rokodflni narodskih Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe red (levan e od «Jane z ft 1RMeitveisa. Tečaj V sredo 21. svečana ffebruarija) 1849 List S Siovéncam ! Tici védno Ta je Ni u gojzd domovina bolj dra hisica ji blaga, nikdar brez spomina ? Le ko gojzde sneg pogèrne Ojstra zima jo přežene 'Z hoste mraza zamorjêne 5 Alj na pómlad koj se vèrne. Ino pesme tù prepéva, Ktere v gnjezdu prepeváti Jo je učila blaga mati, Po domače gostoléva. Taka je ljubézin praví Do premile domovine , Ki 'Z terdna. ki 11e mine ? pride, čista, zdrava Nej Slovenci! tud med nami Ljúbav ta se ne pogréša, Bo nej terdna, nej ne péša, Zlo nobeno je ne zmámi! M. Vel j avec. r Ne zamudíte nobene ure i Kmetovavci ! ki imate sadno drevja v svojih vertih ali po druzih krajih^ in ki se niste gosenčnih mešičkov, po vejicah zapredenih, pobrali, ne zamudíte nobene ure vec jih pokončati. Ze se ta škodljivi merčes žuíra veliko škodo. ? ozivlja, in vam Zdej, dokler se mešički še vkupej deržé, se lahko v r pokoncajo, če vejice z mešički vřed proč postrižete ali pořežete, in potem vse čisto vkup pobêrete , pa ne v vodo ali kakšin drug kot veržete, kakor je sèmtertjè navada, ampak jih te, ali pa sožs: ête. poteptane globoko v zemljo zakopa kar je še veliko boljši — na ognji čisto V nekterih krajih je létas sila veliko gosenčnih mešickov viditi — pokončajte jih, de se vam ne bo zgo- dilo > kakor se je bilo zgodilo pred nekterimi léti neki mu svojoglavcu poleg Ljubljane , ki se je opominovan ? de naj svoje drevesa požrešnih gosenc očedi, zgovarjal: „E kaj se bo clovek okvarjal s gosencami — — kakor so prišle, bojo pa spet šle." Neverni Tomaž pa se je kmalo de gosence nišo šle, kakor so prišle objedle, de ? prep ri cal de so drevesam vse pirje in cvetje nič rodile, in de se mu je še zraven tega veliko žlah-nih drevés posušilo!! Zatorej ne zamudíte ne ene ure več, dokler se gosence še niso razlezle. pozno f Zdej je še čas; kmalo bo pre Kér imajo gosence to lastnost, de kadar v enim kraji drevesa objejo, iz eniga verta v druziga lezejo, je po- treba 5 de se vsi sosedje tega ! delà pridno lotijo. To rej župani ! ki ste prebrisanih glav, oznaníte to delo po celi vaši, in spodbodite zanikerne sosede, de naj vsi enako storé! yc A. Fleišman. Zbudíte se hi sni gospodarji po kmetih! V poslednjih Novícah smo vam oznaníli oginj na Kokři ci in Rupi; danes s žalostjo oznanimo, de ste te dve vaší skorej popolnama pogorele hiše pôdi in druge poslopja. Tudi 7 ljudi je ob življenje prišlo in več živine. In koliko hišnih gospodarjev je bilo pri bra-tovšnji sv. Florijana zavarovanih ? Kaj mislite : koliko ? Sram nas je povedati, de na Kokrici le eden na Rupi pa dva! Ko bi bile Kokrica in Rupa vasi v visocih gôrah ali v kakiiň drugim zabitím kotu, kamor nobeno podučenje ne seže, kamor nobeni časopis ne pride — bi že ne hotli nič reči. Ali Rupa in Kokrica ste blizo mesta in vunder je taka zanikernost 5 taka nemarnost! Potlej je jok in žalost, kadar nesreća pride pa je ze prepôzno ! Koliko so že Novice opominovale, de naj bi vsilli. gospodar stopil v bratovšnjo sv. Florijana — pa še nismo mogle s svojimi opomini vsim gospodarjem oči odpreti. Mislijo, če le sv. Florijana na hišo namalajo, je pa že dosti ! Bog pomagaj taki slepôti ! Nekteri vpijejo: to je nov davk, kteriga ei na glavo nakopamo ! Téh grošev se bojite, ktere imate za varnost svojiga premoženja vsako léto enkrat odraj-tati — kar pa za zidane rute, za tanjko suknjo, za kofè, za vino in žganje po kerčmah iz mošnie vsak te den gré, to pa ni davk 5 to je iz mosnje se vé de le za potrebo! De bi ljudjé vender enkrat spoznali, kaj je k ? njih lastnimu priđu! Kaj mislite, de ima kdo drug tega denarja dobiček, ođ kakor samo Vi? Ce ravno deset ali dvajset lét ne pogorite — vas pa beraška palica za- dene ? sti če se vam v edin in dvajsetim létu to zgodi. Zbudíte se te dej, ljubi moji ? iz globoke zaspano > in spreglejte, de vas silna nesreća ne zadene ! Gariboldi. Zirinorejeam oholi Esjubfjane na znanje. V gradu na Fuzinah (Kaltenbrunn) pod Ljubljano ampak imajo pravi ga Š va.i carskiga bika srednje velikosti niso cio in kej lepe postave. Zivinorejcam, ki si želijo lepo ži- vino za plême izrediti, se da to na znanje V k arje na visoci štangi, s kterimi se daj opredene visoke vejice lahko odšipniti, so vsacimu pridniimi kmetu tako potrebne, vpijete čez desetino kakor plug in matika Prijatli zató pa, če vam gosence ko deset sadja pok ? zató pa vam mar 1 Vrednistvo 3a Míaj imajo nasi kmet Je noviga za četi ? in kaj stariga (Dalje.) obderžati? . 2. Poddružnice imajo vsake kvatre svoj zbor ; će je pa treba, tudi večkrat. Pred velkim zboram kmetijske družbe v Ljubljani ima vsaka poddružnica zbor Priporocevali smo vam, ljubi prijatli ! de vam je napraviti, de se udje pomenijo, kaj ima njih poslanec v potreba časopise pa bukve brati si Ljubljani pri velkim zboru govoriti. cer ne boste mogli naprej Kakor riba na suhim se . 3. Vsaka poddružnica si izvoli predsednika boste sami sebi zdéli,~če ne boste znali brati in pisati, ali vodja, in po 4 odbornike, ki se izberó izmed Okoli vas bo sumelo in vse se bo gibalo, vi pa boste nar bolj zvedenih in poštenih udov tište poddružnice, in se oznanijo sredisu v Ljubljani. 4. Sedež poddružnice naj bo tam , kjer pred prasali : kaj je neki to? ce ne boste znali brati in pisati in s časam naprej iti. Novi časipaso rodili veliko veliko novih beséd, sednik prebiva; zbori poddružnice pa znajo tudi kje od kterih vam vaša babica, pa tudi vedati ne moreta. Za nove reči se morete tedej novih vaš dešček nič po- drugej biti, kakor je udam poddružnice bolj pripravno ^ -»T 1 • 1 1 t • . V m 5. V zborih nej vsak odkritoserčno govori ali se ima ena ali druga reč sredisu v Ljubljani ali vladar beséd naučiti, in nikar ne zabavljajte, če kakošne be- kader svoje skusnje oznani ali kader kak svčt da, kako sede ne razumete, ko pervikrat v kak časopis pogle date. Stari pregovor ne veljá tukaj, kteri pravi: se Anžek ne Kar stvu oznaniti. Kar se v zborih poddružnice govori ne vcijit lutvuj, ivicu pravi; ;,jvur ^v.«. » ""»»»i puuuiu/iuivu šUTV11 y naj Anže ne zná." Tudi Anže se zna se zapiše v zapisnik (protokol ) v domačim jeziku ; če bi nauči y V se kaj naučiti, če ni lên, in verjemíte mi, de se mu bo Pa nobeniga ne bilo, ki bi znal v slovenskim jeziku it ¥ trud tudi poplačal, ce se bo V se kaj naučil. Z učenjem pisati y je pa na prosto voljo dano, tudi v nemškim je in omikanjem sami sebe bode (jfrajosti) vredni, ktero boste pokazali, de boste dobili, in kmečki stan ste svo- ziku zapisati. §. 6. V zboru, ki ga poddružnica pred velkim zboram bo po ti poti zmirej veči čast zadobival, ktera le tištim gré, v Ljubljani napravi, izvolijo udje tistiga možá ki ji uitui zuuuutvai, Kiura ie iihiim gre, * w ■j 14 4 ^ » "i'j» »ong« mu^«*, n.i ga Naj zgíne tudi včs razloček med poslanca v Ljubljano pošlejo in ki pri velkim zboru v glave. ki so umne stanovi iz svetá, en razloček bo zmirej in vedno ostal, iménu poddružnice govori in ta razloček je: de tišti, ki bo kaj več znal, ka- §• Zbori poddružnic naj se dajo vsakkrat v Lju- kor kak drug, bo tudi zmirej več veljal. Dobro je sicer bljano na znanje, kér zna biti, de družtvini predsednik veliko gruntov imeti, ali hleve polne živine, ali mošnjo stolarji napolnjeno — tode prave veljavnosti tak člověk nikdar ne bo vžival med svojimi sosedi, ako v glavi nič nim a. Nekteri ljudjé se mu sicer na videz prilizujejo, posebno taki, ki od njega kaj pričakujejo za herbtam mu pa osle kažejo, in pravijo : ko bi petic ne imel, bi ne bil za nobeno rabo. V / Ce se boste tedej po časopisih in bukvah od dné mnogih vednostih, boste na marsi-ktero novo besedo zadéli, ktere še nikdar slišali niste, zató kér tudi tište reči še ne poznate, ktero ena ali druga reč pomeni. Presvitli Cesar so nam— kakor veste — novo vlado fregirengo) dali, ktero ustavo imenujemo po izgledu drugih narodov, kijo konstitucion imenujejo. Cesar so nam narodno ali nar o ds ko stražo dovolili, ktero njeni zbor obiše. (Dalje sledi.) Cena krajnski h pridelkor r Terstu poslednji teden. En star pšenice veljá 5 gold, in pol, do 6 turšice 3 gold. in pol do 4 gold. ; gold. : rčzí 3 gold, in do dné bolj brihtali v 15 kraje, do 3 gold, in pol; jecmena 2 krajc. do 2 gold. in 15 gold. in 45 kraje.; ovsa 2 gold, in o o krajc. do 3 gold. ; fizola 5 gold. do o gold. in pol ; razniga 1 a n é n i g a s é m e n a 3 do 9 gold. in 20 krajc. ; b ô b a 2 leče 3 gold. gold. gold in 50 krajc. do 3 gold, in 10 krajc. in 3 krajc. do 3 gold, in 15 krajc.; moke drugi narodi Nationalgarde zató takó imenujemo, kér jo imenujejo. Železnica (Eisenbahn), hlapón (Locomo tiv), nar lepši (cvéta, Auszugveljá cent 10 krajc.; srednje lepe (Hudi cveta) 9 slab ji (Mundmehl) 8 9 gold. in 15 kolodvor (Bahnhof) , telegraf i. t. d. so vse nove beséde za nove reči. Potreba nam je , j.« že pri svojih bratih Slo novih besed kovati če jih tedej in teh besed se moramo potem tudi vanih ne naj demo — naučiti. Ce boste, ljubi moji, z nami vred pridno brali in bi se ta ali gold, in 15 krajc. ; in 15 krajc. ; lepe prednje in 20 krajc. slabji pa 6 gold, in pol ; cent š pêha (frišniga) in v bôhih 20 do 22 gold.; dilj (žaganc) po 13 ćevljev dolzih, odbranih in od 9 do gold. moke (Semmelmehl) 7 gold, gold. in 20 krajc. ; cent suhih cespelj 3 100 premisljevali, kako zamôgla boljši una rec 13 linij debelih 40 do 45 gold.; po kterih kupci vse skozi poprašujejo. imenovati, boste morebiti marsikako besédo znajdli, ktera liflko ilolffo se ne homo laznirosti bo bolj pripravna od naše in ce nam jo boste ozna- y nili eden dve, Vam bomo pràv hvalezni za-njo. Takó si bomo druzimu pomagali » y kér štiri očeša več vidijo kot in štiri roke več premorejo, kot dve. svojiga pravopisa slovo dali? (Dalje.) Daljej, ko bi bilo za bravce tako zlo potrebno y (Konec sledi.) krajnske Velki zbor družbe v Ljubljani. poddružnic. (Dalje.) jim pri pisanji ishajanje ali sklanjanje besedi na znanje dajati, bi se moglo to ne le pri nekterih , ampak pri ktere drugačno izhajanje ali sklanjanje ali pregibovanje imajo. pa pri sedanjim pravopisu v veliko besedah ne besedah zgoditi, pa drugačno Tega Pomén in namen poddružnic smo vam v poslednjim listu razlozili, de vsak lahko veliko imenitnost poddružnic razume. Danes vam bomo povedali, de je velki zbor tudi postave sklenii, po kterih naj se poddružnice ravnajo. Le ob kratkim vam jih bomo zdej na znanje dali, zató kér bojo te postave takrat natanjko krajnskim kmetam oznanjene, kadar se bojo po deželi poddružnice vpeljale. Postave poddružnic. . 1. Središe kmetijske družbe je v Ljubljani; poddružnice so pa po več krajih na deželi. storimo. Takó, postavim, kar izhajanje zadene, ga po zapopadku předej vpeljanih izgledov le v nekterih besedah naznanimo, v večim delu ne. Ravno tako pišemo : mlajši, grajski „ gospôski 1 • V » ' v • • * V • ~M • t ? m é ci ? » y v • tersi i s lajši i dra&ji, veči. bistvo i. t. d. desiravno bi mogli po namenu: sladkši7 kratkši mladsij gradski, gosposki 7 drag si bi njih izhajo od mlad, znanili. Ravno tako delamo tudi pri 5 grad, , me/ikši, térdšij de velksiy bitstvo pisati y gospod i. t. d. naški anja nju, ktero *) Nadjamo se, de se nikjer tacih mož ne bo manjkalo, ki boj znali v domaćim jeziku zapisati, kar jim b domačim jeziku povedali. kmetj v Vredništv 33 v nekterih besedah napovedujemo v drugih ne. Tako, gati, in si bo tudi prihođnjič pomagalo z lastno pomočjo postavim, pišemo: prijatelj misel, vótel i. t. d. de svojih ljudstev. Nej Frankobrodski zbor brez naših • V 1.1 1 1 «1 11 «iV-llf 1 • V t • « 1 • pokažemo, de te besede v drugih sklonih dobe sprot pa pišemo oce y mati y dé te y h ci y oh y na gospodár y teme y nié i. t. d. desiravno bi jih y koló y mog po namenu v pervim sklonu ocet y mater y dé tet y hcér y océs, holes, gospodarj, témèn, niées i. t. d. pisati, de poslancov nar poprej za Nemcijo postave skuje potem se bo že vidilo: ali bo Estrajhu kazalo ž njo v kakošno zvezo stopiti ali ne. Naši poslanci imajo zdej svoje pravo mesto le v Kro m eri žu. To previdi tudi naše ministerstvo, zatorej ne ukaže, de bi se moglo bi njih sklanjanje očitno storili. Enako neskladnomu) systematisch) ali nesoglasno pišemo tudi deléžj voliti y ampak y kakor razglas deželniga poglavarstva ali d pravi,—je volitev vsacimu volivcu popolnama na pro (Mittelwôrter), kér le v možkim spolu sto voljo dana. Pri nas bomo pri stari misli ostali, naznanimo, kako de ima deležje v ženskim ali tretjim Sèmtertjè se branijo izvoljeni možjé pri rekrutirengi kim ali tretjim, kako de ima zaupni možjé (Vertrauensmànner) biti, kér se bojijo sovražtva in druzih sitnost. To ni prav, kér kaže, de spolu, nikoli pa v v možkim. Takó, postavim, pišemo: sim rekel délai y sim kumi y sim y de pokažemo, de té besede v zén- se nismo za novi cas in za nove postave pripravni. re- Kakšna bo za naprej, če se bomo tudi v druzih rečéh skim in tretjim spolu I dobé; nikoli pa ne pišemo: sim ku a y sim deloua, sim kupua de bi pokazali, de možki takim čast nim in potrebnim službám odtegovali ? Bomo spol u imeti hoće. Tukaj prasam: ali je na žene ali tretjim spolu več ležeče, kakor na možkim' ni k znanju jezika ravno takó potrebno vediti, kakó ima ne more vstreči. kim tedej mogli spet pod staro kopito priti. Kdor se postave in pravíce derží, se nima nič bati; vsim ljudém pa se kak ali glagolj v možkim, kakor, kakó ima v íčnim polu? Ce tedej, kaderkak glagolj Ali V Radoljci so zaupni možjé kim svojo službo že opravili. — V Bledu se je družba napravila, ktera misli veliko novo gostivnico zidati na ak- ž en kim ali réčnim spolu pišemo, zaupamo: de bo bravec cije. Rajski kraj v Bledu bo poléti zmirej bolj obiskan 5 sam vedil, kakó de ima v možkim, zakaj bi nezaupali torej bo potreba vec prostora za goste. Zima je pri tudi takrat, kader ravno ta glagolj v možkim spolu nas taka, de mislimo y de smo v spomladi. Z Bogam ! pišemo y de bo bi sam vedil, kakó de ima v žen kim ali m! S tem tedej sami poterdimo de y derzavniga zbora. kakor je nepotrebno, v kim in tretjim spolu skla Přetečeni teden ni zbor v cerkvenih rečéh še nic njanje možkiga na znanje dajati, takó mora tudi nepo- sklenil. V poslednjim listu smo rêkli, de imenitnost trebno biti, pri pisanju možkiga spola rečniga nepovedovati. (Dalje sledi.) Celja ženskig ali cerkvenih reci bo dala poslancam veliko opraviti, in rés je taka. Dozdej je veči del poslancov za enake pravice vsih vér govori!, in de naj se cerkev nikar ne loči od sploh deržavnih postav. Celjski kmetiski poslanec pri derzavnim zboru, gruntni lastnik S., je pred kratkim domů přišel, svojiga sina oženit. Med drugo baharijo, ki jo je domá od zbora razlagal, je tele resnične besede povedal: ..Prepriča! O sim se y učeni mozje biti. de za deržavni zbor kmetje niso; tam morajo jn vjeli. — Iz Reke je prišlo r# i n Lîf î C( •• -m.-r* 1 • J . 1 1 TT « JVoricar iz Izubijane Skozi Ljubljano so peljali unidan vklenjeniga pije- oficirja na Dunaj, ki je iz Laškiga na bil poslan; v Reki so ga zapazili vóz, kakor pra- monteškiga gersko h Košutu V ze več to Je li res, de je to potrebno? Torej, zapomnite si daj, ktera je (cent") 1 «Ai * m "m ~u\ ft « «a -m A 'V A 1 A v. vijo, Napolitanske solí v Ljubljano in Krajnj na pro voljivci ! kader boste spet y kakiga poslanca izvoliti v mnogoverstnih znanstvih zveden gold. bolji kup kakor nasa na Slave Ven ec" seje imenovala igra, ki jo je vadna. slovensko družtvo v četertik v Ljubljanskim gledisu v imeli. Učen, to je, mož le zamore za vas, za ljudstvo in njegove potrebe gpomin Valentina Vodnika napravilo. Razun nekte-govoriti, ne pa — lipav bog. rih lepih pesem (posebne Husitské) sta nas nar bolj lipav bog. Več tukajšnjih uradnikov pri železni cesti, kteri od razveselila: govor Celja dalje na La s ko (Tûffer), od tamna zidani most. mnogospoštovani (Steinbriicken), in od tega še daljej na Krajnsko so ali bodo prestavljeni, in ki torej s Slovenci zmirej opraviti imajo, si pridno slovenske slovnice oskerbujejo, pa jih ne samó kupijo, temuč se iz njih — akoravno so gosp v spominVodnika, ki K. D e ž m a n spisal, predigra divice orleanske slavniga ga je nas in pa Ko se ski ga. gospodje vecidel Cehi ali Moravci, in ze eno ali drugo ti slavensko narečje razumejo — práv marljivo slovenši-ne učijo. Ali ni to lepo in za rojene Krajnce in Štajarce posnemanja vredno ? Predposlednjo nedeljo je bil v tukajšnjim gledališu občni balj (plés). Obilni dohodki iz te veselice so bili za ranjene vojake domačiga regimenta Kinsky, zdaj na ffioriear iz mnogih Hrajer. Nar novejši novice iz Ogerskiga povedó, de se je přetečeni teden terdnjava Esek naši armadi vdala, ktera je tudi Novi in Stari Arad premagala. Košut je še zmirej na Ogerskim. Madžaram ni nič upati. Dokler so v pestéh cesarske armade, so mirni; če pa ta odíde y so pa spet puntarji. VGraških novícah se neverljiva no-víca hère, de se hočejo Serbi s Košutam sprijazniti pa kaj se v Gracarci vse ne bere!! Ona tudi pri- Laskim, odločeni ter jim poslani. Z Bogam! J. S. de se je na Ogerskim med katoljcani m v Z z Gorenshiga• davnej se nisim v Novícah nič oglasil vzgal. ■■I H ^m I kér člověk v sedanjim času raji bére, kot piše. Kér imam pa ender zdej nekaj nabrani 6 y víc o v Ljubljano poveauje, luterani vojska začela, ktero je Košut V Švajcu (Berni) se je spet ena nova véra začela, ktera se úm no kristjanstvo (Vernunft-Christenthum) imenuje. Novih vér nam še manjka, de bojo prekucíje Vani pošljem to mer- še veči na svetu! ! — Na našim Laškim se přetečeni tedin Zdej spet govoré, de bo mir y ni nič posebniga zgodilo. Pervič vam moram povedati, de nas je práv v dušo med našo armado in pijemonteško za nekoliko časa po pêklo,ko smo slišali,de nej bisezanesrečniFrankobro d daljšan. — V Toškani na Laškim se je tak puntvz o*n 1 »aiy vnovic poslanci volili. Nam Gorencam ne de bi iz Frank o brod gré v glavo, za nas Avstrijane kterikrat de je nadvojvoda Toškanski Leopold z vso svojo dru- Na Rimskim mora po novim povelju žino zbežal. kaj dobicka prišlo, torej že pervikrat mo nič volili in tudi zdej še nisim vsak fajmošter eniga vojaka namést sebe v vojsko dati. ikj druzih misel slišal. Nemški Kéjr je na Rimskim 75000 far, bo Rimska armada 75000 „Bund" ni Avstrijancam še nikdar pomagal, Avstrijan- vojakov pridobila. Na Hor vaš kim ne bo zdej nove sko cesarstvo si je v potrebi moglo vselej samo poma- rekrutiren (rfi © y zató kér že skorej nič možkih domá ni y 34 vse je v vojski. — Někdo je zrajtal, de naša sedanja tudi skorej nič nismo imeli. Zmerzlota je vender čez 2 armada, če jo na 500,000 mož štejemo, in na vsaciga pedí globoko segla , in kér večidel burja in sever bri- moza eniga k druzimu, 20 kraje, na dan, v vsim sku jeta ? sta žito, kakor pšenico , ječmen in še clo travo pej vsak dan 166,666 gold, in celo léto 60 milijonov tako osmodila, de je večidel rujava postala; sama réž in 833,090 gold. veljá. V Frankobrodu, posebno je se semtertjé enmalo zelena. Spomladi bo veliko dežjá med tistimi poslani, ki hočejo Prajzovskiga kralja potreba; če ga ne bo, bo huda suša. A. Fleišman čez vse postaviti, je dopis našiga ministra od 4. mesca silen hrup vnel. V tem dopisu sto- dne tega j i r. P Vildnerjeve buhve • ? J* i de se avstrijansko cesarstvo noce no beni drugi „Die Nationalitáten Frage in Oesterreich, und zwar vladi vkloniti. Nadvojvoda Jane z so vnovič hudo erstlich die Sprachenfrage u zbobeli , pa jun je v ze spet boljši ; vstanejo pa v se ne. V téh bukvah si gosp Dr. Wildner dokazati pri Po Dunajskim časopisu „Presse" je Frankobro dski zadeva, kako naj bi se jezik različnih avatrijanskih zborni odbor vnovic tista 2 razdelka 2. in 3. poter- narodov po enakopravnosti dil, která imata namén, avstrijansko in zoper která se niso samo Slavijani, temuč vsi dru cesarstvo razdjati, občinstvo vpeljal. (Glei ch b er e ch t i gu n g v ? Avstrijanci mesca kozoperska vzdignili. vadi si vsak césar izvoli v latinskim jeziku kak prigo Groza nas je sprehajala, ko smo té svéte brali, in Po stari na- z nevoljo smo bukve, ko smo jih prebrali, pod klop vergli. Ali je mogoce de zamore kaj taciga umen m vor kteri oznani, kako de misli ravnati. Naš Cesar so pošten clovek pisati in se podstopiti, zboru predpoložiti?! si unidan izvolili : ženimi močmi", s kterim prigovoram Cesar očitno na nanje Meternihovo in njegovo zatiranje vsih jezikov „Vi rib us uni tis", to je: n Z dru- Ali je to enakopravnost, de bi se brezvestno rav znanje dajo, de združeni s svojimi ljudstvi hočejo pod jarm nemskiga y se v novi hujši postavi vpeljalo ? ! vseskozi ravnati. Mestna srenja v Dobrovniku Ali so Cesar zató vsim narodam svobodno ústavo dali?! (Ilagusa)je poslala banu Jel a čiču lepo pisno, v kte Novo oživ ljenje zatertih jezikov i njih rim svoje neizrečeno veselje razodéne, de je ban iz- vpeljanje v šolo, v pisarnice in v ob či no: to je voljen poglavar Dalmatinske dežele on ? ki je enakopra vnost, ktero smo po ustavi dobili, ktero rešitelj Slovanov, njih up in podpora! —Ravno beremo narodi terjajo in která se jim mora dati. Kar je nekdanji v Teržaskih novicah, de so v R i m u 9. dan republiko oklicali ? tega mesca Cesar Jožef nad avstrijanskimi narodi pregrešil, to to je ljudsko vlado, kakor je upamo —bo vladařstvo Cesarja Fran ca Jo ž ef a popra zdej na Francozkim. Sv. očetu papežu so vzeli vso de- vilo, in Njegovi ministri mende ne bojo poslušali tacih sve-želsko moč; njegovo nar vikši cerkovno oblast pa, tovavcov, kakor je Dr. Wildner. Narodstvo (Nationali-kakor jo je poprej imel, tudi zanaprej spoznajo in Rim tât) ni več prazna beseda: to poslanci v deržavnim naj bo tudi prihodnjič sedež papeža, vikšiga oblastnika samo zboru dobro vedó, torej bojo pravično obsodili Dr. Pa brez vsiga dobička namreč: de se iz v cerkovnih rečéh. r> Sprachenfrage stili i Sate sna nosa o zenitninah. Od kar so Krajnci svojo staro demačo nošo zapu-sami ne vedó, kako bi se o slovesnih obhajanjih nosili. O ženitninah hodijo, postavim, možtvo v veliki vročini o sv. Jakobu s plajši, kakor de bi bila huda zima o sv. Pavlu; in ženstvo je o hladni svečnici v golih ošpetlih ali robačah, kakor de bi bil prijetni Wildnerjevo poslancam vender ta knjiga ne bo nje učijo , kako nekteri ljudjé en ako pravnost (Gleichberechtigung) razum ej o, in de bojo ve- dili: kako i maj o pri 21. ustavnih pravíc £0 kres i zraven imajo pa se na glavi tišti dragi, nerodni in težkí jerbas ali koš, ki mu z nemškovavsko besedo voriti, de ne bo enakopra vnost beseda, ktero si zamore vsak po svojim razlagati, kakor hoče. Rod (Volksstamm) deěele : to je edina pravična podlaga enakopravnosti. Vse drugo ne bo obstálo. Jezik rodů je gospodar v svoji deželi; vsi drugi so le go avba pravijo smeh ne lomil. Znablje bi bilo treba gristi, de koga Ali bi možkim ne stala veliko gorji poprejšnja dolga suknja iz praviga ali domačiga podvana in z rudečo podleko? Saj bi pozimi ne bila premerzla, in po létu ne prevroča. In ali bi se bilo ženskim saj v merzlimčasu srarnovati tište dolge suknje ali jope, ki se je še komej v kakih rovtah ohranila, je tudi iz podvana in s škerlatam podložena? Saj sti, kterih gospodar ne bo sovražil, ampak prijazno ž njimi ravnal, ce se ne bojo prederznili, gospodarja pravice kratiti. _ JPoprarki• Po pomoti je přišel sostavek poslednjih Noříc pod nadpi-sam »Oznanilo novih , vsim Slovencam važnih bukvić« gosp. P. Kozlerja, namesto v poglavni list v »d oki a do«. Na koncu tega sostavka manjka tudi cela versta, ktero takóle popraviti prosimo : »Kér smo te bukve (Dr. Wildner Nationalitátenfrage) se mestne gospe in gospodične zdaj enake oblačila po— ravno přejeli, nismo imeli casa, jih prebrati, de bi mogli čez zimi nosijo, le de so iz druziga blaga, mende jim ko č mavka pravijo. In kako zalo bi še vselej deviškim ne nje soditi.« V Novicah na 29. desni str. v 5. versti od spo dej namesto popis cez slovenšine beri popis slovenšine véstam in družicam na glavi stal poprejšnji lahki in Današnjimu listu je pridjan 7. dokladni list pripravni sapelj, ali pa samo tista lepotina 5 ki jo ima ženska od stvarnika zastonj, namrec lasje lepo razčesani in v kite z barvnatimi trakovi spletení in z rožami oven- kakošna nosa Podlipski, in pa podoba Gaête. Prevdarite, Krajnci in Krajnjice ? čani? - bi bila bolj pristojna ! Miaho se spomlad na dalje oznamme Přetečeni tedin so spet naslednje rastljine razcve : L apúh bel I MjJ ubijan i [ I Hij'fwjnji Kitni kup (Srednja cena). svečana. svečana. gold. gold. tele (gemeiner Huflatti g), zeleni teloh (grune Niesswurz), d i vj i pôper ("gemeiner Seidelbast) (graue Erie), trepetlika (Zitterpappel- 5 šivaj baunï) ? rudeča resica (flcischfarbi Soršice....... » Reži......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Nátisk ar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani