1? — prediočiti, dl. ded; 4. z' vzravnavo sloja spetno — pri-ločiti, dl. noter. Vsi gibi so spojeni, prsti rok in nog stegnjeni (ne sproščeni). Ocene za pravilnost izvedbe: I. takt: 2 točki, II. takt: 1 točka, III. takt: 1.5 točke, IV. takt: 1.5 točke, skupaj 6 točk. III. KROGI V GUGU (dosežni) 1. s tretjini predgugom 1/1 obrat v levo — v predgugu 1/1 obrat v desno — 1.5 točke; 2. v predgugu vis vznosno — 1.5 točke; 3. v zagugu vis strmoglavo (togo, ne uleknjeno) — 1.5 točke; 4. s predgugom vis vznosno in sp. vis v zagugu, seskok uleknjeno — (Nadaljevanje) MLADINKE: 1. Prosta vaja. Tekmuje se: a) V eini izmed obveznih vaj, ki so predpisane za mladinke v 1. 1947. Vaja se določi ali izžreba pred tekmo. b) z dodatkom sledeče vaje: Iz temeljne postave: stoja spetno, priro-čiti, dlani noter: Takt I. 1. vzpora čepno med rokama; 2—3. preval naprej v sed predno-žno snožno; 4. predklon, predročiti, prsti rok ee dotikajo prstov nog, dl. dol; Takt II. 1. vzklon, leža na hrbtu, visoko prednožiti (dlani še opirajo na tleh ob glavi) in sp.; 2. preval nazaj skozi visoko zono-ženje, do 3. vzpore čepno med rokama; 4. vzravnava. Ocena za prkvilnost izvedbe: ad a) — 3 točke, ad b) I. takt — 1.5 točke, ad b) II. takt — 1.5 točke, pravilnost skupaj 6 točk. Ocenjujejo se le izvedeno prosto vajo posameznice. H. GRED VISOKA (120 cm visoka, 8 cm široka, 5 m dolga) Temeljna postava; stoja spetno čelno na začetku gredi (s čelom k gredi); 1. 1. z opri jemom za gred, nad prijem, s sonožnim odrivom vzpora spredaj in sp. premah odnožno z desno zunaj s 1/2 obratom v levo v vzporo jezdno, bočno; 2. prednožiti raznožno in sp.; 3. -4. z zamahom obenožno skozi zanoženje vzpora kleeno na levi, desno zanožiti; II. 1. vstop z desno spredaj na gred, odročiti, dl. dol in sp.; 2. vzravnava v stojo zonožno z levo >in« zanožiti z levo; 3. zib počepne, priročiti, dl. noter in sp.; 4. stoja izstopno naprej z levo, skozi predročenje in vzročenje odročiti gor, dl. naprej; III. »in« zanožiti z desno, odročiti, dl. dol in sp.; 1. zib počepno, priročiti, dl. noter in sp.; 2. stoj« izstopno z desno naprej, skozi predročenje in vzročenje odročiti gor, dl. naprej; »in« 3. dva hitra koraka naprej (leva, desna) v stojo izstopno naprej z desno, odročiti, dl. dol in sp.; »in< 4. 1/1 obrat v levo na prstih obeh nog v stojo za nožno z desno; IV. 1. zib počepno skozi vzročenje in predročenje zaročiti, dl. gor; (Nadaljevanje s 6. strani) 30.; kolesarstvo — kros po vsej državi; veslaški kros po vsej državi; od 28. do 31.: turnir mest v košarki na Reki. APRIL G.: poletni kros po vsej državi; 13.: pohod kajakašev na teren v vsej državi; 27.: lahka atletika — prvenstvo Jugoslavije v krosu na Hrvatskem; smu-čanjo —■ »triglavski smuk*; od 26. dalje: košarka — prvenstvo Evrope v Pragi. 1.5 točke: pravilnost skupaj 6 točk. IV. BRADLJA DVOVISINSKA (višja lestvina — doskočna, nižja lest-vina 80 cm niže.) Temeljna postava: stoja spetno za bradljo, s čelom k višji lestvini: 1. naskokoma vis z nadprijemom, — z zibom premah skrčno obenožno naprej in skozi visoko prednoženje vis ležno spredaj na nižji lestvini — 1 točka; 2. z odrivom obenožno kolo zano-žno z levo na nižji lestvini in sp. z odrivom obenožno kolo zanožno z desno na nižji lestvini in sp. — 1 točka; 3. z odrivom obenožno vzmik spredaj v vzporo na višji lestvini — 2 točki; 4. leža na trebuhu, odročiti, dl. naprej, zanožiti (telo uleknjeno), s prijemom z desno za nižjo lestvino, z levo za višio lestvino, zanožka v desno — 2 točki; pravilnost skupaj G točk. V. PRESKOK CEZ KOZO NA SIR (110 cm visoka, navadna odrivna deska 10 cm visoka) Z naletom skrčka. Nalet in oddaljenost odrivne deske sla poljubna. Temeljna postava pri začetku naleta ie: stoja spetno, priročiti. Skok se šteje, če je tekmovalka z eno ali obema nogama stopila na desko. Pri ocenjevanju se upošteva: 1. nalet in odriv — 1 točka, 2. pravilnost, lepota in sigurnost izvedbe — 9 točk, skupaj 10 točk. Preskok se začne ocenjevati s prvim korakom, ki ga tekmovalka napravi. Vsaka tekmovalka sme skakati dvakrat. Velja boljši skok. VI. SKOK V VIŠINO Z ZALETOM (115 cm) Opis skoka enako kol pri mladincih. točk 6 4 2 0 FZS poverjeništvo za vaje na orodju. Ocene: cm točk cm 115 10 105 114 9.G 100 113 9.2 95 112 8.8 90 111 110 Za vsak 8.4 8 cm niže se torej .4 točke. Pred državnim prvenstvom v namiznem tenisu Razpis državnega prvenstva v namiznem tenisu Fizkulturni zavez Jugoslavije razpisuje državno prvenstvo FLRJ: v namiznem tenisu za leto 1946/47. PROPOZICIJE Igra se v Ljubljani od 5. do 9. februarja 1947 v naslednjih disciplinah: a) moški poedino, b) ž.enske poedino. cj moški pari, d) ženski pari. e) mešani pari, f) mladinci poedino, g) mladinci pari, h) moške ekipe, i) ženske ekipe, j) mladinske ekipe. Pod mladinci se razumejo igralci rojeni po 1. januarju 1930. Mladinci lahko nastopijo samo v disciplinah f), g) in j) ali v a), c), e) ali h) nikakor pa ne v disciplinah obeh skupin. Pravico nastopa imajo samo določeni igralci po sledečih razpredelnici: Slovenija moški poedino 42 igralcev, ženske poedino 6 igralk, mladinci poedino 8 igralcev, moški pari 6, ženski pari 3, mladinski pari 5, mešani pari 6, moštva moška 2, moštvo ženska 2, mladinska moštva 2. Ako se ne prijavi eno izmed moštev, pride v poštev tretje moštvo Slovenije. Fizkulturne zveze poedinih republik bodo dostavile FISAJ-u imena upravičencev, ki imajo pravico nastopa. Na tekmovanju lahko na*stopijo samo najprej prijavljeni igralci ekipe. Nobene spremembe igralcev in ekip niso dovoljene. Prepovedan je nastop brez dresa Zenske ne smejo nastopiti v kratkem krilu. Moške poedine discipline se igrajo na3 dobljene sete, mladinci na dva. ženske poedinske discipline in mešani pari se irajo na dva dobljena seta, razen poslednjih štirih. Pri parih ne more hiti prijav z X. Vse republiške zveze so dolžne na svo-jeje stroške poslati kvalificiranega sodnika radi sojenja iger. Udeleženci nosijo sami vse stroške. Organizator FZS bo preskrbel cenena stanovanja in hrano. Žrebanje bo v Ljubljani 3. februarja ob 17. uri Osnove za žrebanje bodo obstoječe rang liste. Žrebanju lahko prisostvujejo delegati vseh fizkultnrnih zvez. Vodstvo turnirja tvorijo delegat FISAJ-a in po en predstavnik vsake republike. FISAJ Žarko Dolinar iz Zagreba je eden od favoritov V sredo 5. t. m. se prične v Ljubljani državno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo trajalo do vključno nedelje 9. t. m. Igrali bodo v veliki dvorani na Taboru. Tekmovanje obsega naslednje discipline: člani posamezno, članice posamezno, člani-pa-ri, članice-pari, mešani pari, mladinci posamezno, mladinci pari, ekipe članov, ekipe članice in mladinske ekipe. MOČNO ZASTOPSTVO IZ SUBOTICE Močno zastopstvo bodo poslali na tekmovanje Subotičani, kjer sta se nedavno združili tamošnji fizkulturni društvi Radnički in Spartak v novo društvo Radničko FDJM Spartak. V Ljubljano pridejo naslednji Igralci: ekipo članov bodo tvorili: Harangozo XI, Konc, Roža, Herman in DuJič; ekipo članic sestavljajo: Čovič, Piauk, Harmat, Temunovič in Futo; mladince bodo zastopali: Gabrič, Kovač, Bajič in Tih. Vsega skupaj bodo Subotičani poslali 15 igralcev. V parih članov bodo igrali: Harangozo H-Ro. ž,a in Konc-Herman, v parih članic Pauk-čovič, Harmat-Futo, v mešanih parih pa Harangozo II - Čovičeva, Konc-Paukova, Roža-Harmatova, Du-lič-Futova, Herman-Temunovičeva. — Nadalje bosta na državnem prvenstvu igrala tudi mladinska para Ga-brič-Bajič in Kovač-TUi. Vsi igralci iz Subotice so v izredno dobri formi. Iz Subotice odpotujejo v ponedeljek in pridejo v Ljubljano z brzovlakom naslednji dan popoldne. Herman, Harangozo H, Konc in Roža so šli na pot že v soboto. Herman in Harangozo II sta včeraj nastopila v Beogradu, Konc in Roža pa na akademiji v Novem Sadu. IGRALCI S HRVATSKE Hrvatskd igralci namiznega tenisa so imeli v soboto in nedeljo republiško prvenstvo, kjer so se najboljši kvalificirali za udeležbo na državnem prvenstvu. Na tekmovanju v soboto si je moštveno prvenstvo priborila Mladost iz Zagreba, ki je v finalu premagala Slavonijo iz Osijeka 5:0. Prvenstvo mladinskih parov sta si priborila čuklič in Soljarič (Mladost) z zmago nad Cerino in Jovanovičem (Jedin-stvo). Za prvaka mladincev se borita čuklič, ki je premagal Vodenliča in Soljarič, ki je premagal Čerina. Zastopniki Slovenije za državno prvenstvo v namiznem tenisu Fizkulturna zveza Slovenije — odbor za namizni tenis jo določil za državno prvenstvo v namiznem tenisu ki bo v dneh od 3. do 9, februarja v Ljubljani, sledeče ekipe in igralce(-ke): moške ekipe: Enotnost in Krim, ženske ekipe: Kranj in Enotnost, mladinsko ekipe: Enotnost in Železničar, Mbr.; moški posamezno: Coh Jože. in£. Didek Jože, Gabrovšek Lado, Kamenšek Savo, Krečič Dušan, Koch Ernest. Lazar Milan, Medvedšek Vili, Potočnik Miro, He-i cek Franc, Scaprnetti Drapro in inpr* Stroj nik Aleš; ženske posamezno: Krese Kristina, Močnik Majda, Rihtar Božena, Pogačar Marija in Urbar Nada; mladinci posamezno: Ahačič Mile, Cater Ivo, Koch jan Jože, Kunst Ivan, Modrijan Jože, Ribičič Milan, Slana Slavko in Podobnik Sandi. moške dvojice: Gabrovšek-Strojnik A., Coh-Rebevšeg, Kamenšek-Recek, Stroinik R.-Vesel. Lazar-Krečič Medvedšek Sean gnetti; ženske dvojice: Urbar-Bedenk, Rihtar-Deržek in Sevšek-Krese; mladinske dvojice: Podobnik-Kunst, Riblč-Slan na, Modri jan-Ahačič, Cater-Kocjan. Jo-reb-Ribič F.; mešane dvojice: Urbar Ren cek. Pogača r-Lazar, Močnik-Medved^ek, Rihtar-Coh, Sevšek-Krečič in Kresv-Po-točnik. Ker po pro-pozicijah niso dovoljene nobene spremembe, se opozarjajo vsi im en novani-ne, da si pravočasno preskrbe dopust- Ostala obvestila bodo sledila v dnevnem časopisju. SEUVOLANA : TORPEDO 0:0 Reka, 2. febr. Nogometna tekma med Servolano (Trst) in Torpedom (Reka) za prvenstvo Julijske krajino se je končala neodločeno 0:0. Za prvenstvo Julijske krajine jgrra 18 društev. Vodijo Isola, Servolana in Torpedo, nato pa sledi Rudar (Raša), RINAEDI ; KVARNER 15:14 Reka, 2. febr. V košarki za ženske je zmagala družina Rinaldi (Trst) nad družino Kvarnerja v razmerju 15:14. Moštvo Kvarnerja je zmagalo nad Zcflom iz Trsta v razmerju 39:20, Zagreb, 2. febr. Kolesarsko tekmovanje na valjih se nadaljuje. Po II. kolu vodita Šolman in Poredski z 12 točkami. Nato slede Branko Bat, Ce. lesnik in Horvatič z 8, Zdravko Bat in Som bol s 4 ter Prebrovič in Zrinjski z 2 točkama, dočim je ostal Ko-renič še brez točke. Štev. 4. TOČEN SPORED TEKEM ZA ZREN DO 31. JULIJA 1947 Kratek pregled strelskega športa v Slevenip (Nadaljevanje) VIL skupina: točka 2 — nošenje bremena, točka 4 — metanje kladiva, točka 5 — metanje svežnja granat. Vsi tekmovalci prvega prijavnega roka morajo brezpogojno končati svo-točkaldo 6 v celoti (možnosti 1 ja tekmovanja v navedenem sporedu. in 2. popravka) ' P^ia^ienei drugega roka pa morajo ’ po tem sporedu zaključiti svoja tekmovanja v zimskih in plavalnih panogah. Oni tekmovalci ZREN-a, ki pa se bodo vključili v to tekmovanje šele s 1. aprilom, naj sodelujejo na vseh tekmovanjih, predvidenih v mesecu maju, juniju in juliju. Posebno v pla. vanju ti tekmovalci ne bodo imeli kasneje nobene prilike več za tekmovanje. točka 5 — tek čez ovire, II. skupina: točka 1 — vztrajnostni tek, točka 2 — plavanje, točka 3 — turizem ali izlet peš IV. skupina: V. skupina: tooka 1 — skok v daljino, točka 2 — skok v višino, točka 3 — skok ob palici, točka 6 — igre, VI. skupina: točka 2 — skoki v vodo, točka 7 — alpinizem, točka 8 — jadranje po zraku, Prizor s prvenstva Slovenije v streljanju za 1. 1946. v Ljubljani TEKME ZA ZREN V SMUČANJU V KRANJSKI GORI 9rKrmnjSka g°ra’ ,2' i®br' .v, nedeIJ° udeležilo 38 tekmovalcev- Večje šte-• ebruarja je priredilo Fizkulturno vji0 mladine ni moglo sodelovati ker tekmJ°z, 7RFN T *** s.mučarsIke ne razpolaga s potrebno opremo. %far,ZRE^' TekmovaU s° mla- Snežne razmere so bile zelo dobre, dmci č^m in banice na razdaljo 10, prage dobro izbrane. Vsi tekmovalci h , ,. ' x? ,.Je H a;teknlčno 80 pokazali precejšnjo pripravljenost krviip° P- 3 ’ cePrav J® lmela ne- ter izpolnili predpisano normo. Izid koliko vec vzpona kakor padca. Tek. tekem je bil zelo dober, kar kaže »iiovala sta tudi znana mednarodna ga6 najboljših* MraTTet,^011! vnaP inK.rranC C,ani "a 30 km: *• Lokar Ivan Mrak. Rezultati tekem so bili na. 32:00 min., 2. Krebs Rudi 33:58, 3 ‘ ■ q . „ „ T Žnuderl Saša 35:00. 4. Koren Lado mladmci na 3 km: 1 Vertl Janez 38;56. 2. Madžarac Dušan 39:14-15:50 mm. 2. Pristav Marijan 16:20, x,, . . , 3 Cuznar Alojz 16:35; o-Coen,fe "o 4„k"1: 1' V:erlic Mlllca , , „ , , 2o:30 mm., 2. Hočevar Boža 26:30, 3. 1:iZ:,pfn3v“- Da rt on Miluška 27:45, 4. Kurnik Olga ka 15:36 min., 2. Kersnik Vida 17:20, 29-00 4 3. Zupan Lucija 17:21; ^ ‘ . „ , , . v... . , . . „. Mladinci na 3 km: 1. Žnuderl Saša lnč3l*nl?e "a,4 km: 1- Zlma Manja 12:45, 2. Lauko Ivan 14:00, 3. Kosi 19:34 2. Pintar Zora 20:35, 3. Cuz- Viktor 15:25, 4. Grizold Emil 16:30, nar Almira 22:10; 5 Kliine Ivan 16.32 člani na 10 km: 1. Knap Leon 43:13 Mladinke na 2 km: 1. Belšak 4niča min., 2. Mrak Franc 44:17, 3. Pre. 8:00 min. želj Branko 50:00, 4. Košir Marijan p- • -j „„ , . . x, 51 17 Všečna skunai io 49 riomrji na - km. 1. Šo&ter Adolf tekmovllcev in tekmovalk 30:49; 2 Kosi Boris 11:18' 3- RadI tekmovalcev in tekmovalk. Karl 11:30, 4. Kavčič Peter 12:09, 5. Društvene smučarske 3j)0L<^b I)ra«° G- Kiobasa Jakob tekme FD Studenci V nedeljo dne 26. januarja so se vršile nad Pekrami društvene smučarske tekme, ki so veljale obenem lud.i za tekmovanje v obveznem smučanju iz prve skupine ZREN-a. Tekem se je Okrajno smučarsko prvenstvo v Mozirju Kljub snežnemu metežu in slabim Karel (aktiv Kokanje) 1:01.56. 11. prometnim zvezam, so se danes šumer Branko (FD Šoštanj) 1:02.35, zbrali smučanji vsega mozirskega 12. Breznik Frane (FD Mozirje)’ okraja. Tudi Celje je poslalo svoje 1:05.52, 13. Tičer Nani (FD Šoštanj) zastopnike za smuški tek. 1:07.17, 14. BlagCtinšek Viktor (FD Kmečka in delavska mladina je Mozirje) 1:09.12; tudi v Mozirju dokazala, da postaja članice na 4 km: 1. Progar Pavla fizkultura v svobodni domovini res (FD Mozirje) 34.35, 2. Korce Pavla množična. da zajema in prodira v (FD Mozirje) 36.32, 3. Narobe Mil-naše najmanjše vasi. FD Mozirje je ka (FD Gornji grad) 37.20, 4. Lena,pravilo lep korak naprej, saj so snika Romana (FD Kladivar) 37.23, danes prvič tekmovali mladinci tn 5. Versnik Breda (FD Gornji grad) mladinke, ki so se šele dobro sezna- 39.16, 6. Novak Andreja (FD Mo- niii g tekmovanjem v smuškem te- z|rie) 39.23, 7. Karče Mica (FD Mo-ku. Ker je bilo v tekmovanju vklju- zd’.ie) 40.10, 8. čok Vera (FD Močeno tudi tekmovanje za ZREN, so z^rJe) 40.20; člani tekli na deset, članice na štiri, mladinci na 3 km: 1. žunter Alojz mladinci pa na tri kilometre dolgi (&imn- Mozirje) 20.7, 2. Kosem Ka-progi. Vodstvo tekme je bilo na rel ^imn- Mozirje) 21.10, 3. Oro- tehnični višini, Reizultati so doka- žen El'nest (gimn. Mozirje) 21.41, zali, da ima okraj Mozirje talenti- d' Hizelj Milan (FD Gornji grad) rane tekače 21.45, 5. Kasl Franc (aktiv Priho- jrž™rbi" —*» «•** (FD Mozirje) 22.36, 8. Pečnik Franc (gimn. Mozirje) 23.32. člani na 10 km: 1. Kranjčič Lavo. slav (FD Mozirje) 43.20 min., 2. Končan Rado (SFD Kladivar, Celje) 51, 3. Tratnik Drago (FD Mozirje) 3.52, 4. Kampjut Stane (FD Mo- Tje) 55.15, 5. Juvan Franc (FD hibnč) 55.17, 6. Atelšek Ivan (FD z rje) 56.37, 7. Mež Drago (aktiv raolšica) 57.35, 8. Sa.le Bernsrd ktiv Kokarje) 59.49, 9. čop Vinko ■ "D Mozirje) 1:00.48. 10. Tratn1'- Vsa Jugoslavija se pripravlja na tekmovanje za FZ! Streljanje je že od nekdaj zelo priljubljen šport med Slovenci. 2e Valvasor omenja divje lovce z Jezerskega, o katerih trdi, da zdlo točno zadenejo v cilj, poleg tega pa tudi poroča, da so bloški smučarji streljali kar med vožnjo. Lovci iz Trente in drugih delov Triglavskega pogorja so sloveli kot drzni strelci. V mežiškem m boroveljskem okraju so se ob večjih praznikih vršile tudi strelske tekme, na katerih so streljali s posebnimi preciznimi puškami na tarčo. Streljali so stoje. V Ljubljani je od 16. stoletja dalje obstojalo Društvo ostrostrelcev, ki pa je imelo v začetku bolj nemški značaj. Kasneje so postali člani tega društva tudi imovitejši meščani Slovenci. Društvo je imelo svoja pravila, prirejalo tekme in delovalo neprekinjeno do zadnje vojne. Zadnja leta pred narodno-osvobo-ditno vojno se je strelski šport gojil precej množično in se povzpel kvantitativno In kvalitativno do znatne višine. Slovenski strelci so se s srbskimi udeležiltj svetovnih tekem v Švici 1. 1939 .ter dosegi; rezultate mednarodne vrednosti. Kapetan Per Franjo je dosegel v streljanju s precizno pištolo dvakrat po 520 krogov od 600 možnih ter prejel zlato m srebrno kolajno. Na splošni tarči pa je dosegel Cestnik Pero 16. mesto med 150 najboljšimi strelci na svetu. Med okupacijo je velika večina naših najboljših strelcev odšla v partizane, drugi pa so se udejstvovali kot aktivisti OF na terenu. Mnogo od teli je padlo v borbah proti okupatorju, nekateri pa so bili postreljeni kot talci ali so umrli po ječah in koncentracijskih taboriščih. Med temi so najbolj znani: kapetan Per Franjo, Vukmanič Robert, Luški Dušan, Banda Dušan itd. Takoj po osvoboditvi, ko so se naši strelci-partizani vrnili na svoje domove, smo tud; v strelskem športu pričeli z obnovo. V kratkem času smo popravili strelišča, ki jih je okupator temeljito opustošil in takoj pričeli z vadbo. Pri tem smo posvetili največjo pažnjo mladincem. Uspehi niso izostali, že 1. 1945. smo v Mariboru, Celju in Ljubljani izvedli 6 meddruštvenih tekem in prvenstvo Slovenije v okviru fiakulturnega zleta 18. avgusta 1945 v Ljubljani. Rezultati teh tekem so bili prav dobri, posebno mladinci so prekosili naša pričakovanja. Izgledi za bedoči ratavoj našega strelstva so ugodni, že na lanskem prvenstvu Slovenije dne 15. septembra 1946, še bolj pa na državnem prvenstvu Jugoslavije v Kragujevcu, so naši mladinci s svojim nastopom poleg srbskih dosegli n-tljboljša mesta in to: drugo, tretje in peto mesto, med starejšimi strelci pa imamo državnega prvaka tov. Cestnika Pera in še tri strelce, ki spadajo v zvezni razred. N-ši najboljši strelci so sedaj: Cestnik Pero (FD Enotnost, Ljubljana), Mihorko Milovan, Šumak Drago in Kajzer Radoslav (vsi FD Polet, Maribor), Galič Stanko in Sever Mirko (oba FD Krim, Ljubljana) in Mušič Ljuban (FD Enotnost, Ljubljana). Najboljši mladinci so: Matoz Alojz, Matoz Ivan (oba FD Klim), Kveder Saša in Urek Stanko (oba FD Enotnost), Pahernik Ivan, Marolt Dušan in Primc Igor (vsi FD Krim), Med članicami in mladinkami so najboljše: Tomšič Anica (FD Krim), Zadnik Danica in Herič Albina (obe FD železničar, Maribor). Vse tri so se udeležile državnega prvenstva v Kragujevcu. Zaradi pamanjkanja pušk in mu-nicije doslej še nismo mogli uvesti streljanja v vseh fizkulturnih društvih. Upamo pa, da bodo prilike v letu 1947. boljše in da bomo lahko izvedli tudi tekme za ZREN. V prihodnji sezoni je naša največja naloga priprava za balkansko prvenstvo, ki bo od 20. do 30. septembra v Beogradu in upamo, da bo uspelo priti nekaterim našim najboljšim strelcem v državno reprezentanco. želimo pa tudi, da postane streljanje v našem novem fizkulturnem gibanju res množična panoga, saj so nam sedaj za to dani vsi pogoji. Zato lahko pričakujemo, da bo naša mladina dosegla veliko večje uspehe kot smo jih dosegli do sedaj. P. C. Smučarske tekme na šar planini Na področju Popove šapke na Sar Planini so bila 11. In 12. jan. smučarska tekmovanja med PO *Crveno zvezdo« :z Beograda n FD •Rabotničkl« Iz Skopija. V meglenem vremenu Je stnrtalo 24 tekmovalcev v «muku m slalomu. Tekmovali so v dveh skupinah Prva grupa tekmovalcev v smuku je startala na 2200 m z višinsko razliko 350 m, druga skupina Pa ca 1500 m. Tekmovale: iz prve skupine so dosegU nasiednji vrstni red: 1. Sacčar Dušan (FD »Crvena zvezda«) 2:16,05; 2 Ramadan Nasin (FD .Rabctnlčki«) 2:21.4: 3. Raa:voje Kneževič (FD .Crvena zvezda«) 2:36 2 min. Vrstn red tekmovalcev prve skupine v slalomu je sledeč: 1. Dušan Senčar 2. Nasin Rimadan. 3. Vlada Djordjevie V alpski kombinaciji so bili od tekmovalcev z prve skupine med prvimi Dušan Senčar Nasin Ramadan in Radivoje Kneževič. Tekmovalci druge skupine so dosegi) v smuku naslednji čas: 1 Boris Višinski 1:57,9; 2. Atunas Tanturovskl (oba FD •Rabotničkl ) 1:58.2, 3. Bora Markovič (FD .Crvena zvezda:) 2:1,40. Vrstni red tekmovalcev druge skupdne v slalomu je tale: 1. Bcris Višinski ' 2 Pera Z vkovič. 3. Bora Markovič. V alpski kombinaciji sp se od tekmovalcev druge skupine plasirali med prve Bris Višinski. Bora Markovič in Pera Zlvkovič DROBNE Split, 2. febr. šahovski mojster Rabat je odigral v Splitu simultanko proti 32 igralcem. 19 iger je djbll, 6 izgubil in 7 remiziral. Split, 2. febr. V košarki proti kombiniranemu Hajduku iz Splita je’ danes zmag-alo moštvo Zadra s pčlo razliko 29:26. Split, 2. febr. V tekmovanju za prvenstvo Splita v namiznem tenisu je zmagfl Hajduk nad Splitom 5:0 in si s tem osvojil naslov prvaka Splita. Prvenstvo ZSSR v kanadskem hockeyti Dinamo (L) : Italev—Dinamo 2:2 (1:0, 1:2, 0:0). Po končanem izločilnem tekmovanju je bila lestvica v posameznih podskupinah naslednja: CDKA (Moskva) BVS (Moskva) Dom oficirjev (L) Dom oficirjev (S) 3 2 1 0 11: 5 5 3 2 0 1 17: 8 4 3021 4: 8 2 3 0 12 1:12 1 B) Dinamo (Moskva) 3 3 0 0 33: 2 6 Dinamo (Kaunas) 3 1 1 1 13: 6 3 Vodnik (Arhang-.) 3 1 1 1 10: 8 3 Spar tak (Užgorod) 3 0 0 3 4:44 0 O Spartak (Moskva) 3 3 0 0 19: 8 6 Dinamo (Riga) 3 2 0 1 13: 9 4 __ Dinamo (Lenine;.) 3 0 1 2 5:12 1 Nevaren moment pred vrati riškega Dinama v tekmi z moštvom Dinamo- Kalev—-Dinamo (T) 3 0 1 2 6-14 1 Kalev (Tallin) _T .. . . ’ , V finalu prvenstva ZSSR v ka- 5. januarja je bilo končano izločil- ni. kolo: nadskem hockeyu, ki je bilo na sta- no tekmovanje v treh posameznih A): CDKA : Dom oficirjev (L) 1:1. dioml Dinama v Moskvi, so igrali v podskupinah za prvenstvo ZSSR v ’ vvs • Dom oficirjev (S) 7:0. 1- koIu Spartak : Dinamo 22. janu- kanadskem hockeyu na ledu, ki se nl ' ’ arja, CDKA : Spartak 21. januarja je začelo 22. decembra- 1946., kakor 'j'.. 'o.,!, ta Dinamo : CDKA 23. januarja. smo že poročali v letošnji 2. in 3. „ „ ._ , Nato je bilo igrano povratno kolo. J Vodnik : Spartak (U) 9:3 (5:1, o c 3:1, 1:1). številki »Poleta«. Zmagovalec v podskupini' A je postal CDKA (Moskva), v podskupini B Dinamo (Moskva) D): Spartak (M) in v podskupini C Spartak (Moskva). Rezultate I. kola izločilnih tekmovanj smo objavili v omenjenih številkah, rezultati ostalih dveh kol pa so bili v posameznih podskupinah naslednji: D. kolo: A) : CDKA (Moskva) : VVS (Mo- skva) 5:3. Dom oficirjev (Sverdlovsk) S Dom oficirjev (Leningrad) 0:0. B) : Dinamo (Moskva) 'i Spartak (Užgorod) 23:0. Vodnik (Arhangelsk) i Dinamo (Kaunas) 0:0. C) : Dinamo (Riga) : Dinamo (Le- ningrad) 4:2. Spartak (Moskva) : Kalev—Dinamo (Tallin) 7:3. 6:4 (3:2, 1:2, 2:0). Dinamo (R) Vsezvezni komite za fizkulturo m šport ZSSR je pripustil k finalnim igram v »tolažilni« skupini še moštva VVS (Moskva), Dinamo (Ri- Momcnt s hockeyske tekme Dinamo (Moskva) : Dinamo (Kaunas) ga). Vodnik (Arhangelsk) in reprezentanco Kaunasa, ki so igrali tudi v Moskvi Po enojnem sistemu vsak z vBakiml in sicer predigre tekmam med glavnimi finalisti. 20. januarja sta igrala Kaunas m Dinamo, 21. januarja VVS in Vodnik, 23. januarja pa Kaunas m Vodnik. Ostale tri tekme, im sicer VVS : Kaunas, Dinamo : Vodnik in VVS : Dinamo so bile igrane kot predigre povratnim tekmam med glavnimi finalisti. Desetorioi najboljših sovjetskih teniških Igralcev in Igralk Vsezvezni komite za fizkulturo in šport ZSSR je določil po doseženih rezultatih v letni sezoni 1946. lestvico 10 najboljših teniških igralcev in igralk Sovjetske zveze. Lestvica teniških igralcev je naslednja: 1. Nikolaj Ozerov (Moskva) 2. B. Novikov (Moskva) 3. E. Negrebeckij (Leningrad) 4. E. Korbut (Moskva) 5. S. Belitz-Geiniann (Moskva) 6. M. Korčagin (Moskva) 7. L. Miščenko (Leningrad) 8. P. Majdanskij (Leningrad) 9. I. Elerdašvili (Tbilisi) 10. N. Alfjerov (Moskva). Lestvica deseterice najboljših teniških igralk ZSSR pa je naslednja: 1. O. Kalmikova (Kijev) 2. N. Belonenkova (Moskva) 3. G. Korovina (Leningrad) 4. T. Nalimova (Leningrad) 5. N. Leo (Moskva) 6. Z. čerjatova (Moskva) 7. A. Gorina (Moskva) 8. N. Gringautova (Moskva) 9. N. Nifontova (Moskva) 10. Z. Kločkova (Leningrad). Obveščamo naše naročnike, da je številka našeoa novega čekovnega računa: 60-404-5-21 Kapetan Miloš Rutar Zimski šport v ZSSR Konec. Ker so mi znane prilike o našem alpskem smučanju, bi lahko rekel, da sovjetski alpinisti v tehniki ne dosegajo naših. To je pa povsem razumljivo. ker v tej disciplini prevladujejo narodi, ki žive v bližini Alp, ki so najprikiadnejše za gorsko smučanje. Prvak Pilatov mi je pripovedoval o sebi. V službi je kot delavec v tovarni. Tvornica mu ne del-a težav, ter lahko trenira v reprezentanci. V mesecu juliju in avgustu je skupina desetih najboljših alpskih smučarjev na čelu s trenerjem Mauerjem odšla na trening v Kavkaz, na goro Kazbek. V meteorološki stanici so si uredili stanovanje. Torej, kot vidimo imajo lepo priliko, da se lahko tudi v mrtvi sezoni posvetijo smučanju. Kot je slišati, se bo reprezentanca sovjetskih smučarjev udeležila tekem tudi pri nas. V tovariškem tekmovanju z našimi smučarji bomo lahko precenili uspehe enih in drugih. Med drugim bedo sovjetski skakači sodeloval; v mesecu marcu na največji skakalnici na svetu, v naši Planici. Isto tako je v Sovjetski zvezi zelo popularen Skiringy t. j. da konj, motor, avto ali letalo vleče smučarja na vrvi. Mogoče se čudno sliši to, z letalom. Da, prvi je v So- vjetski zvezi izvršil tak podvig smučar Karjev. Pritrdil je vrv na avion za učenje. Ta ga je potegnil za seboj in kmalu je dosegel brzino 70—80—90 km na uro. Centrifugalna sila je dvignila smučarja par metrov visoko od zemlje In avijon je že dosegel brzino 115 km na uro. Ko je zmanjšal brzino, je smučar lepo pristal na zemlji in v lepem loku pristal na letališču. To je bil do danes edinstven primer v zgodovini smučarstva. Po vsej Sovjetski zvezi so organizirane smučarske postaje, kakršne prav v tem času organiziramo tudi pri nas. Namen teh postaj je, da se čim širši masi mudi možnost za smučanje. Na smučarski postaji, ki se nahaja v bližini smučišč, si vsak lahko izposodi potrebne rekvizieje za smučanje: smučke, čevlje, obleko itd. Samo v Leningradu je več kot 40 takih smučarskih stanic. Zanimiv je razvoj izdelovanja smuči in opreme. V letu 1924, je bilo izdelanih vsega 7000 smučk, v 1934. letu 780.000 parov, v 1938. letu pa je bilo izdelanih več kot 1,800.000 parov smuči. V znački GTO izpolnjuje 500.000 športnikov norme za smučanje. Za fizkulturno značko se v Sovjetski zvezi bori ogromna masa športnikov. Posebno mnogo jih je iz delavskih slojev, najboljših v proizvodnji — staha-novcev. Sam iniciator udarniškega pokreta, Aleksej Stahanov, ocenjuje vlogo fizkulture takole: »Fizkultura je zvest pomočnik vsakemu delavcu. Ona bodri človeka, pomaga mu, da v času odmora zbere nove moči za udarniško delo v korist svoje domovine!« Skoro vsaka tovarna, šola, vseučilišče, vojaška ustanova, kolhoz, ima fizkulturne kolektive in športna Igrišča. Med tem, ko je imela stara Rusija majhne stadione, ki so mogli sprejeti do 3000 gledalcev, so danes v SZ ogromni stadioni v vseih večjih mestih. Najlepši je vsekakor stadion Dinama v Moskvi, ki lahko sprejme kakih 100.000 gledalcev. V projektu je novi stadion, ki se bo imenoval Stalinec, za več kot 120.000 gledalcev. V vsej Sovjetski zvezi je 4000 večjih stadionov in nogometnih igrišč, preko 45.000 igrišč za košarko, odbojko in haze-no, 500 vodnih postaj in bazenov, 700 športnih dvoran in 6000 smučar, skih postaj. Sportska statistika kaže, da se več kot 25,000.000 ljudi v SZ sistematično bavi s fizkulturo. Organizirana je široka mreža športnih društev, ki delajo v športnih kolektivih in sindikalnih organizacijah. Najbolj znana so sledeča društva: Dinamo, ki je skupno s Šparfcakom eno izmed najstarejših 'društev. Obe društvi sta bili za svoje zasluge in športne rezultate odlikovani z orde- nom Lenina. Pozdravljajoč »Dina-rhovce« je ob njihovem 10 letnem jubileju Maksim Gorki napisal: »Di-namis — znači sila, dinamika — znači pokret, a dinamit — eksplozivno materijo... DINAMO, to je sila v pokretu, pozvana da dvigne v zrak in zruši v pepel vse, kar je staro, trhlo, vse kar preprečuje rast novega, razumnega in svetlega — rast proletarske socialistične kulture.« Lansko leto je ta isti »Dinamo« V svoji zgodovinski turneji po Angliji na nogometnem polju premagal nekdanje učitelje, železničarji imajo društvo Lokomotivo, delavci letalske industrije Krilja Sovjetov, rudarji Stahanovec. Kot so nam bili Sovjetski narod voditelji in vzor v naši borbi, take nam je njihova organizacija f e kulture zgled na športnem polju ' mnogih športnih dfeciplinah «0 naši športniki že sestali, kot n. • v tenisu, nogometu, lahki atle-in boksu. Letos z veseljem priča' jemo sovjetske smučarje, ki r bodo dali vsekakor navodila in moč, kako naj bi se organizb smučarstvo za mase. Maso v r smučanja je treba prenesti v n: južne kraje, v Srbijo, črn« goro Makedonijo, da se vsi naši naro. in naša mladina priučijo tega nezdravega, koristnega športa, ki it zelo važen faktor v obrambi naše domovine. — Za republiko naprej! Bolgarski nogometni pokal Sedaj je v Bolgariji v teku tekmovanje za noogmetni pokal, ki traja nekoliko mesecev in v katerem sodelujejo vsa nogometna druživa Bolgarije. Po predpisih tekmovanja se igrajo najprej izločilna tekmovanja za prvenstvo vsake izmed 7 bolgarskih oblasti, katerih prvaki tvorijo skupino tinalistov. Da bi dovsegla prvenstvo posamezne oblasti, na primer sofijske, morajo društva prehoditi precej dolgo in trnjevo pot. Moštvo, ki zasede prvo mesto v sofijski skupini A, ki je sestavljena iz 9 najboljših društev glavnega mesta, mora igrati tekmo s prvakom skupine B, v kateri igra ravno tako ostalih 9 sofijskih moštev. Zmagovalec iz tega srečanja mora nato igrati s prvakom oblastnega prvenstva, v katerem sodelujejo samo zmagovalci v okrajnih prvenstvih. Šele potem se moštvo, ki je zmagalo v skupini A, sma- Samo ena mednarodna Kakor javlja agencija Reuter iz Toronta v Kanadi, obstoja želja za združitev dveh mednarodnih amaterskih ho:,keyskih organizacij v eno mednarodno federacijo. Predsednik kanadske hockeyske lige Hansoh Dowell je bil pooblaščen, da prisostvuje v februarju zasedanju v Pragi, na katerem bodo predložili načrt za spojitev »Li-gue internationale de hockey sur glace« in »International eiss-hockev associationr v eno mednarodno ho- Ira za prvaka sofijske oblasti in lahko sodeluje v finalnem turnirju. Tekmovanje za nogometni pokal se sedaj bliža koncu. Določeni so že mnogi oblastni prvaki — udeleženci finalnega turnirja. Končano je tudi prvenstvo sofijskih skupin A in. B, tekmovanje v sofijskem oblastnem prvenstvu pa se bliža koncu. Najostrejsa in najzanimivejša borba v izločilnih tekmovanjih je bila v sofijski skupini A, v kateri je zasedlo prvo mesto športno moštvo poštnih delavcev »Levskk z razmerjem golov 21:3. Drugo mesto je zasedel »Spor-tist«, na tretjem mestu je moštvo železničarjev »Lokomotiv«, na četrtem pa »Slavija«. Prvenstvo v B skupini je osvojil Sredee. Tekma med Levskim in Sredecom bo verjetno dala kandidata sofijske oblasti za finale bolgarskega nogometnega pokala. organizacija v hockeyu? ckeysko fedracijo. Dovrel je pooblaščen pristati na združitev s pridržkom, da nova organizacija sprejme kanadsko tolmačenje izraza »amater« — »športnik, ki ne sodeluje aktivno v profesionalnem športu«. Kanadčani so odločili, da na vsak način dosežejo, da komitet za organizacijo olimpijskih iger sprejme kanadsko tolmačenje izraza »amater«, če hočejo, da bo Kanada sodelovala na olimpijskih igrah. Prvenstvo Amerike v hockeyu V nadaljevanju prvenstva za ameriško nacionalno ligo v hockeyu je biio koncem decembra na prvem mestu moštvo »Maple leafst iz Toronta z 38 točkami, čeprav je 27. decembra izgubilo tekmo z drugim moštvom v lestvici »Montreal Canadians« in sicer z rezultatom 4:1, kar je bit niegov prvi poraz. »Montreal Canadians« pa je izgubil tekmo z moštvom »New York Rangers« in je bil po tej tekmi na drugem mestu s 3 točkami za prvim na letvici, toda z eno tekmo manj. »Boston bruins«, ki se nahaja na tretjem mestu v lestvici, je izgubil kar tri tekme zapovrstjo in je zaostal za prvim na lestvici za 13 točk. »Ne\v York Rangers« je s konca lestvice prišel na četrto mesto z 21 točkami. Na zadnjem mestu je še nadalje »Chicago black hougs«, toda samo s tremi točkami manj kot »New York Rangers«. Turneja Joe Louisa Joe Louis, absolutni svetovni prsmi« v boksanju Absolutni svetovni prvak v boksanju Joe Louis, ki je odšel na veliko turnejo po Južni Ameriki, Veliki Britaniji in vrsti evropskih držav, je že sklenil dogovore za nastope v državah Južne Amerike, kjer bo njegova turneja trajala pet tednov. Joe Louis bo nastopil v Mexico Cityju, Guate-mali. San Joseju, Bogoti, Limi, San-tiagu de Chite, Buenos Airesu, Montevideu, Caracasu, Portoricu in ostalih mestih. Prvi match bo imel Joe Louis pojutrišnjem v Mexico Cityju z Arturom Godo iz Chilea. Svetovno prvenstvo v sankanju Ziirjch, 2. febr. Ob sorazmerno pi-člj udeležbi — nastopili so samo zastopniki 4 držav — so bile danes sankaške tekme za svetovno prvenstvo na dvosedežnem bobu. Naslov svetovnega prvaka sj je tokrat osvojila Švica, ki je zasedla tudi drugo mesto. Tretje mesto je zasedla Belgija, nato pa sledita Francija jn Italija, GersehvviHer (Švica) evropski prvak v umetnem drsanju Davos, 2- febr. Na tukajšnjem drsališču je bilo danes tekmovanje za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Prvič po letu 189L. odkar se vršno redna tekmovanja, je uspelo Švici doseči naslov evropskega prvaka, ki si ga je osvojil v precej močni mednarodni kcnkurencj miadi Švicar Hans Gerscfiwilller. Dam-ko evropsko prvenstvo s; je osvojila Barbara Anskopf jz Brazilije. Nogometno tekme v Angliji London, 2- febr. Zaradi močnih snežnih zametov in poledenelosh igrišč je bilo ligaško kolo v angleškem nogometu zopet zelo okrnjeno. V severni Angliji so bilo tekme od-povedane^ v južni Angliji pa so bile odigrane samo nekatero napovedane tekme, ki so dale naslednje rezultate: Everton : Manchester 6:2. Blackbourne : Sunderland 1:2, Blackpool : Nordstern 2:1, M ddles : Sheffield 2:4. Bius : Lanchester 2:3, Manchestrj Tottenham LO. Celsea : Milhvaukee 3:0. SKAKALCI SE ŽE PRIPRAVLJAJO V ST- MORITZU St. Morjlz, 2. febr- Semkaj je prispelo že večje število smučarjev, ki trenirajo na tukajšnji,olimpijski skakalnici za bližajoče se tekme za evropsko prvenstvo v skokih. Pri današnjih vežbalnih tekmah jo dosegel najboljši skok znan; norveški skakalec Asbjorn Ruud. brat Birgerja in Sjegmunda Ruuda, kj je znan tudi naši javnosti po svojih mojstrskih skokih na planiški skakalnic; 2e pri teh vežbah s<> vidi. da bo letošnja konkurenca v skokih zelo ostra, ker bodo tudi druge države poslale na tekme odlične skakalce, tako da bo borba za naslov prvaka v skokih tokrat zelo ostra. Zelo si prizadevajo tudi Švicarji, ki marljivo trenirajo- HOCKEY Zttrich, 2- febr. Včeraj in danes so bile zaključene tekme za švicarsko prvenstvo v hockeyu na ledu. V polfinalu je zmagal Jungbruder nad Davosom z visoko razliko 8:1, še večje presenečenje pa je bila druga zmaga Arose nad najresnejšim kandidatom za švicarskega prvaka, Jungbruderjem, k- je podlegel z 22:6. V današnji finalni tekmi si je osvojil naslov švicarskega prvaka Davos, kj je premagal Aroso z 8:1. GORSKI VODNIKI NE MOREJO NA OLIMPIJSKE IGRE! Sekretar mednarodnega olimpijskega komiteja je izdal tolmačenje, po katerem tudi gorskih vodnikov ni mogoče uvrstiti med' amaterje v duhu olimpijskih amaterskih določil. Vsled tega tudi oni ne bodo mogli nastopiti kot tekmovalci na olimpijskih smučarskih tekmah. 20 DRŽAV NA TEKMAH V CHAMONIKU Po 'dosedanjih zagotovilih pričakujejo na zimskih tekmah v Chamo-nixu, katerih se udeleži tudi naša država, kakih 20 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza, ki je dala po najnovejših poročilih pristanek na udeležbo. Svetovno prvenstvo v bobu. St. Moritz Bobsleigh Club razpisuje skupaj z Mednarodno zvezo svetovno prvenstvo v bobu (sankanju), Ki bo v prvem tednu februarja 1947 v St. Moritzu na 1576 m dolgi progi. Drobne JUGOSLAVIJA POVABLJENA NA EVROPSKI ŠAMPION AT v plavanju v Monacu. Organizacijski odbor za prireditev evropskega plavalnega prvenstva, ki bo v Monacu od 3 do 7. septembra 1917. leta, je imel sejo pod predsedstvom Francoza Drlgnyja. Na seji je bilo odločeno, naj se pošlje poziv reprezentancam, ki bodo sodelovale na prvenstvu Pozvanih bo 20 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija. VESLAČI univ. Oxforda in Cambridgea Se že pripravljajo za tradicionalno tekmo osmercev na Temzi v Londonu, ki je v marcu vsakega leta. Lani je po mnogih zmagah veslalcev Cambridgea zmagal osmerec Oxforda. FERNANDE CAROEN, belgijska plavalka. je v Ostendeu preplavala 100 m prosto v času 1:10 min. FERNAND LEEMAS iz Antverpena je zmagal na prvenstvu Belgije v umetnem drsanju. Med ženskami je zmagala Simone Clincker. Oba bosta zastopala Belgijo na prvenstvu Evrope v Davosu. VSE VSTOPNICE za nogometno tekmo Anglija : škotska, ki bo 12. aprila v Wem-bleyju v Londonu, so že prodane, čeprav je tekma še daleč. V Wembleyju je prostora za 90.000 gledalcev. Zato so določni za tekmo med reprezentanco Anglije in reprezentanco Evrope, ki bo 10. maja v GlasgO\vu, stadion Hamden Park, ki sprejme 150.000 gledalicev. ZVEZA PRIJATELJEV ZSSR na češkoslovaškem bo priredila skupaj s smučarskim odborom SK Slavija Tanvald in ped zaščito sovjetskega vel* p« slanika V. A. Zorina in ministra prof., Nejedlega cd 8. do 9. februarja v Tanvaldu smučarske tekme in sicer v teku na 18 km za mošse in na 8 km za ženske in mladino. MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR V NIZZI bo letos od 23. do 26. maja. Pričakujejo udeležbo prvakov Anglije, Francije, Švice in Italija. V. P. BOOT, olimpijski reprezentant Nove Zelandije, je tragično preminul zaradi zaužitja nekega ublažilnega sredstva, ki mu ga je dal zobozdravnik. Leta 1938. je zmagal Boot v Sydneyu v teku na pol milje (804.5 m) v času 1:51,2 min. 10 LET JEČE za podplačevanje športnikov je predlagal Kongresu nek ameriški poslanec kot predlog zakona, da se prepreči izkoriščanje športa v pridobitne namene. V LONDONU bo od 12. do 15. marca mednarodno prvenstvo Anglije v namiznem tenisu, na katerega so med drugim povabili tudi bivšega svetovnega prvaka Vano. Verjetno bo prišlo tudi do dvoboja ČSR : Anglija. V BADEN BADENU so bile tekme zavezniških armad v sabljanju. V borjenju s floretom so bili rezultati naslednji: Francija : Belgija 11:5, ČSR : Holandska 8:8 (zaradi boljšega razmerja zadetkov je zmagala ČSR). Francija : Holandska 12:4, Belgija : ČSR 8:8 (zrn. Belgija), Francija : ČSR 10:6 in Belgija : Holandska 9:7. V končnem vrstnem redu v borjenju s floretom je: 1. Francija (3 zmage), 2. Belgija (dve zmagi), 3. ČSR (1 zmaga). 4. Holandska V AMERIKI so bile prirejene prve letošnja smučarske tekme za »Memorial Torger Tokle«, imeno-van tako v spomin na ameriškega prvaka v smučarskih skokih. ki je padel v drugi svetovni vojni. Zmagovalec tekem v skokih je bil amaterski prvak ZDA Artie Deviin, ki ie skočil 73 in 72 m daleč Drugi je bil Barber. Pri tej tekmi je bilo zaradi slabe vidljivosti zelo veliko nevarnih padcev. TENIŠKO MOŠTVO Amerike, ki je zmagalo v tekmah za Davisov pokal, je že zapustilo Avstralijo in odp-tovalo z letalom v San Francisco. Neposredno pr^d odhodom so odigrali Američani v Sydneyu še nekaj ekshibiciji h tekem. V prvi je premagal Kramer Schroederja 6:1, 6:1, do-čim je v drugi igri avstralski par Brom-wich-Sidwell premagal ameriški par Kra-mer-Schroeder 6:3, 9:7. RUNE GUSTAFSSON IN HAAKON LID-MAN sta iz švedske odpotovala v Ameriko, kjer sta prv^č nastopila 24. januarja v Philadelphiii. NORVEŠKA SMUČARSKA ZVEZA je že imenovala člane svojega reprezentativnega moštva, kj bo zastopalo Norveško na velikih mednarodnih smučarskih tekmah v St. Moritzu od 2. do 9. februarja. V kombinaciji bosta tekmovala Ilaf Odden in Eilerf Dahi. V smučarskih skokih Asbjorn Ruud in Georg Thrane. V spustu in slalomu Sverre Johanssen, Alf Obhe m m Asbjorn Myrha. V ženski konkurenci pa bo tekmovala Borghild Niskinova. Dosedaj še ni bilo odločeno, če se bodo Norvežani udeleždi tudi mednarodnega tedna, ki bo v Chamonixu od 10. do 16. februarja. V ŠVICO je odšlo 14 najboljših angleških hitrostnih drsalcev, da bi trenirali za evropsko prvestvo, ki bo v februarju v Oslu na Norveškem. Obenem naj bo to že tudi priprava za zimske olimpijske igre leta 1948. Med drsalci je tudi angleški prvak v drsanju na pol in eno miljo Henry Hovves in nekaj univerzitetnih hitrostnih drsalcev, ki so se udeležili zimskih študentovskih svetovnih iger. NA XIV OLIMPIADI V LONDONU bodo igrali tudi nogomet Sekretariat mednarodne nogometne federacije je določil, da se bo prvo kolo odigralo 31. julija, drugo kolo 2. avgusta in tretje kolo 7. avgusta. Polfinale bo 10. in 11 avgusta, finale pa 13. septembra 1948. ZA SVETOVNO PRVENSTVO V HO-CKEVJU NA LEDU. ki bo februarja v Pragi, so se doslej prijavili češkoslovaška, Romunija, Francija. Švica. Italija, Angl ja, Avstrija. Madžarska in Amerika. ROBERT VILLEMAIN, francoski boksar polsredne skupine, je 8. januarja branil naslov prvaka v tej skupini. V pariški Športni palači je v 12 kelih po točkah premagal svojega na protnika Jeana Wal-sacka. Villeman ?e bo srečal z angleškim prvakom Ermie Rodericom za naslov prvaka Evrope. Moštveno prvenstvo okrožij DOMAČE VESTI Maribor S III. kolom je bilo dne 26. januarja končano predtekmovanje za prvenstvo Mariborskega šahovskega okrožja. Rezultati HI. kola so naslednji: Polet (aktiv Toma) — Polet (aktiv Pošta) 6:2. železničar II — Kovinar I 4:4. železničar III — Kovinar II 4i/2: 3Vs. Guštanj — Dravograd 5:3. Polet m — železničar IV 5i/2:2V2. Slovenska Bistrica I — aktiv Fram 7:1. Polet II — Polet (aktiv DES) 7*72 i'/a. Polet (aktiv DES) — Kovinar n 5:3. Ljutomer — Nafta (Lendava 51/2:21/2. Prevalje — Slovenjgradec 8:3 (brez igre). Prvaki skupin so torej: I. skupina — FD Prevalje (Igra še kvalifikacijski match s FD Peco •— Mežica.) II. skupina — FD Sobota. III. skupina — FD Slovenska Bistrica I. IV. skupina — FD železničar D. V. skupina — FD Polet II. VI. skupina — FD Polet III. Zmagovalci skupin igrajo sedaj dvokrožni polfinale po izločilnem sistemu. Celje ITT, kolo moštvenega prvenstva Celjskega šahovskega okrožja je bilo odigrano v nedeljo, 26. januarja. Izidi so bili naslednji: Kladivar I — Kladivar IH 8:0 Oplotnica — Konjice (dvokrožno) 9V2:6'/2 Rogaška Slatina — LMS Rog. Slatina (dvokrožno) Rogaška Slatina — Bratstvo (Rogatec) 5:3 Preostale tekme so bile preložene na 2. februarja. Igrajo še; Kladivar IV — Mozirje, Rogaška Slatina — Bratstvo (povratna) in Kladivar I — Kladivar ni (povratna). Doslej so se kvalificirali kot finalisti: Rudar (Trbovlje), Kladivar II in Oplotnica. Preostale tekme bodo dale še tri finaliste. žrebanje za “razpored moštev, ki igrajo v finalu, bo dne 4. t. m. v Celju (kavarna Evropa). Ljubljana Tekme za moštveno prvenstvo Ljubljane se bodo predvidoma začele 10. t. m. Doslej je prijavilo svojo udeležbo že 18 moštev. Srednješolska mladina bo verjetno tekmovala s svojimi moštvi še posebej in bo moštvo, ki osvoji srednješolsko prvenstvo, dobilo pravico udeležbe v finalu za ljubljansko moštveno prven-svo. Ljubljanski okrožni odbor je sklical za četrtek, dne 6. t. m. zvečer sestanek delegatov vseh ljubljanskih sekcij, da se določijo podrobnosti tekmovanja. Gorenjsko Gorenjski okrožni šahovski odbor je s posebno okrožnico, ki je bila razposlana vsem sekcijam, razpisal tekmovanje za moštveno prvenstvo Gorenjske. Tekme se prično v nedeljo, 9. t. m. Moštva so razdeljena najprej v tri predskupine, v katerih tekmujejo po izločilnem sistemu. V I. (kranjski) skupini igrajo Kranj, Medvode, Škofja Loka, Šenčur, Duplje, Naklo in Tržič. V II. (jeseniško) skupino spadajo Jesenice, Kranjska gora, Gozd-Martui jek, Hrušica, Javornik, Radovljica in Bled. V IH. (kamniški) skupini igra. jo Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda in Radomlje. Prvenstvo Maribsra Dne 27. januarja se je pričel finalni turnir za prvenstvo Maribora za leto 1947. Na turnirju igrajo naj. boljši mariborski šahisti, predvsem oni, ki so v kateri izmed štirih skupin polfinala dosegli 66«/o točk. Pri žrebanju so dobili udeleženci naslednje številke: 1. Klanšček (Polet). 2. Marvin (železničar), 3. Jeremic (ž.), 4. dr. Klasinc (P), 5. Certalič (P.), 6. Železnik (P.), 7. prof. Stu-pan (P.), 8. E. Rupar (P.), 9. Mi-šura (P.), 10. Babič (ž.), 11. Nosan (P.), 12. Ljupša (ž.), 13. Kukovec (P.), 14. Ketiš (ž.), 15. R. Rupar (P.), 16. inž. Prek (P.). Vodja turnirja je tov. Pohar. Turnir st igra vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 dalje v kavarni Central. O poteku bomo poročali. Brzo turnirji Maribor. Na januarskem brzotur-nirju za prvenstvo Maribora, ki je bil 25. januarja, je sodelovalo 36 igralcev. 12 najboljših iz štirih pred-skupin )e prišlo v finale. Tu je bil rezultat (z upoštevanjem točk Iz predskupin) naslednji: I. Ketiš 26V2, II. Kukovec 25, HI. Vidovič 24, IV. prof. Stupan 23, V. {Crulc 22i/2, VI. Brišnik 161/2- Slede inž. Prek, Ljupša 16, Reinsberger 14, Javševec, Do-brila 11, Fabič 61/2. Celje. Dne 29. januarja je bil v Celju januarski brzoturnir za prven. stvo Celja. Igralo je 22 udeležencev, ki so bili po moči razdeljeni v dve skupini. Prvenstvo je osvojil inž. Marek, k: je v I. skupini dosegel skupno s Šnajderjem 9 točk in je nato zmagal v odločilni partiji. III. mesto je z 8V2 točkami zasedel inž. Bukanovski. V II. skupim je zmagal z 8 točkami I. Novak. Prvi trije iz te skupine so dobili pravico, da v februarju igraijo v I. skupini. Sovjetsko žensko prvenstvo Tudi po 13.'kolu je bila še v vodstvu moskovska prvakinja Bikova, ki je med drugimi premagala dosedanjo sovjetsko prvakinjo Belovo. Vodja turnirja mojster Romanovski pravi, da igra Belova svoje partije preostro in je zato doživela več nepotrebnih porazov. V splošnem pa so partije na turnirju na zelo visoki stopnji in je pričakovati, da bo ena izmed sovjetskih šahistinj osvojila tudi žensko svetovno prvenstvo. Po smrti MenCL kove je ostalo mesto svetovne prvakinje nezasedeno. Turnir v Hastingsu Tradicionalni božični turnir v angleškem kopališču Hastings je bil letos precej šibko zaseden. Izmed velemojstrov je sodeloval samo dr. Tar-takovver. Prvo mesto je presenetljivo zasedel Anglež Alexander s 7% točkami. V zadmjem kolu je doživel Alexander edini poraz, proti dr. Tar. takovverju, ki je s 6V2 točkami zavzel drugo mesto. Na tretjem, oziroma četrtem mestu sta predstavnik Islandije Gudmundsson in Kanadec Janofsky, ki se je ianj kot novinec udeležil turnirja v Groningenu. Ostali udeleženci so bili Raizman (Francija), Prius (Holandija), Abrahams, Golombek (Anglija) itd. PRVENSTVO CELJSKIH ŠOL V ALPSKEM SMUČANJU Profesorji — športni sodniki svojim učencem PARTIJE SLOVANSKA OBRAMBA Beli: Brcnštejn Črni; Levenfiš (Leningrad, semifinale sovjetskega prvenstva.) I. d2—d4, d7—d5, 2. Sgl—f3, Sg8—f6, 3. c2—c4, c7—c6, 4. e2—e3, e7—e6, 5. Lfl—d3, d5 : c4, (Na tem mestu nenavadno. Običajno igrajo najprej Sbd7 ali Le7.) 6. Ld3 : c4, Sb8—d7, 7. Sbl—c3, (S 7. 0—0 bi se bil beli tu lahko izognil stari meranski varianti. Črni bi potem pač moral nadaljevati s Cigorinovim sistemom: Ld6, 8. Sc3, 0—0, 9. e4, e5.) 7. ... b7—b5, (S to potezo se pričenja že tolikokrat igrana, pa še vedno neraziskana »meranka«.) 8. Le4—d3, a7—a6, 9. e3—c4, (Najostrejše nadaljevanje. Možno pa je tudi 9. a4.) 9. ... e6—c5, 10. e4—e5, c5 : d4, 11. Sc3—e4! ? (če ne novost, pa vsaj še malo pre. izkušena poteza. Običajno igrajo 11. Sb5 :, nakar pa nastanejo tako po ab5 :, 12. ef6 :, Db6, kakor tudi po 11. ... Se5 :, 12. Se5 :, ab5 :, 13. Df3, Lb4-)-, nejasne pozicije, o katerih končna sodba še ni izrečena.) II. ... Sf6—d5, 12. 0—0, Lc8—b7 ? (Izgleda, da po tej potezi črni zaide v izgubljeno pozicijo. Treba je bilo igrati Le7 in nato 0—0.) 13. Lel—g5!, Dd8—b8, (Tako dobi črni kmeta e5, zaostane pa odločilno v razvoju.) 14. a2—a4!, Sd7 : e5. 15. Sf3: :e5, Db8 : e5. 16 a4 • v>s a6—a5 17. f2—f4, (Bell ima za žrtvovanega kmeta neubranljiv napad.) 17. ... De5—b8, 18. f4—f5, Db8— e5, 19. b5—b6!, (Grozi kar mat z Lb5 ali Da4!) 19. ... Lf8—d6, 20. Se4:d6 + , De5 : d6, 21. f5 : e6, f7—f6, (še slabše je seveda fe6 :, 22. Dh5 4. ali pa De6 :, 22. Tel, Se3, 23. Da4 + , Lc6, 24. Dd4 :.) 22. Ddl—h5 +', Ke8—d8, (čim je bila črnemu onemogočena rokada, je izid partije izven dvoma.) 23. Lg5—h4, Dd6 : e6, 24. Tal—el, Sd5—e3, 25. Dh5—c5, De6—d5, 26. Dc5—c7 + , Kd8—e8, 27. Dc7 :g7, Th8—f8, (Ne gre Tg8, 28. Lb5+' itd.) 28. Ld3—b5+!, Lb7—c6, (Na Db5: bi prišlo seveda 29. Db7 :.) 29. Lb5 : C6-F, (Tu je beli v časovni stiski prezrl hitrejšo pot k zmagi: 29. Tf5!!, Dc4, 30. Te5-fi! itd., ali pa 29. ... Dd6, 30. Lc6 : 4., Dc6 :, 31. Te54_ itd.) 29. ... Dd5 : c6, 30. Lh4 : f6, Tf8— f7, 31. Dg7—g8 + , Tf7—f8, 32. Dg8— g5, Ke8—d7, 33. Tfl—f2, Dc6 : b6, 34. Dg5—g7 4-, Kd7—c6, 35. Lf6 : d4, Tf8 : f2! (še zadnja past. Beli sedaj ne sme igrati 36. Lb6 :, ker bi bila po zamenjavi na g2 partija verjetno remi.) 36. Ld4:e3i, Db6 : b2, 37. Tel— cl-|-!, Kc6—b5, (Tudi na d-liniji bi bil kralj hitro mat.) 38. Dg7—b7 4-', Kb5—a4, 39. Tel— C44., Ka4—a3. 40 T,t'3 <-1 črni se vda. Kot vsako nedeljo so tudi 19. t. m. oživela smučišča v okolici Celjske koče in pod Tolstim vrhom: v krasnem zimskem dnevu, ob idealnih snežnih prilikah. saj je med tednom zapadlo na 40 cm podlatte 15 cm suhega snega, se je vršilo prvenstvo celjskih srednjih šol v alpskem smučanja. Razumevajoč važnost flzknitnre za našo mladino, je Mestni ljudski odbor v Celju prostrani Mladinski dom pod Tol stim vrhom dal v nporabo SFD Kladl-varju. Marljivi člani smučarske sekcije tega društva in mladina so s prostovoljnim delom opremili prostrani dom, ki bo oskrbovan vsako soboto in nedeljo in bo lahko sprejel do 200 smučarjevi Mladinski aktiv SFD Kladivarja na celjskih srednjih šolah »Srednješolec« je s sodelovanjem funkcionarjev matičnega društva in profesorskega zbora svojo nalogo odlično izvedel, tako da so se lahko hkrati vršile tekme na treh krajih. Številni gledalci so z velikim zanimanjem sledili poteku tekmovanj in bodrili nastopajoče. Zlasti veliko odobravanja so žali najmlajši, ki so s svojo Irzno vožnjo navdušili vse, saj je ravno v teh najmlajših bodočnost našega smu-čarstva. Najboljše uspehe so na tekmovanju dosegli: Mladinci do 1933: t. Jarh Albert (II. c) 0.56.5, 2. Orač Drago (I. h) 1,04.5, 3. Stanič Zvonko (I. c) 1.13.0. Najboljše moštvo i h Mladinci od 1932 — 31 (salom 120 m. 10 vratič. I tek): 1. Kopitar Jože (IV. c) 37.7 sek., 2. Hrastnik Mohor (III. a) 35,0, 3. Cetina Peter (III. c) 35,7. Najboljše moštvo IV. h. Mladinci pod 1936, (slalom 120 m ,10 vratič. 2 teka): 1. Kantušer Igor, 2. Lobe Jurij, 3- Vrhovec Filip (vsi VL h). Najboljše moštvo VI. h. Po končanih tekmah se je vršil brezplačni smučarski tečaj za začetnike in naprednejše smučarje, ki ga je priredil SFD Kladivar, medtem ko je 16 izbranih tekmovalcev tega društva vadilo slalom. Najboljše čase so dosegli: Uršič Dominko (22.7), Nunčič Marjan (23,4). Dvoršak Valter (24,2), Gradišnik Dušan (25,3) in Cetina Janko (25,6). V nizu nad vse uspelih smučarskih priredite? zadnjih nedelj v Celjn zavzema nedeljsko prireditev po lepi izvedbi in udeležbi, predvsem pa v propagandnem pogledu In populariziranju smučauja med našo mladino, eno prvih mest. Uspele smučarske tekme na severni meji V dneh 5. In 12. t. m. so bile v črni smučarske tekme v izvedb: FD Žerjava s sodelovanjem FA črna In FA Helena. Dne 5. Januarja se je vršil tek na G km za člane in mladince, pionirji p.a so tekmovali na 2 km. Nastop.lo je 55 tekmovalcev. Doseženi rezultati so bili naslednji: Člani (24 tekmovalcev): 1. Haberman Stanko v času 22.38 in 2. Dretnlk Karli (oba FA Črna) 23.36, 3. Gornik Franc (FA Helena) 23,40. 4. Rav-!an Franc (FD Žerjav) 24.02 min. Mladinci (16 tekmovalcev): 1. Kočan Maks 25 26, 2. Pikalo Stefan 25.46, 3. Mlinar Jožef (vsi FD žerjav) 25,58 min. Pionirji (15 tekmovalcev); 1. Piko Edi 11.15. 2. Miklavc Viktor (oba FA črna) 12,19, 3. Petelin Franc (FD Žerjav) 13 min. V nedeljo 12. t. m. so bile tekme v smuku in slalomu s sodelovanjem JA. V smuku na 1500 m Je tekmovalo 76 tekmovalcev. Doseženi rezultati! so bili: Člani (28 tekmovalcev): 1. Vodovnik Albert (FA črna) v času 1,35, 2. Meži Štefan (FD žerjav) 1.39, 3. Miklč (JA) 1.51 min. Mladinci (22 tekmovalcev): 1. Hancman Andrej 1.12 (najboljši čas v tem dnevu). 2. Kočan Maks 1,33, 3. Ka-ker Stanko (vst FD Žerjav) 1.38 min. Pionirji so tekmovali na progi 1000 m. Nastopilo jih je 15 ta so se zvrstili: 1. Geršak Mirko v času 1,12, 2. Mlačnik Jože 1,29, 3. Petre Jože 1,30., 4. Geršak Rudi (vsi FA črna) 1.34, 5. Stmeh-nger Slavko (FD Žerjav) 1,35, Puc Marija (FA Helena) 1,51 min. V slalomu so najboljši dcsepli naslednje uspehe: 1 Vovk (JA) 37,9, 2 Mešl Štefan (FD Žerjav) 40,3, 3. Leskovec (FA Helena) 42,3 sok. Po doseženih rezultatih ta udeležbi se vidi. da se smučanje na severni meji goji res množično. M. P. Partizanski smučarski dan v Ljubljani Givarfeisa Je foiSa prva smučarska p ostaja v Ljubljani — Uspeli skoki na skakalnicah v Mostecu Ljubljana, 2. februarja Okrožni fizkulturnl odbor Ljubljana je danaSnjo nedeljo v okviru »Partizanskega smučarskega dne« organiziral tekmovanja pionirjev, mladincev, članov in članic. Na 'let-v em telovadišču pod Tivolijem so se zjutraj ob 8. zbrali tekmovalci in sodniški zbor. Najprej so počastili spomin padlih partizanov-smučarjev, ki jih je v spominskem govoru počastil zastopnik sindikatov Milan Kabaj. Po spominski svečanosti so odprli prvo smučarsko postajo v Ljubljani, Tekmovanje se je pričelo z majhno zakasnitvijo, ker so morali zaradi novozapadlega snega progo na novo steptati. Udeležba smučarjev tekmovalcev je bila zelo velika, doseženi uspehi pa prav dobri. Najboljše rezultate so imeli naslednji: člani na 10 km (101 tekmovalec): 1. Dekleva Milan (Enotnost) 53.34, 2. Stopar Brane (Enotnost) 56.47, 3. Ferlež Karel (Enotnost) 1:02.46, 4. Dolenec Božo (Krim) 1:03.22, 5. Mihorko Milovan (Polet, Maribor) 1:03.35, 6. Poljšak Tone (Enotnost) 1:03.35, 7. Mlakar Jože (srednja tehnika) 1:03.50, 8. Lavrenčič Ja- nez 1:05.13, 9. Novak Janez 1:07.09, 10. Beg Milan 1:08.15. Izmed nastopajočih jih je 90 prišlo na cilj. Tekmovanje je veljalo tudi za izpolnitev norme za fizkul- 9 m), 3. Babnik Janez (Enotnost, gimn. šiška) 129 (9.5, 10 m), 4. Kajzer Stane (Enotnost, I. drž. gimn.) na gimn.) 143.5 točk) 14, 14 m), 2. Osana Andrej (Enotnost, IV. drž. gimn.) 135.2 (13, 14 m), 3. Škerjanc Tone (Enotnost, III. drž. gimn.) 129.5 (13, 12.5 m), 4. Repovž Jakob (Enotnost, IV. drž. gimn.) 125.2 (10.5, 13 m), 5. Jurančič Jure (Enot. nosit, I. drž. gimn.) 123.1 (12.5, 12.5 m), 6. Borštnar Božidar (Enotnost, klasična gimn.) 121.8 (12, 12 m); člani (23 tekmovalcev): 1. Pribo-šek Franc (Enotnost) 212.3 (25, 25.5 m), 2. Javornik Ivo (Krim) 208 (25.5, 25.5 m), 3. Rogelj Albin (Triglav) 204.4 (23, 24 m). 4. Dernič 123 (10, 9.5 m), 5. Borštnar Vinko Janko (Dovje-Mojstrana, trgovska (Enotnost, III. dr. gimn.) 120.6 (9, 8.5 m); mladinci (16 tekmovalcev): 1. Urbanc Vladimir (Enotnost, klasič- akamemija) 199.3 (22.5, 23 m), 5. Adlešič Albin (Enotnost) 198.2 (23.5, 23m), 6. Hafner Franc (Kropa) 198 (23, 23 m). SMUČARSKI TEK ZA ZREN! V MARIBORU Maribor, 2. febr. Danes dopoldne je bilo na Studencih pod Slovensko Kalvarijo meddruštveno tekmovanje za ZREN v vztrajnostnem teku. turni znak ZREN. Normo je izpol- Tekmovanje je organiziral FD že- nilo 60 tekmovalcev. Popoldanski skok! Drugi del tekmovalnega sporeda partizanske smučarske nedelje je bil popoldne na skakalnicah v Mostecu. Kljub visokemu novozapadle-mu snegu se je zbralo okoli obeh skakalnic nad 200 ljudi, ki so težko pričakovali pričetek tekmovanja. Ko sta bili skakalnici dodobra steptani, so se pričeli skoki na 15-metrski skakalnici. Dolga vrsta tekmovalcev je izvedla najprej poskusni skok, nato pa je vsak tekmovalec skočil še dvakrat v konkurenci. Skoki so pokazali, da imamo med pionirji Sn mladinci dovolj nadarjenih skakalcev. Zdaj bodo imeli priložnost vaditi v neposredni bližini mesta in bodo do konca sezone gotovo zabeležili še večji napredek. Ijan 21.55, 2. Elvič Lado 23.19, 3. Obreht Karel 23.52; mladinci na 3 km: 1. Rudi Franc 15.22, 2. Pliberšek Mirko 15.30, 3. Žunko Ivan 15.32; mladinke na 3 km: 1. Černe Nežka 16.12, 2. Elvič Adrijana 16.58, 3. Muraug Majda 17.30. lezničar. Udeležilo se ga je 35 tekmovalcev. Ker so bile snežne razmere izredno ugodne — zapadel je nov sneg —, so vsi dosegli predpfeav ne norme. Rezultati so bili naslednji: člani na progi 15 km: 1. SamaStur Stane 1:06.30, 2. Pirnat Ciril 1:10.8, 3. Muraus Štefan 1:17.55; člani na progi 10 km: 1. Hrast Vojko 59.38, 2. Logar Vlado 1:00.32; mladinci nj 5 km: 1. Guzelj Smi- Motoskikjdring v Mariboru Maribor, 2. febr. Okrožna komisi- boljši čas Mažera in Ozvald (želez-ja za Tehniko in šport je priredila ničar) 9:18 nato Cigoj in Zapušek danes popoldne propagandni moto- (Kladivar, Celje) 9:45. pionirji na 1 km (12 tekmovalcev): 1. Švici Peter (osnovna šola Vrtača) 11.33, 2. Kutnar Lado (osn. šola Zg. šiška) 11.35, 3. Cigler Rudi (III. drž. gimn.) 12.02, 4. Mole Dušan (gimn. Vič) 12.03, 5. Kle- menčič Janez (II. drž. gimn.) 12.35, 6. Vučnik Peter (III. drž. gimn.) 13.02; na 2 kilometrski progi za pionirje je tekmoval samo Volkar Borut (IV. drž. gimn.), ki je dosegel čas 23.22 min.; mladinci na 3 km (80 tekmovalcev) : 1. Bahovec Urh (I. drž. gimn.) 19.30 min., 2. Vrhovnik Tone (I. drž. gimn.) 20.30, 3. Gros Martin (I. drž. gimn.) 20.40. Tudi mladinci so tekmovali za fizkulturnl znak ZREN in jih je 78 izpolnilo normo; članice na 4km (12 tekmovalk): 1. Mihorko Vida (aktiv DES) 31.35, 2. Jamnik Mara (Trgovska akade- mija) 31.48, 3. Černič Stazika (univerza 33.45, 4. Kabaj Jožica (učiteljišče) 34.14, 5. Papež Nada (uči- teljišče) 34.33, 6. Novak Neva (univerza) 35.20; skikjoring. Tekmovalo je 8 dvojic. Na novo zapadli sneg je delal težave vozačem, bil pa je zelo ugoden za smučarje. Proga, ki je merila okrog 6 km je vodila iz Maribora v Ko so končali s tekmovanjem pio- Kamnico in po drugi poti v krogu nirji in mladinci na m.ali skakalnici, so se pričeli skoki na 30-metrski skakalnici. Tudi tu je dolga vrsta tekmovalcev pokazala svoje znanje In sposobnosti. Najhujšo borbo za prvo mesto sta vodila Pribošek in Javornik, pa tudi ostali niso mnogo zaostajali za njima. Rezultati tekmovanja v skokih so bili naslednji: pionirji (7 tekmovalcev): 1. Močnik Janez (Enotnost, aktiv IV. drž. gimn.) 133 točk (skoka 9.5 in 10.5 m), 2. Škerjanc Stanko (Enotnost, aktiv IH. drž. gimn.) 130.8 (9.5, ŠPORTNO EN TELOVADNO ORODJE HOCKEV MLADOST : BEOGRAD 8:2 IN 5:1 Beograd, 2. febr. Ob slabem vremenu in v močni košavi je hockeysko nazaj11 'doseženl solin‘^nh^ moštv° za^rebške Mladosti 0di^ail0 nazaj. Dosežem so mn nasiecmjl re a ovnin dnio-n teknm nroti re n re- zultati: danes svojo drugo tekmo proti reprezentanci Beograda. Po včerajšnji 1. Komelj (vozač) in Herič (smu- zmag-; 8:2 je Mladost tudi v drugi čar) (železničar) 10.50, 2. Gerič in tekmi osvojila zmago z rezultatom Zel (železničar) 10.50. Dosegla sta 5;1 (0;0) 2:lt 3:0). Gole so zabili: za isti čas, toda vozila sta s težjim mo- Mladost inž. Stipetič 3 in Miočka 2, torjem, 3. Glaser in Robinsak (že- Za Beograd pa žitnik 1. Jutri bo od-lezničar) 11.27. igrala Mladost svojo tretjo tekmo Izven konkurence sta dosegla naj- proti reprezentanci Beograda. Odhod naše smučarske reprezentance na mednarodne tekme V Švico in Francijo Včeraj popoldne je odpotovala naša smučarska reprezentanca na medna- l.ialo na la tekmovanja, rodne tekme v St. Moritz in Chamo-nix. V sestavu reprezentance so: za alpske discipline: Ciril Praček, Čop za vse f i z k u 11 u r n e panoge Luka,!c Mj“fvž in Kobier Sta- v a m nudi FIZKULTURNI MAGACIN LJUBLJANA, MESTNI TRG ne, Bertoncelj Jože; za teke : Knific Jože, Pogačnik Tone, Klančnik Lojz, Razinger Tone in Zemva Lovro: Pogačnik in Razinger bosta tekmovala tudi v alpski kombinaciji ev. tudi Knific in Ženiva; v skokih bodo nastopili: Karel Klančnik. Polda Janez, Mežik Janko in Finžgar Rudi. Moštvo vodijo Goreč Joso. dr Danilo Dougan in Joža Švigelj. V St. Moritzu je tekmovanje za »Beli trak St. Moritza«, to je predolimpijsko tekmovanje na istih progah in v istem času, v katerem bodo prihod- . ... . , . . nje leto zimske olimpijske igre. Tek. tekmovanje v hitrostnem drsanju v Naše moštvo se je skrbno priprav-treba pa je računati, da bo naletelo v Švici in Franciji na moštva, ki so imela ne samo večio in boljšo priložnost za trening. na razpolago vzpenjače in razne ugodnosti, temveč so se v smučar-stvu udejstvovale ves čas vojne, medtem ko se je naša mladina borila za svobodo. Kljub temu upamo, da bo naša reprezentanca častno zastopala naše barve in dostojno predstavljala naš smučarski šport v tujini. TEKME V HITROSTNEM DRSANJU V ZAGREBU Zagreb, 2. febr. FD Mladost je priredila danes tekmovanje v hitrostnem drsanju. Nastopilo je 27 moških in 3 ženske. To je bilo po 25 letih prvo Lep skok Andreja Vidica na skakalnici v Planici movanje se prične v četrtek 6. fe bruarja s tekom na 50 km, v petek bo smuk, v soboto tek na 18 km. v nedeljo pa slalom in skoki. Naslednji torek bo svečana otvoritev mednarodnih smuških tekem v Chamonixu. v sredo 12. bo tek na 18 km, v četrtek bodo dopoldne štafete 4 X 10, popoldne skoki v kombinaciji, v petek dopoldne smuk moških, popoldne smuk žensk, v soboto dopoldne patruljne Lajovic v času 1:41.1. tekme vojaških ekip, popoldne samostojni skoki, v nedeljo 16. pa je dopoldne slalom v kombiniranem tek-movaniu. noooidne mecialni slalom Zagrebu. Moški so tekmovali na progi 1500 in 500 m, ženske pa na progi 500 m. Na 1500 m je zmagal Boris Gobec s časom 4:06.9 minut. Drugi je Zdravko Bemdt s časom 4:13.6, tretji pa Saša Martinič v času 4:19.4. Na 500 m je bil prvi Boris Gobec v času 1:07.7. V ženski skupini je zmagala na progi 500 m Sofija Ladinek v času 1:37.0, druga pa je Polonca Naročajte se na POIET’ TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« V LJUBLJANI. — GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. TELEFON 33-85. — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 60-404-5-21