r* PROLETAREC JE DELA VSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zvozo in . Prosvetno Matice OfFICIAL ORGAN OF V. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2152. uadrr ihe Art ul («n|iM ul Marc r? irs CHICAGO, ILL., February 16, 1949. Publy^ed Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. * All LETO—VOL. XLIV. ŠELE NEKAJ LET je od tega, od kar je Hitler rotljal in pognal svet v pokoij. Pos led ices so na sliki. In militarist^ ki se iz zgodovine nikoli ničesar ne nauče, zopet rožljajo. Nepokoj v Evropi, v Aziji in drugje še vedno narašča General Charles de Gaulle hože obfast nad Francijo. — Novo faiistižno gibanje v Italiji. - "Revolucije" v latinski Ameriki Cemu označiti vsak pomirjevalen USSR za "mirovno" ofenzivo? predlog Vzlic vsemu ameriškemu in angleškemu prizadevanju, da se bi saj zapadno Evropo pomirilo in stabiliziralo, je bil trud dosedaj neuspešen. Položaj v Franciji Posebno v Franciji so se dosedanji ameriški napori slabo obnesli. Gospodarsko se še ni mogla izmotati iz silnih težav 4n ako ne bi bila pomagala Amerika, bi stari ekonomski red v Franciji že akrahiral. Sedanja francoska .koalicijska vlada ima v parlamentu le majhno večino. Stranke, ki jo tvorijo, imajo med saBo le malo skupnega. Največ jih ohiži strah pred komunizmom. Iivsoc. stranka pa se boji tudi rastoče moči de Gaullo-vega gibanja. Dva ekstrema napredujeta Stranka, ali gibanje, ki mu načeljuje general Charles de Gaulle, je imelo minuli teden svojo konvencijo in pa masne manifestacije, ki so sedanje krmarje francoske republike jako vznemirile. General de Gaulle je imel ob tej priliki več govorov, v katerih je ognjevito trdil, da ne bo dolgo, ko bo Franciji vladala njegova stranka. Ker da za rešitev Francije ni drugega izhoda. Nevaren da ji je komunizem in pa slabost ter neodločnost sedanjih vladajočih strank. Kako misli de Gaullovo gibanje priti na vl&do? De Gaulle je ob tej priliki odgovoril na to vprašanje. Demokratično, seveda, ako mogoče. Toda ako bodo sedanje vladajoče stranke "manipulirale" z volitvami, tedaj se bo francosko ljudstvo, združeno pod de Aaulleom, poslužilo drugih potov. * To se pravi, de Gaulle hoče na vlado in če je ne dobi demokratično, se bo poslužil sile. Mussolini pod drugim imenom Tako je storil tudi Mussolini. Ker ne bi mogel zmagati demokratično, se je poslužil sile, da je premagal "komunistično nevarnost"; Enako obeta storiti general de Gaulle. In tudi njegov Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča Številka Proletarca i* 2152 Ake je številka tik V A AEG A imena n* NASLOVU na PRVI atrani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu ^n na poštnini! * I program je sličen Mussolinije-' vemu. Na manifestacijskih shodih ob priliki konvencije njegovega gibanja je poudarjal: Francija potrebuje vlado močne roke. Ta evangelij oznanja že dolgo. Nobena skrivnost ni. da bi rad postal diktator. Dalje je de Gaulle za ' sodelovanje" med delavci in delodajalci. Torej kakor je bil v Italiji Mussolini in v Nemčiji Hitler. Francija mora postati močna, je dejal, kar pomeni obnovitev militarizma v nji. In zahteva, da mora dobiti v Evropi vodilno besedo. Sedanja francoska vlada po njegovem mnneju le caplja za ameriško in angleško in .nima nobene samostojnosti. Je pa de Gaulle z Zed. državami in Anglijo v tem, da se mora "komunizem" zajeziti za vsako ceno. Torej ako pride on v vlado bo konec demokracije v Franciji in konec svobodnih unij. Tudi v Italiji nemir Kakor v Franciji se med konservativci tudi v Italiji pojavlja želja po "močni" vladi. Dasi jim je sedanji predsednik vlade de Gasperi več ali manj po godu, se jim vendarle zdi "preveč" demokratičen. Delavcem namreč dopušča "preveč" svobode in cenzura je premalo stroga. Poleg tega tudi vedo, da bi bili pri zadnjih parlamentarnih volitvah zmagali bržkone levičarji, ako ne bi bilo tako močne ameriške (Konec na 5. strani.) John S. Knight jo definiral Dean Achesonovo ne-uljudno odklonitev Stalinove ponudbo za sestanek s Trumanom za "idijotsko diplomacijo". Svoj uvodnik o neupravičeni taktiki državnega depart me nt a glede tega incidenta ima v čikaški h Daily Now s s dne 12. februarja in v štirih drugih dnevnikih, ki jih izdaja v Mi-chiganu, Chicagu in Floridi. I Ta časniški magnat je v politiki konservativen republikanec, torej se mu ni bati, da bo kdaj poklican pred kongresni odsek za raziskovale "protiameri-ških" aktivnosti. Stalina je vprašal o njegovem stolišiu glede raznih spornih stvari, — kot je bilo že komentirano, Kingsbury Smith, ravnatelj evropskega urada Hearstove novinske agencijo International Newa Service. Eno glavnih je bilo glede da-li bi bil (Stalin) pripravljen govoriti in se sporazumeti o njih s predsednikom Trumanom. Odgovoril je pritrjevalno, ravno tako o problemu, ki ga povzroča spor rodi Berlina. Predsednik Truman je parkrat v iali omenil, da "old Joe" ni slab, da je z njim lahko govoriti in upa,, da se bosta enkrat sešla v Washingtonu. In ob neki drugi priliki pozneje pa je govoril o sestanku z njim resno. In prav resno je nameraval poslati k njemu lansko leto svojega zaupnika vrhovnega sodnika Vin-sona. Namen mu je izpodbil takratni fIriavni tajnik. Sedaj pa se je oglasil novi državni tajnik Dean Acheson z zasmehljivim tonom, da sestanka he bo—in nato mu je pritrdil še Truman, češ, da tudi ako Stalin pride v Washington — bomo že kaj govorili z njim, n. pr. o vremenu... Temu pravi omenjeni žurnalist "idijotska diplo-macija". Čemu označiti vsako mirovno jjesto, ki pride iz'Moskve, za "sovjetsko propagando". Namreč, za tako, v kateri ni nobene iskrfnosti temveč samo za-vratnost. Ta psihologija, ki jo goji naša vladat stane ameriško ljudstvo od 20 do 25 milijard dolarjev na leto. Rusija pa vztraja v odporu in čaka - prpvi Knight - da so pri tem izčrpamo in tedaj bodo Zed. države v novi kri«1. Podpora Marshallovega plana bo morala prenehati in tedaj bodo tudi zapadno evropeke dežele pahnjene v "recesijo". Tako kalkulirajo na sovjetski strani, na anglo-ameriški strani pa, da bo Marshallov plan za rekonstrukcijo zapadne Evrope uspel in da sovjetski blok pa bo med tem postajal v primeri z zapadnim slabejši od meseca do meseca ekonomsko, politično in predvsem militaristično. Knight dalje ugotavlja, da nas ni ta Trumanova vnanja politika še nikamor privedla. Ruskega "imperializma" ni ustavila in pride dan, ko bo naša ekonomska pomoč Evropi izčrpana ne da bi dosegla resnično zedinjenje (zapadne) Evrope. Pravi, da on ni za apizanje Rusiii, a vzlic temu — to ie znoya poudaril — je Achesonov sarkastičen odmev na Stalinovo izjave za sporazum z nami bil "idijotska diplomacija". In opozoril je predsednika Trumana, da naj prebere ta njegov (Knightov) članek. Isti dan je bil članek o ameriški vnanji politiki z (Konec na 4. strani.) Vojni izdatki vež ji kot ie kdaj prej v "mirnem" času "Mrzla vojna" nas veliko stane, še dražja pa bo, kadar bo "vroča', ker tedaj bo treba plačevati tudi s življenji, ne samo s dolarji. Od vsakega dolarja, ki ga plačate zvezni vladi sedaj v obliki davkov, gre 76c v vojne namene— namreč za kritje stroškov prejšnjih in za bodočo Vojno. Pomislite — vladni proračun za bodoče fiskalno leto, ki ga je predložil predsednik Truman, znaša 42 milijard dolarjev in od tega bo šlo 76c od vsakega dolarja za stroške, ki jih nam in drugim po svetu povzroča militarizem! . Kam bodo šli drugi centi od preostalega dolarja, ki jih prejme zvezna vlada? Samo 6c od vsakega dolarja bo šlo za zdravstvo in v prid varnostnih odredb za socialno zaščitenje ljudstva; 5c na dolar bo potrošenih za varovanje, naših prirodnih virov — n. pr. gozdov itd.; 13c na dolar bo potrošenih za vzdrževanje vladne-da osebja in uradov. Izdatki v vojne namene pa so v resnici še celo vi$ji kot pa 76c na vsak davčni dolar. Kajti v postavki 5c od vsakega dolarja sa negovanje naših prirodnih virov so vštete tudi p rezervacije, ki jih imp komisija za atomsko energijo. Žurnalist.. Walter.. Trohan v Washingtonu je izračunal, da na podlagi teh izdatkov dela eden izmed vsakih 25 delavcev za vojaške stvari. Namreč, da gre vsa njegova plača za militarizem, ako bi ostalih 24 delavcev sanj nič ne plačali. Od tri do štiri milijone delavcev je še vedno uposlenih zgolj v korist naše oberoiene sile, bodisi v gradnji bojnih ledij, bej- i KOMENTARJI i o o •oooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooo Zbira in presoja urednik V Washingtonu deluje skupi- leto zlahka prihranilo. Pa bo na ubežnih bivših političnih vo- malo dosegla. Kajti politiki svo-dij iz dežel sedanjega sovjetske- je ljudi neradi odslavljajo. Vega bloka pod firmo "kmečke činoma se trudijo, da jih bi spra-unije" ali "zelene internaciona- vili več in več k jaslim, le" za strmoglavljenje vlad, ki Katoliška hierarhija ''je ame-so sedaj na krmilu. V tej zvezi riški demokraciji nevarnejša kot so Stanislav Mikolajček, kije pa ji je komunizem." Kdo to njen predsednik in se oglaša za pravi? B. F. Lamb, predsednik voditelja poljske kmečke stran- zveze protestantskih cerkva v ke, ki pa ima sedaj povsem dru- Ohiu. Govoril je na zboru pa-go vodstvo; Ferenc Nagy, bivši! storjev protestantskih cerkva, ki predsednik madžarske vlade; dr. se je vršil minuli teden v Co-Vladko Maček, bivši vodja hr- lumbusu. vaške seljačke stranke; vodstvo "Rimsko katoliška cerkev ne je pustil čim je nastala vojna in 1 veruje v demokracijo," je dejal ga prepustil brez odpora Musso- B. F. Lamb. "Katoliški škofje v linijevemu agentu, "poglavni-! Zed. državah tvorijo najjačjo ku" Ante^aveliču; nato je bežal pred "komunisti" z njim vred; iz Bolgarije je tu bivši kmečki vodja G. M. Dimitrov. To je povsem drugi Dimitrov kot ta, ki je sedaj na čelu Bolgarije. Poleg teh je tu še cela procesija drugih ubežnih politikov. Kdo jih vzdržunje? Nekateri so si tu pripravili vloge še^v "lobby" na svetu. Oni usmerjajo legislature po svoji volji. Svojemu ljudstvu narekujejo kako se mu je ravnati in ljudstvo jih uboga." Protestantom je priporočil, naj delajo skupno, kajti ako tega ne store, bodo brezmo-čni in katoliška hierarhija jih bo zlahka porinila z zemljevida. B. F. Lamb ni edini prote- dobrem mirnem času, tako za stantski vodja, ki se boji nara- vsak slučaj. O drugih pravijo, da jih vzdržuje zvezna vlada. Potrebni so ji v njenem negovanju "mrzle vojne". Predsednik T rum an še insisti-ra v zvišanje davkov za nadalj-ne štiri milijarde dolarjev. Tisti, ki oporekajo tej njegovi zahtevi, pravijo, da zvišanje ni potrebno. Naj raje uvede ekonomijo v vladnih oddelkih, kakor jo priporoča Hoovrova komisija. Imenoval jo je Truman, da študira« kje in kako bi ae dalo v tem ali v onem vladnem oddelku kaj prihraniti. In res je brez težav dognala, da je vse preveč raznih birojev in nepotrebnih stri ji aa vojaštvo Itd, * Moštvo naše bojne armade ia moraarično moštvo šteje okrog 1,600,600 oseb. K tem je došteti še 900,000 civilnih uslužbencev. Ako računamo, da je uposlenih v tej deželi v raznih obratih kakih 60 milijonov delavcev, vidimo, da jih dela nad 4 odstotke v vojnih panogah. Zo Poljsko Bolgarijo V Bolgariji so ta mesec obtožili petnajst višjih duhovnikov raznih protestantskih sket špi-joniranja v prid ameriške in angleške vlade in pa intrigiranja proti obstoječemu bolgarskemu režimu. Čudno je, čemu bi imeli v pravoslavni Bolgariji prote-stanski duhovniki kaj početi, ako morda niso res prišli v njo pod pretvezo misijonarstva, da špijonirajo. V cerkvenih krogih v Ameriki in v Angliji pa je radi te obtožbe spet ogenj v strehi. par milijard n« ščajoče moči katoliške hierarhije v tej deželi in v državah katoliškega bloka. Dejal je, da si rimska hierarhija v Zed. državah jača svoj vpliv s kontroliranjem časopisja, s številnimi bolnišnicami in z ustanavljanjem misijonov v farmskih predelih dežele. Toda večina drugih protestantskih prvakov se je na tej konferenci bavilo več z "ateističnim komunizmom" kot pa s "katoliško nevarnostjo*\ Nikomur pa ni ugajalo, ker tudi Truman vzdržuje svojega poslanika pri papežu. Pričel je s to taktiko pokojni Roosevelt med vojno in opravičeval je svoj korak, da ima poslanika pri papežu tudi 1 »II ... »»I-;1*, ^HumO*!. — — » (Konec na 4. strani.) Ekonomski problem te dežele resna stvar V prvem tednu februarja se je š*evilo brezposelnih — takih, ki so vprašali za brezposelnostno zavarovalnino, dvignilo na 2,-055,576. Odstavljanja so še v teku in pesimisti prerokujejo, da jih bo več in več mesec za mesecom. Sicer si obdržujemo takozvano prosperiteto umetno, z Mar-shallovim planom, kar pomeni, da lahko delaš in plačuješ davke, s katerim vzdržuješ načrt za ekonomsko obnovo Anglije, Italije, Francije itd., toda to ni zdravo gospodarstvo. Razen ako si Evropa res opomore na svoje noge, a tega v obstoječih okol-ščinah nihče ne verjame. Ne na način, kakršnega ji nudi naša vlada. Grčija si ni še nič opomogla, Kitajska — tista namreč, ki jo je naša vlada zalagala, je skrahirala, v Italiji pomagamo tudi po domnevah najbolj konservativnih , naših ekonomov zgolj posedujočemu sloju, ki ne porajtajo prav nič kako pomagati navadnemu človeku,in v Angliji rešujemo kapitalizem ter ji dovoljujemo na naše stroške u-stvarjati državni kapitalizem, v Franciji pa sipljemo milijone za zajezitev "komunizma", enako v Nemčijo, na Japonskem itd. Kam bo vse to našo ekonomijo nekega dne privedlo? Cene padajo, pravijo poročila v kolonah borznih špekulantov. Mesnine v prodaji na debelo so se baje pocenile že od 25 do 35 odstotl^v in več. V trgovinah na drobno se to še nič ali pa prav malo pozna, najmanj pa v restavracijah, v katerih se preživlja milijone in milijone Američanov še vedno po inflacijskih cenah. 2ivJjenskc potrebščine, po a-meriško rečeno — the cost of living — so se znižale v primeri s predvojnimi cenami, s 174.5% lanskega septembra na 171.4% lanskega decembra. Statistika za prvi mesec v tem letu ni še gotova, a smatrajo, da je nekaterim potrebščinam cena padla spet povprečno kaka dva odstotka. Namreč povprečno. Kajti dočim so bile cene nekaterim pri-lično znižane, so šlo drugim navzgor. Inflacija je še tu. Ljudje so koncem konca spet ob prihranke, kakor po prvi svetovni vojni, zadolžili so se s nakupovanjem . hiš, . pohištva in drugih stvari in dohodki trgovin so se vsled tega silno znižali. Ljudje plačujejo na obroke, kar so si že nakupili in imajo le še komaj za nujne potrebščine. Trumanov ekonomski svetovalec Leon Keyserliag pravi, da ima najmanj ena četrtina družin v tej deželi tako majhne dohodke, da le dostojen življenski standard v njih izključen. V kongresu pa se prerekajo, da-li naj se minimalno mezdo — sedaj je postavno določena 40c na uro, dvigne ija 60c, na 75c, ali pa na dolar, kakor zahtevajo unije. Kongreaniki, senatorji in drugi visoki uslužbenci so si plačo zvišali za milijona dolarjev v skupni vsoti. A "navaden človek" pa lahko še'v naprej gara za 40c na uro — no, naj se mu jo zviša za kak dajm ali dva. Mnogi sociologi so pred volitvami skušali uriniti v kampanjski metež določbo v platformah, da se bi delavcem jamčilo na leto toliko in toliko plače. Kajti tudi akoJia uro veliko zaslužiš, kaj ti pomaga, ako pa delaš le nekaj mesecev v letu. Kontrak-torju je vseeno. On dobi svoj profit. Tebi pa nI, ako al vzlic zaposlenosti v sezonskem času v ostalih treh ali štirih mesecih pa brez dela. V treh vzhodnih državah, v katerih je osredotočen pretežni del naše obuvalne industrije, znižujejo gospodarji produkcijo, zato da obdrže visoko ceno obuvalom, namesto da bi trg s njimi "prenapolnili". Tako je več in več delavcev v obratih čevljarskega monopola na cesti in vsled znižanega zaslužka si ne morajo niti oni privoščiti obuval, katera so izdelali. Vrh tega so dobra obuvala — v kolikor so "dobra", trikrat več dražja kot pa so bila pred prvo sVetovno vojno. Zelo so prizadeti farmarji, ki v svoji konservativnosti ne razumejo, da kadar delavci ne zaslužijo in ko jim prihranki poidejo, so poljedelci primorani prodajati svoje pridelke špekulantom po slepi ceni. In farmarji bi bili sedaj že v veliki krizi, ako bi jim vlada ne dodajala takozvanih jamčenih cen, kar nas stane veliko milijonov dolarjev. Morda ne bo "posebno" težke krise, ampak "recesija" je tu in odslovljenih par milijonov delavcev jo jako občuti. Nekaj o naših stvareh članstvo SNPJ bo imolo prod sabo kmalu referendum, na katerem bo odločilo, ali naj se zida novo poslopja za glavni urad v Chicagu ali pa kje v okolici Chicaga, ali pa v Clevelandu ali kje v soseščini Cieveianda. Tiskarna jodnote ne bi bila več skupno v enem in istem poslopju ampak soparatna stavba. Konvoncija SNPJ se bo vršila v drugi polovici prihodnjega leta v Detroitu. Na omenjeni seji so razpravljali tudi o bodočnosti Prosvete. Ker vsled raznih podražitev znašajo njeni stroški blizu tisoč dolarjev na mesec več kakor pa dohodki, je bil dan v obliki predloga nasvet, da se je tiska le štiri namesto pet izdaj na teden. Ker imata Prosveta in jednotina tiskarna še vedno priličen rezervni sklad, je večina sklenila, da ostane po starem. 61. upravnik Filip Godina je pojasnil, da so sedanji tekmi med dohodki in izdatki kriva v glavnem povišanja plač in skrajšanje delovnika. Toda list (dnev-, nik) za svoj obstoj še dolgo ne bo v nevarnosti radi likvidne rezerve, ki jo ima za sabo. Tako imajo torej težave za obstoj svojih glasil celo finančno jako močne organizacije. Kajti vsak oddelek se mora vzdrževati s svojimi dohodki, ali pa dobiti podporo iz kakega posebnega sklada, ki je zbiran v take namene. V tej dobi sta dva glasila podpornih organizacij šla "po vetru"—namreč z angleškim gradivom sta pričela na prvi strani. In to je Prosveta (uradna izdaja), ki ima po prejšnji konvenciji že štiri angleške strani, in glasilq ABZ, Nova doba. Ta je spremenila tudi glavo v angleški naslov ("New Era"), "Prosveta" pa še drži tudi na 1. angleški strani svoje staro ime v slovenščini. .V petek $5. februarja bo občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra. Treba bo izvoliti nov direktorij in te pomeniti tudi o marsičem drugem. Culi boste poročila raznih uradnikov, zato je potrebno, da pridete vsi, ki utegnete, ali pa pooblastite koga drM-gega, da vas zastopa. Seja se prične ob 8. zvečer na 2301 So. Lawndale avenue. Dan pozneje — v soboto 26. februarja, pa bo letna seja delničarjev Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva v Lawndale Masonic templu, 2300 So. Millard Ave., torej tik našega centra. To bo ob enem jubilejna tlavn9st tega društva, zato tudi je najeta tako velika dvorana. r PROLETAREC U8T ZA 1NTKKESK IIKLAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111 GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četft leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nateai uradu aaipoaneje da pon deljka popoldne za priobčite* v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc Established 1906. Editor.............................................Frank Zaitz t Business Manager .........Clarence Zaitz SUBSCRIPTION RATES: Milted States: One Year $3.00; Six Months $1.73; Throe Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00 PROLETAREC «301 8. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwel! 2-2864 Val propagande radi obsodbe nad ogrskim primatom v dosmrtni zapor • Veliko prej predno je predsednik Truman proglasil svojo doktrino za boj proti komunizmu "vsepovsod" po^svetu je to storil papež Pij XII. Ni je večje propagandne sile v borbi proti socialnim preobratom kot je katoliška cerkev. Mogočna je v politiki, disciplinirana celo boljše nego je komunistično gibanje in vrh tega razpolaga z mogočnimi zavezniki, ima velika finančna sredstva ter aparat, ki v imenu vere deluje na političnem polju uspešnejše kot Se katerakoli cerkev na svetu v vsej zgodovini. Zed. države so v veliki večini protestantska dežela. Toda razne protestantske sekte so zelo rahlo povezane skupaj v ne^ kakem centralnem odboru, ki ie imenuje zveza krščanskih' cerkva^Jezusa Krista v Ameriki. Na drugi strani pa ima katoliška cerkev v USA centralni odbor pod nedolžno zvenečim iapenom, Catholic Welfare Council of America ali nekaj sličnega in njegova pravila v glavnem določajo, da se peča s dobrodelnimi akcijami in s podpiranjem preganjanih katoličanov v tujih državah. V resnici pa je ta koncil bolj političen kot pa n. pr. ekse-kutiva demokratske ali republikanake stranke. Kajti on tvori del svetovno organizirane vatikanske politične akcije in sato se peča ne samo z domačimi problemi temveč razpravlja o položaju cerkve in njenega vpliva ne Kitajskem, o vpraša* nju, kako ohraniti latinsko Ameriko pred nevarnostjo "brez-verskih" vplivov, kako zajeziti komunizem, korumpirati liberalne in socialdemokratske stranke v Italiji, v Belgiji,, v Franciji itd. Vsa ta propaganda se je zdaj zapodila s ogromnim zamahom proii "bogotajskemu" komunizmu sato, ker je mala ogrske državica imela pod svojim sedanjim vodstmn drznost poslati kardinala v zapor. Pravi, da je bil obsojen zaradi svoje vere.N . Vsakdo, ki nima predsodkov, ve, da to ni res. Katoliški cerkvi na vrhu je odprt ves propagandni aparat naše zvezne vlade. ^ Ves angleški—čeprav je Anglija v večini protestantska dežela. Ves aparat italijanske, pa tudi francoske in posebno španske vlade. * , Vse vlade v latinski Ameriki, z možno izjemo Mehike, so " več ali manj s svojimi radio postajami, časopisi hi s prižni-cami, vedno na razpolago propagandnim spisom iz Vatikana in tako so spet sedaj glede obsodbe v Budepešti. Na obravnavi sta bila navzoča poročevalca ameriških no-vinskih agencij Associated Press, United Press in pa reporter angleške časniške agencije Reuter. ' ; Vsi trije so ugotovili, da jim madžarska cenzura ni delala nobenih preglavic, in da so svoja poročila lahko svobodno pošiljali svojemu tisku kakor so bila napisana. Vseeno se je čikaški kardinal Stritch potožil, da so bila "pristranska". On je zahteval, da bi moral svetovni tisk tr-, diti, da je bil kardinal Mendszenty mučen (?) zaradi vere in ničesar drugega. In je dodal, da so dnevniki v Chicagu objavljali o obravnavi pristranska poročila. "Chicago Daily News'*, ki je certcvam jako prijateljski list, mu je odgovoril, da je on rail. Ko je bil angleški reporter po obravnavi vprašan, da-li misli, ako je bil Mindszenty mučen in raditega vse priznal, ali pa celo "dopiran", kar mu je omamilo moigane, je odgovoril med drugim, "ni se mi zdelo, da je bil mučen, a obnašal se je kot poražen človek." V nadaljnih odgovorih je reporter iz ^nglije omenil, da so bili dokumenti, ugrabljeni v kardinalovem stanovanju tako obtežilni, da bi Jih bilo 'težko zanikati". In v nobenem se ni šlo radi vere. Slo se je za intrige kako čimprej izpodkopati temelje sedanji madžarski vladi. Kardinal Mindszenty je posedoval osebno okrog 18,000 akrov zemlje. Država mu jo je vzela in vsled tega je nasprotoval agrarni reformi ter spletkaril, da bi dobil svojo imovino nazaj. Z njim vred je deloval (podtalno seveda) klez Ester -hazy. Bil je do prevrata največji veleposestnik ne Ogrskem. Posedoval je 200,000 akrov žitno plodne zemlje, velike vinograde, hiše in cele vasi in palačo v Budapešti, ki pa ao mu jo med Vojno porušili zavezniški letalci. L. 1945 — po prvih prevratih na Ogrskem, mu je bila zemlja zaplenjena in razdeljene med one, jci so jo obdelovali. Ima pe še 100,000 akrov zemlje v Avstriji in 1,200 akrov na Bavarskem. Na sodišču je priznal, da je za obnovo monarhije ne Ogrsketfh hi da je bil rojalist vse svoje življenje. In v pričanju o kardinalu Mindszenty ju je dejal, da gn smatra sa voditelja madžarskih mo-nahistov Kardinal sam e priznal, da je bil skupaj z Otonom Habsburškim, ki bi rad vsaj na madžarvki prestol, ako ga . Avstrija noče več na svojega, in znano je, da je M ameriški državni department že med vojno njegovim ambieijsm jako naklonjen. Knez Esterhazy je dalje priznal, da sta s kardinalom me-šetarila t valutami na črni borzi in da je utihotapil na Dunaj v kovčegu z dvojnim dnom $29,0000? Oba sta bita v zvezi — po njuni lastni izpovedi, z ameriškim poslanikom ter z angleškimi ter ameriškimi agenti, ki tam delujejo za "^esihjo" Ameriške cerkve posedujejo mnego univerz, kolegijev In osnovnih šol. Dočim so univerze skoro po- pravitelji so torej sklenili, da vsod državne, jih v naši deželi dajo celotno zgradbo, ki je preveliko posedujejo razne cerkve sta dolga, novi Brandeis univer-in verske organizacije. Katoli-' zi s pogojem, da ta obratuje na ška cerkev v tej deželi ima več docela nestrankarski podlagi, univerz, mnogo kolegijev in ve- Ta pogoj je bil seveda takoj liko osnovnih šol. Ostale cerkve sprejet, ker je odbor novega u-se pečajo le z univerzami in ko-' niverzitetnega projekta itak legiji. sam skušal vspostsviti vzgojno Informativna družba Common ustanovo na tej enakopravni Council piše o tem pod neslo-! bazi. # Po dogovoru je Brandeis univerza prevzela sto akrov obsegajoče dvorišče ali park (campus), vso opremo in pol ducata stavb nad katerimi se ponosno vom "Nova ameriška univerza" sledeče: Mnoge odlične in znamenite ameriške vzgojne ustanove so Kc^ree^ieiMlMM ustaZh I dviga slikovrta «,avna *«radba, janci vseučilišče Princeton, a SVETOVNO DELAVSTVO IMA KLJUČ: DO SVOBODE. Toda ae ga ne poslužuje. Komaj je po minuli vojni ustanovilo novo delavsko strokovno international«, že so izstopile is nje zveza angleških unij ter ameriški CIO. Ampak preobrat se nadaljuje in prišlo ho do solidarnosti delov* nega ljudstva, ker za svet ni drugega izhoda. zdaj Z ostalim imetjem je .'nova univerza prevzela tudi poslov-nico prejšnje Middlesex univerze, ki je bila izdana 1. 1849. Tako bo Brandeis univerza mogla s časom podeljevati zdravniške in druge diplome. Brandeis univerza je obvezana, da nikdar ne skuša uvesti "kvotnega sistema", ki bi omejeval vpis članov določenih plemenskih ali narodnostnih ter verskih skupin. Ta sistem je u-veden v. mnogih kolegijih in univerzah sirom dežele in posledica tega je, da mnogo drugače povsem kvalificiranih študentov ne more dobiti prilike vstopa v take učne ustanove. Vpisne tiskovine Brandeis u-niverze vključujejo predele v ket ere se vpiše prosi lčevo ime in j stopnjo njegovih dovršenih štu-daj gladko, je rečeno v reviji ter njegove ali njene intere-"Look", toda tekom razvojne se izven teh Fotografija ni podobe ustanavljanja je bilo mno- katoličani znano vseučilišče No-! tre Dame. Lansko jesen je bila otvorjena prva univerza, ki so jo ustanovili pripadniki Židov-1 ske vere — to je Brandeis univerza v Waltham, Massachu-1 setts, v okolju Bostona. Vseuči-1 lišče r.c/:jt ime enega velikih Ii-1 beralifth pomožnih vrhovnih sodnikov Zed. držav, pokojnega Louis D. Brandeisa in je odprta vsem kvalificiranim mladim moškim in ženskam, brez ozira na Injihovo plemensko, narodno ali TWrsko ozadje. Početek in cilje te najnovejše ameriške univerze opisuje ilu-jstriran članek v tedenski reviji I "Look", v izdaji izišli 18. jan. letos. Brandeis univerza posluje se- i>lakftim liorki Genialni umetnik besede, veliki naslednik najboljših tradicij ruske klasike, Maksim Gorki — s pravim imenom Aleksej Maksimovič Pješkov — je tudi ustanovitelj nove umetne socialistične literature, ki ima velik vpliv na razvoj svetovne literature. Vse delo tega pisatelja, edinstveno življenje tega moža, je bilo posvečeno domovini in ljudstvu, borbi za srečo človeštva. Aleksej Maksimovič Pješkov se je rodil 1. 18«8 kot sin umetnega mizarja v Nižjem Novgo-rodu, mestu, ki se danes njemu na čast imenuje Gorki. Svojo mladost je preživel ob mogočni Volgi. Pri svojem starem očetu se je učil brati in pisati in ko so mu umrli starši, si je šel iskat lastnega kruha, "med ljudi". Zdaj ga vidimo za prodajalno mizo v neki trgovini, kmalu na- potoval je Krim in Kavkaz. Gorki je postal pisatelj v letih, ko se je pripravljala v ljudstvu revolucija. Rusko rnalome-ščanstvo, ki je bilo politično kakor tudi kulturno oalabljeno, se je že balo revolucije. Veselo čustvo bodočnosti in ustvarjanja, predčustvo splošne zmage, je postalo last drugega razreda—proletariate. - < V letih okrog 1890 so vzplam-tele kot himna besede Gorkija, "Stara Isegila" in slovita "Pesem sokola" so napravile njegovo ime znano tudi izven Rusije. Gorki je vpeljal tudi brezpravne v literaturo, ljudi, ki jih drobi kapitalistična družba, ki namih množic. Leta 1902 so uprizorili v moskovskem gledališču dvoje del Gorkija. Tudi v poznejših letih se je udejstvoval na dramatičnem področju. Leta 1905 se je Gorki, ki je bil znan že v vsej Evropi, prvič srečal z Leninom. Skupnost nazorov je dovedla do pravega tovarištva. Na Leninov nasvet je odpotoval, da tako uide ponovni aretaciji leta 1906 v inozemstvo; tam je p«sel svojo znano povest "Mati". V tem delu je postal proletariat prvič predmet umetniškega dela, postal je gonilna sila zgodovine, faktor, ki je poklican, da preosnuje ves ustroj družbe. • Nekaj let pozneje je objavil go težav in problemov, ki jih je bilo treba rešiti. Dobiti je bilo treba primeren prostor oziroma stavbo in zbrati je bilo treba potreben sklad K sreči so upravitelji sklada za novo univerzo zvedeli, da so na razpolago prostori in dvorišče Middlesex univerze v Walthamu. Ta univerza je bila ustanovljena kot medicinska šola, toda ni ustrezala strogim predpisom, ki veljajo za medicinsko izobrazbo. Njeni u- izdal še več pomembnih knjig, ki poleg umetniške vrednosti predstavljajo važne vire zgodovine in predzgodovine Socialistične revolucije. Gorki stoji v začetku sovjetske literature. Že pred Oktobrsko revolucijo se je pokazal kot pisatelj novega kova, kot umetnik socialistične stvarnosti. Kot Gorki povest Malo mesto Oke-j uk je gioboko ljubil svoj narod, rov", roman, ki nas vodi v za- SV0j0 domovino, socialistično dr- pa še niso zgubili čuta človeške tohio življenje provincialnega žavo z vsem novim, kar je ta dr- >♦ malomeščanstva, umetniška sli- žava ustvarila ka sveta, ki je obsojen na pogin. , „ , , . . . . ^ , Ta veliki pisatelj in človek je;moških in žensk. Predsednik Sachar se nadeja, da se ta propor-cija članov fakultete in študentov ne bo znižala do 1. 1952, ko pričakujejo, da bo število študentov naraslo do 1200. Predvidevajoči dan ko bo-u-niverza resnično dosegla svoj cilj in bo ustaljena v svojem delovanju, sledijo trdo - delavni ideelisti, ki imajo zasluge za do-zdaj dosežene uspehe in napredek ustanove, po poti začrtani po pok. sodniku Brandeisu v enem od njegovih sodnih mnenj: "Ako hočemo voditi v luči razsodnosti, tedaj moramo biti miselno pogumni." WWWyAVWAWWAWS opis lastnega življenja "Detinj-stvo\ "Med ljudmi" in "Moje univerze". Te knjige, ki so edinstvene, pozornost vzbujejoče in bogate na pojasnilih, posredujejo nazorno sliko zamotanih socialnih plasti predrevolucijske Rusije. Na podlagi amnestije 1. 1914 se je vrnil pisatelj nazaj v domovino, kjer je možato nastopil proti imperialistični vojni. Po Oktobrski revoluciji, kateri se je pridružil Gorki z vsemi svojimi pisateljskimi močili, je človekoljubja. Svojo najglavnej-šo nalogo ustvarjanja je videl v tem, zbuditi v človeku aktivno ustvaritev do življenja in mu pomagati v njegovem stremljenju po osvoboditvi. Leta 1935 je zatisnil pisatelj ruske zemlje za vedno oči. Toda njegovo srce, polno ljubezni do človeštva in nespravlji-vega sovraštva do vseh temnih sil, je neumrljivo. Neumrljiva je tudi slava pisatelja v njegovi domovini in v vsem kulturnem svetu. Ogrska vlada je koncem minulega tedna zahtevala, da naj predsednik Truman poslanika Chapina čimprej odpokliče, ker je postal za Ogrsko "persona non grata*'. Res ga je državni department pozval domov v Washington na "posvetovanje", ni pa ga odpoklical. Toda v Bud a pest o se nedvomno ne bo več vrnil. Prosekutor Olti je v svoji obtožnici proti kardinalu in njegovem zavezništvu z ameriškim poslanikom dejal med drugim, da "Amerilp podpira reakcionarne elemente po vsem svetu, da bi zatrla sile, ki delujejo za demokracijo. In zato je in Še podpira tudi madžarske rojaliste in pretendenta za madžarski "zavrženi" prestol, "nadvojvodo" Otona Habsburškega". Predsednik sodišča pa je izjavil, da ta obravnava ni napad na vero, ampak se vrši proti tistim zločincem, "ki vero in cerkev zlorabljajo proti interesom nove ljudske demokracije in posebno v škodo delavcev in kmetov." • Izvajal je, da kardinal Mindszenty ni pred sodiščem radi svojih cerkvenih funkcij pač pa kot obtoženec vsled vele-izdaje in radi drugih posvetnih grehov, ki jih je storil zoper ljudsko republiko. Cerkev seveda v svoji propagandi molči o "posvetnih grehih" svojega princa in poudarje le, de je bil prosekutiran radi vere. Toda poročilo iz Rima pravi, da Jih je tudi med rimsko hierarhijo nekaj, ki smatrajo, da se je kardinal Mindszenty vse preveč zaletel v komunizem in odletel. Ni bil previden v svojih političnih in špekulativnth aktivnostih. 2e leta 1947 je bil prepričan, da pride kmeta do nove vojne in Madžarska bo z ostalo "komunistično" Evropo spet osvobojena za stari red. Zato je v tem mišljenju tudi delovil s tako vnemo. Računal je napačno in zato je v ječi. Ne pa radi svoje vere. Sicer pa ogrski magnati niso nikoli verjeli v Kristove nauke. Le brezpravnim tlačanom so jih ponujali. Tole mi ne gre v glavo? Čem« naj Ima naša dežela are-sperite*o same kadar je po svete klanje in smo v vojni, ne pa de se bi lotili planiranega gospodarstva v splošnn dobro, tO mi nikakor me gre v glavo! Mar ne bi bile boljše, ako bi imel blagostanje ves svet v mina* namesto da ga ima zgolj ena dašela v vojni in s oboroževanjem? Milico Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Njuno življenje je bilo preprosto, pa vendar nekam čudno, ne bilo bi mogoče natančno pojasniti, v čem je bilo čudno. Bilo je kakor skrita bolezen/nad katero obupajo vsi zdravniki, bolezen sama pa se kadar koli pojavi. Konrad Sušnik je bil doma v gorah ob Trojanskem klancu. Doma so imeli gostilno. Oče je bil župan, samozavesten, pa tudi ^onpišljav človek. Te lastnosti je podedoval mali Konrad po očetu in se je po očetovi tihi volji v šoli podpisoval Schusch-nigg, ter učiteljici, ki se je spotikala ob tem. trdil, da se njihov rod od vekomaj tako piše. Učiteljica, vneta rodoljubkinja predvojnega kova in starega slo-vanstva, mu je dokazovala, da pride to ime od besede "suh", ne pa "suh", in da slovenski "i" prav toliko velja kakor nemški "sch'\ pa da se kratko malo piše on Sušnik ip ne Sušnik, najmanj pa Schuschnigg in da ona tega ne bo dovolila. Ker res ni dovolila, je vneta rodoljubkinja od-frčala nekam še dalje v gore, mali Konrad pa se je podpisoval bolka s tega drevesa, je kasneje, ko se je njen brat smrtno ponesrečil, kar resno začel misliti na zakon z njo. Mica, ki bi morala domov, da po bratu prevzame gospodarstvo, je rajši živela v mestu kakor na vasi. Zato sta se kar hitro sporazumela, ne da bi med njima bila kaka večja ljubezen. Vojno je Konrad srečno pretolkel v zaledju in pošiljal slovenske fante na fronto. Da se s tisto poroko ni bil navezal na Svetega Ivana in Slovenijo, bi bil po razpadu Avstro-Ogrske odšel kam v Avstrijo. Tako pa je moral posloveniti svoje ime in zaprositi za službo. Dasi se s politiko ni nikdar ukvarjal, je ? ljudmi prišel povsod navzkriž. Povrhu je — v Sloveniji v desetih letih služboval v treh krajih — imel smolo, da je povsod naletel na kakega nekdanjega znanca, ki se je prav dobro spominjal ne samo njegovega 'schuschniggovanja"; marveč tudi njegovega avstrijakantstva ali njegovega vojnega priganja-štva in ravnanja s slovenskimi fanti in celo ovaduštva. Ta srečanja z nekdanjimi znanci so še naprej po svoji in očetovi vo-iP™ zagrenila "ljubezen' do do-lji vse tja do poloma prve sve-r™ovine» do Slovenije, zaprosil tovne volje Ko je Konrad za- Je ™ službo na Hrvaškem, od prosil za službo v Jugoslaviji, koder je počasi odšel še globlje mu še na misel ni prišlo, da bi v državo, v samo Srbijo. Tam je Jugoslaviji kljuboval, kakor je svoj zaželeni mir in kaj nekdaj kljuboval svoji učite-1 ugodna tla za svoje zelo samo- ljici. voljno sodnikovanje. S tistimi j . i kraji in ljudstvom se je nad vse V* Prea P.rvo s.ve:ovno v?JnoI hvalil: v takem izobilju ni živel je bil Sušnik sodnik v nekem štajerskem mestecu. V istem mestecu je na pošti poleg čmer-nega poštarja z naočniki na nosu sedela mlada, komaj devet-najstletna poštarica Mica Horvat, se pri delu naslanjala na mizo tako, da so njene polne, nabrekle prsi počivale na tej mizi kakor zrele din je. V obraz ni bila nič kaj lepa, zato pa je bilo v njej nekaj drugega, da je mo-žke z lahkoto "navijala okrog prstov". Bilo je na neki način razumljivo, ker je bila doma iz gostilne, kjer so jo kmečki fantje še tako rekoč smrkljo "pokali po ritki", jo vinjeni objemali, "kradli" poljube, nad čemer se ni hudo zgražala in se je doraščajoča naglo spuščala v večje ljubezni, če ne drugod, pa kar na senu. Ker je imela še brata, ki je bil določen, da prevzame doma posestvo in gostilno, in ker je oče hotel nekaj go-sposkosti v hiši, je bilo naravno, da so jo poslali v meščansko šolo, nakar je odšla v poštno službo. Tam jo je srečal Konrad Sušnik. Dasi se je sprva otepal okrog nje samo kot okrog jablane z lepim zrelim sadjem in na poroko, čeprav ji jo je obljubljal, ni mislil, predvsem, ker je vedel, da tudi drugi otresajo ja- se nikdar. Ljudje da mu prinašajo vsega, kar hoče. Imenitni ljudje! Pri tem pa ni pozabil norčevati se iz njihove zaostalosti, iz njihovega balkanstva. Spotikal s* je seveda tudi nad cirilico: "Ali je to sploh pisava? Zapišite," prosim vas," je pripovedoval trgovcu Podlesku, "besedo 'št iti ti' v cirilici. Bože, bože! Kakšna strahota. In še na misel jim ne pride, da bi opustili te svoje palice in prevzeli našo, pošteno evropsko, slovensko pisavo." Pri tem je možak pozabil, da nekoč on sam ni hotel prevzeti naše poštene pisave, pač pa se podpisoval Schuschnigg, zaradi česar je morala leteti neka učiteljica, in da je tisto njegovo pisa.ije bilo vse kaj drugega kakor srbska cirilica. Kot sodnik ni mnogo zaostajal za nekdanjimi turškimi ka-diji, razen da je on od ljudi jemal na lep način. V resnici so jima ljudje prinašali najboljše od svojega siromaštva. A niti to niti njegova plača ni zadoščala za njuno razsipno življenje. Oskrbnik Miha Kuhar je moral kadar koli poslati dohodke s posestva. Celo odprodala sta nekaj zemlje. Sicer pa, tako sta dognala, do smrti bosta imela dovolj. Ce bi ohranila samo hišo ter vinograd in bi on dobival svojo pokojnino, bi pri Svetem Ivanu kaj lahko živela. In tako se jima je večer njunega življenja prikazoval v najlepši luči. Življenje samo se je pomirilo in Konrad se ni več pritoževal nad navadami svoje Mice, ki jih je bilo v prejšnjih letih več ko dovolj, in kar vse je bila prinesla kot razvado iz domače gostilne, in pa nenasitno slo svojega telesa. Res da v zakonu ni več zahajala "na seno", a Konrad je vedel, da si Mica že zna utrgati, kar potrebuje. Toda, dokazi?! Ta bedni sodnik, ki se je vse življenje ukvarjal samo z dokazovanji, je pred domačim pragom stal brez vseh dokazov. Tembolj ker se jih je bal — iskati. Preveč se je je bil privadil in brez nje bi shiral. Sicer pa ga je ona ljubila iz vsega srca, o tem ni bilo dvoma.. V nekem pogledu mu je bila brezmejno, suženjsko vdana in se je — in to zares — metala pred njim na kolena, kadar se je razjezil in klicala: "Napravi z mano. kar hočeš, ubij me, naženi me, rada te pa le imam!" Nazadnje pa, če je dobro premislil, se ni imel za kaj jeziti: sam je živel v tem pogledu tako rekoč že razvratno, vsaj do poroke, a nič manj pri vojski, in je v zakonu kaj hitro obnemogel. Poslednjo svojo ljubezen je podaril na skrivaj nekemu mlademu dekletu, še tako rekoč otro- * h ku, ob lepih in velikih darilih, ko je služila pri njih, dokler naposled ni odšla nekam na jug. Da se Mica v zakonu ni mogla zadovoljiti ^samo z božanjem, z lepimi besedami, polju bova -njem, je umljivo. Toda zatrapala se ni nikamor za delj časa. Vse je jemala mimogrede, "spotoma". Zares spotoma, kjer je pač naneslo. In samo ta način njenega burnega, preveč telesnega življenja jo je obvaroval, da bedni Konrad ni mogel priti do dokazov. Tako življenje, ko je ljubezen kradla z naglico in kjer koli. pa tudi kadar koli. je bilo razburljivo za njeno notranjost. V večnem nihanju med' svojo teles-; nostjo in v strahu pred Konra« dom, da bi jo ujel, jo je sililo k pijači, v kateri je hotela nekaj zadušiti. Ob tej vrnitvi je bila vendar i že nekoliko pomirjena. Ne da bl | se tudi zdaj "spotoma" komu ne j vrgla v naročje z vsem žarom, temvoč so minila leta, minila je njena mikavnost, da bi si jo kdo poželel. V obraz je postala naravnost grda. In ker njena sla ni več zlahka našla koga, ki bi jo 1 tešil, je začela le še bolj popivati in postala je naravnost zanikrna. Docela se je zanemarila. Kadila je ves dan, ves dan pila. n ta v Ljubljani. Te ideje pa postajajo danes, ko številni prostovoljci in poklicni delavci že grade obvozno progo, stvarnost. Ko bodo spomladi prihodnjega leta prietopili k ostalim obsežnim delom, se bo v celoti pričel izvajati ves regulacijski načrt železniškega prometa, ki bo naj moder-neje urejen in ne bo več oviral razvoja velike Ljubljane. S. R. Drawn by William Gropptr kako bodo rešili železniško vprašanje v ljubljani? Že v stari Jugoslaviji je bil v Ljubljani železniški promet zelo močan. Danes pa se je celotni promet v slovenski prestolnici še povečal. V zvezi s tem so odločeno, da ie treba daleč zunaj mesta zgraditi poseben ranžirni kolodvor, na katerem se bodo sestavljali tovorni vlaki za notranjost države in za inozem- se pojavili številni problemi,'stvo. Ves tovorni promet, ki ne Napredovanje elektrotehnične znanosti Flourescenčna luč se danes že marsikje uporablja v praktične namene. Cevi s takšno svetlobo razširjajo tako imenovano mrzlo luč, ki ima seveda mnogo prednosti pred običajnimi žarnicami, ki pretežno razširja jf toplotno energijo. Zanimivo je, da se nam jestvine, ki se pri običaj-^ ni svetlobi rade pokvarijo, drže dalj časa pri flourescenčni luči. Dandanes ne uporabljajo več v modernih in velikih pralnicah perila za zaznamovanje posebnega črnila, temveč posebej izdelano nevidno črnilo, ki se zasveti šele pod ultraviolično svet-1 lobo. Tudi novorojenčke zaznamujejo v porodišnicah že s tako flourescentno snovjo, ki je otroku popolnoma neškodljiva, pri običajni svetlobi nevidna, pa lepo čitljiva pod ultraviolično svetlobo. Zamenjava dojenčkovi je tako še prav posebno nemogoča. 2e dolgo je znano, da z ultraviolično svetlobo lahko razpoznavamo tudi ponarejen denar od pravega. Tudi hraniva se dajo s flourescenčno svetlobo preiskovati z ozirom na njih pristnost in užitnost. Končno naj o-menimo še uporabo flourescence v bakteriologiji. Tu odpira čisto nove možnosti opazovanja mikroorganizmov. Tako se nam v flourescenčni svetlobi zasveti bacil tuberkuloze rumeno rdeče, bacili tifusa rumenkastoviolično ali rumenozeleno. Prav tako se zasvetijo rakaste novotvorbe v purpurni barvi, medtem ko se nerakaste novotvorbe sploh ne zasvetijo. PRIREDBA V KORIST PROSVETNE. MATICE Cleveland, O. — Tukaj, med naprednimi rojaki, se je pojavila ^kcija za priredbo v korist "Proivetni matici". V petek zvečer so se zbrali zastopniki pov-skih zborov "Zarje", 'Slovana" in "Jadrana" ter dramatičnega društva "Anton Verovšek", kateri so ustvarili obris priredbe. V prvem delu bodo ti trije zbori podali koncertni program in v drugem pa A. Verovšek igro enodejanko. Priredba se vrši 20. marca ob 4. pop. v Slov. nar. domu, 6417 St. Clair Ave. Vstopnina je 75c. Podrobnosti o tem bodo poroča ne pozneje. Za boljši uspeh bodo razposlana pisma društvom, včlanjenim v P. M. in tudi drugim. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči: Poljšak, predsed-niw; Mary Božich, tajnica-blag. in Sophie Kapel, John Zaitz in Joseph Derjava, nadzorni odbor. V- puhlicijski odbor pa John Ste-blaj, S. Kapel, M. Bozich in L. Poljšak. * / Vsa splošna napredna javnost je prošena na sodelovanje, da bo uspeh čim boljši. Leo Poljšak. Prodajanja otrok % na Japonskem V primitivnih agrarnih predelih Japonske je suženjstvo še vedno v veljavi. Revni starši prodajajo imovitim svoje otroke, ki potem, ko le malo odrastejo, delajoča svoje nove gospodarje in so njihovi podložniki vse življenje. Samo v eni prefekturi je bilo prodanih po tej tradiciji v suženjstvo 2,500 otrok. • e e • e e e • e e e • e e • e e e • e e e e e e • e e e e e e e • e e • PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA IA NOVO DRUŠTVO med katerimi pa je zlasti vprašanje ureditve železniškega prometa v Ljubljani postalo nad vse pereče. Zaradi aktualnosti živijenskegs vprašanja slovenske prestolnice so pristojne oblasti pripravile glavne osnutke za njega rešitev, izdelale številne načrte, ki so nadvse zanimivi in so iih letos že pričeli izvajati, tako da bo y nekaj letih železniško vozišče v Ljubljani naj-moderneje urejeno. V čem je problem? Železniško omrežje Ljubljane in bližnje okolice so z vsemi napravami zgradili pred 100 leti. Ker jih niso bistveno spreminjali, je razumljivo, da danes ne ustrezajo več potrebam sodobnega in seveda tudi močno povečanega prometa. Drug velik problem je v tem, da železniška proga sredi mesta močno ovira notranjo povezavo posameznih predelov mesta in njega razvoj. Ko je bila pred 100 leti zgrajena kvartala z moškimi Po ce'e ure, ieleJznjca s£OI1 Ljubljano8 ^ bi kvantala huje od moških, tako J da Miha Kuhar ni nič pretira- NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA Naročnina sa Zdražeae države (Isvsemšl Chlcafa) in Kanado • $9.9$ aa leto; $4.tt sa pol leta; $2 00 sa četrt leta; sa Chicafo • Ceek Ce., 99.59 sa celo leto; 94.7S ta pel leta; sa Inosematvo 911. S Naslov za list in tajništvo ja: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS val, kar je povedal Gizi o njej. Toda za svojega Konrada je še vedno neverjetno skrbela. Zdelo se je, da poleg nekdanjega strahu pred njim rase v njej do njega tudi neka svojevrstna ljubezen: tist^a, ki se razvije med starci, ko čutijo, da bodo prej ali slej ostali sami. Ljubila ga je na neki način kakor devica svojega oboževanega junaka. \ 2. Ko sta se sedaj vrnila, ni Ijtito nič drugače: zaživelo je vse tisto v tem domu, kar je živelo vedno. Pripeljala sta se popoldne pred svetim večerom s poštnim vozom, kakor sta imela vedno navado Spotoma sta dodobra izprašala voznika o vseh novicah pri Svetem Ivanu. Do ljudi nista kazala nikake gosposkosti, posebno Mica je postajala čedalje bolj klepetava in ni izbirala, s kom klepeta. Zdaj je celo rada imela svoje kmečke ljudi, kakor bi se po dolgih letih vračala v kraj in v mladost svojega najlepšega, ivanovskega življenja Pred pošto ju je že čakal Miha, Ju pozdravil, jima pomagal z voza in to za njima nesel dva velika kovčega. iDal^e prihodnjič.) Naročite si jubilejni Ameriški družinski koledar za leto 1949. Stane $1.50.* la speljana po skrajni periferiji tedanjega mesta. V Ljubljani je nova ureditev železniškega prometa postala nujna, ker je treba železniške naprave modernizirati, razbiti oviro, ki jo predstavlja sedanja proga v mestu in ker brez rešitve železniškega vprašanja sploh ni mogoče pristopiti k izvajanju regulacijskega načrta slovenske prestolnice. Prvi načrti Potrebo rešitve ljubljanskega železniškega prometa je uvidela že stara Jugoslavija, toda do kakih resnih priprav ni nikoli prišlo. Danes pa strokovnjaki že izdelujejo obširne in podrobne načrte in v letošnjem poletju so prvi delavci že zasadili lopate in danes že izvršujejo v neposredni okolici Ljubljane, na prostoru, kodef bo tekla nova proga, obsežna zemeljska dela. Pri reševanju železniškega vprašanja Ljubljane so strokovnjaki prišli do soglasnih ugotovitev, da je potrebno ločiti potniški kolodvor od tovornega, ki ga je treba premestiti ven iz mesta. Razen tega pa je dokončno BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal 20-961 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. : A. bo dovažal blaga v mesto, pa bo šel po novi, obvozni progi, ki bo tekla okoli mesta. Potniški kolodvor Za potniški kolodvor pa sta dva načrta. Po prvem bi se sedanja železniška proga morala pomakniti za nekaj kilometrov proti severu, kjer bi bil nekako za artilerijsko vojašnico nov o-sebni kolodvor, po drugem načrtu pa bi železniška proga in prav tako postaja ostali na istem mestu kot ie danes, le da bi vse tire s postajnimi napravami vred poglobili za 7 m. Večina strokovnjakov soglaša z načrtom poglobitve, kajti prestavitev proge in kolodvora za nekaj kilometrov proti severu, bi lahko čez nekaj let ustvarila podoben problem kot danes. Dokončne odločitve v tem vprašanju še ni, vendar bo skoro gotovo izvedena poglobitev vsega železniškega omrežja. Tovorni kolodvor in obvozna proga Tovorni kolodvor za potrebe mesta bo ločen od osebnega in bo obenem s kurilnicami ter delavnicami zunaj mesta v smeri proti Mostam. Ves ostali tovorni promet, ki ne bo dovažal blaga za Ljubljano, se bo mestu ' izognil po tovorni obvozni progi. Tekla bo na levem bregu Save okoli Črnuč, Dravelj, za Rožnikom in se pri Viču zopet spojila z glavno progo. Kakor kaže statistika, bo polovica železniškega prometa Ljubljane šla po novi obvozni progi, na kateri bo nov ranžirni kolodvor nekako na sredi med Črnučami in Lazami. Pa tudi če načrt poglobitve ne bi obveljal. Se celotni načrt ne bi bistveno spremenil, kajti tovorna obvozna proga in ranžirni kolodvor sta nujno potrebna, le osebni in mestni kolodvor bi bila v tem primeru zgrajena na drugem kraju ter nepoglobljena. Novi kolodvori Razen navedenih naprav bodo v ljubljanskih predmestjih zgradili še manjše kolodvore za osebni in tovorni promet, tako v Zalogu, Črnučah, Dravljah in na Viču. Povsem pa bodo odpravili del gorenjske proge v odseku od Šiške do sedanje postsje St. Vid. Namesto po njej bodo viski na Gorenjsko vozili po sedanji kamniški železnici do Črnuč, od tam pa do St. Vida po obvozni progi. To so torej osnovne ideje nove ureditve železniškega prome- Evropa nas ne bo mnogo stala Prvotna vsota, določena za Marshallov plan v pomoč Evropi je do malega izčrpana in zvezna vlada želi, oziroma predlaga, da ji kongres odobri v ta namen čimprej nadaljnih pet in pol milijarde dolarjev. čemu označiti vsak pomirjevalen predleg USSR za "mirovno" ofenzivo? (Konec 4 1. strani) ozirom na graditev mira v moskovskih "Izvestjah". Dolii našo vlado, da jo z odklonitvijo Stalinovo ponudbo za sporazum z Zod. državami jasno pokazala, da goji vojno namene in bal radi tega noče v spravo z vlado v Moskvi. Kajti ako bi prišlo do sporazuma, bi morala prenehati z vsemi svojimi ogromnimi načrti "agrpsivne politike anglo-ameriškega bloka". . In sedaj še ta boj radi kardinala Mindszentyja — torej se napetost povečuje! Časopisje in radio v deželah sovjetskega bloka pa mahctta po Marshallovom planu in po novo osnovani zapadni vojni zvezi, v kateri bi bile tudi Zed. države in Kanada z vso svojo ekonomsko in oboroženo silo. Bivši minister vnanjih zadev v španski republikanski vladi - Alvarez del Vayo - piše v newyoršU reviji Nation, da je govoril na svojem sedanjem potovanju po Evropi z mnogimi ekonomi, med njimi z Gunnar My rd a lom, ki je načelnik ekonomske komisije Združenih narodov. Njen stan je v Švici.On je Alvarezu del Vayu kratko malo dejal, da ekonomska obnova Evrope ne bo mogoča drugače kot da se uspostavi svobodno trgovino med zitpadnimi in vzhodnimi deželami, Drugi ameriški ekonomski veščaki so morda nasprotnega mnenja — posebno oni v državnem departmenta. Kajti ta oddelek je za izoliranje in za gospodarsko bojkotiranje Sovjetske unije ter njenih zaveznic s kakršnimikoli sredstvi. To pa ne bo privedlo zapadne Evrope in ostalega sveta v mir pač pa v novo svetovno vojno. foeeeeeeooeeeooeeoeeeeeoeeeeeeeeeeoeeoeeeeeoooeeaoooe PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. ! 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 9*1179—9-717^ eoooeoeooosoeooooooeoeoeoeoeeoeeeoa-eeeoeeooooooosooJ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO > OBRNITE NA UNIJSKO TISKAJINO . 1 Sv ADRIA PRINTING CO. Tel. MIchlraa t 3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL <, PROLETAREC SE TISKA PRI NAS * * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * LOJZE KRAKAR: Le nekaj misli k Ulenspieglovim Šestnajsto stoletje, stoletje tujega nasilstva, mračnih vraž, verovanje v copernice in verskih preklarij visi kakor oblak ob neurju nad Nizozemsko, nad deželo Flamsko, domovino Ulenspie-gla. Stoletje, če povzamemo besede knjige, ko so sedeli zgoraj na oblasti tatinski troti, španski kralji, dvorjani in njim priliznjeni grofje, spodaj marljive čebelice. Stoletje, v katerem je Karel, oče njegovega svetega veličanstva španskega in angleškega kralja Filipa, sejal smrt in pregnanstvo, sin pa se je zarotil^ da bo rajše vladal pokopališču, kakor narodu krivovercev, flam-skemu narodu. Stoletje, ko se je Lutrov uporniški ogenj razširil z Nemškega tudi na Nizozemsko in tam grozil spodžgatr temelje papežkemu katoličanstvu, na katero je bilo naslonjeno špansko kraljestvo, ki se je smatralo za pameti, ki so jo zblodile predstave o copernicah in čudežih, večni revež in vselej z bogato vrečo duhovitosti, ki jo trosi na levo in desno, pridigar, ki deli lekcije zavaljenim menihom in župnikom, in šolar, pripravljen vselej odpreti uho za pametno besedo, — tak prepotuje Ulen-spiegel ceste in poti do rimskega papeža in nazaj, tak deli v spremstvu debelušnega, .večno lačnega prijatelja Lama svoje hudomušne odpustke po krčmah in trgih in tak jezdi na svojem sivcu po flamski zemlji. Takega nam riše knjiga, in tak živi v ljudstvu, ki vidi v njem sebe. lik nikoli živečega, a po vsej deželi flamski poznanega in v tegobah stoletji porojenega junaka, veselega in nezgorljivega na grmadi, junaka, ki napoveduje pravično življenje, konec nasilstva, ljubezen in resnico, kar je po- polnovrednega dediča nekdanje- menilo že v njegovih časih, po-ga rimskega. meni danes in bo pomenilo jutri Po Flamskem se širijo verski sovraštvo do zatiralcev 2ivo. boji. Španski kralj pošilja na nwvrgijwo resmco o kralju m papežu, ki se grizeta kakor dve ščuki in ki ju bo ljudstvo nekoč' vroča nizozemska tla svoje voj-ščake, ki so vselej pripravljeni preobleči se v rabljevska oblačila in prižgati grmade pod nepo-kornimi domačini, ki jih je oplazil in potegnil za sabo val Lutro-vega evangelija.S protestanti v ječo, na natezalnico, na grmado! Na grmado s copernicami, ki žive v domišljiji mračnega stoletja kakor strahovi s človeško zunanjostjo in hudičevo dušo, strahovi, ki se jih je treba bati in jih z mečem naganjati na grmado! Vse to giblje, straši in tlači stoletje, ki mu je bilo usojeno, da je rodilo Ulenspiegla, vzravnano drevo, zraslo iz flamske zemlje. V tem času jezdi po Flamskem hudomušni, večno veseli Klasov sin Ulenspiegel, ki gs mora mračnega časa ni izkrivenčila v pukljastega ponižnega, temveč mu je prav njegova flamska tr-doživost pomagala vzravnano zrasfi v svoj čas, da bi mu odkrival resnico s svojo prirojeno in dobrotljivo hudomušnostjo, ki jo je podedoval preko očeta, sežganega na grmadi, od davnih rodov svojih svobodoljubnih prednikov. Rodil se je svojemu očetu (kakor pripoveduje o njemu zgodba) v obubožanem flamskem mestecu nekako ob istem času, ko je v soncu španskega kraljevskega dvora zagledal svet Filip, kralj med kralji in vladarji, katerih vrhovno pravilo je, da se vzajemno podpirajo zoper ljudstva, kralj in poznejši rahel j, ki si je z inkvizitorskim mečem pokoraval Ulenspieglovo domovino in številne druge dežele, do koder je segala moč njegovega kraljevskega žezla, blagoslovljenega od papeža. Fant Ulenspiegel, popotnik in romar, ljubimec in ljubljenec, maščevalec, ki mu pepel njegovega sežganega očeta trka na prsi, da se v njih oglasi maščevanje, in zdravnik zamračene človeške ujelo na kavelj, resnico, ki kakor rdeči škrat zdaj pa zdaj pogleda Ulenspieglovega bralca izza vrstic in poglavij ter mu s hudomušnim obrazom in pravičnim srcem pove vse, kar ji leži na duši. Ta resnica je rdeča nit knjige, številnih dogodkov, pustolovščin in potovanj, veselih in grozljivih prizorov. Ulenspiegel, krščen po svojih lastnih besedah za človeško zrcalo, je vest ljudi in svojega naroda, spomin in upanje flamske dežele. Povest o Ulenspieglu je obenem povest o svobodi človeškega duha, ki je kakor lastovica, plavajoča v morju neizmerne prostosti; če jo privežejo za nogo, bo plahutala tako dolgo, da se bo ali z močjo odtrgala z vrvi ali pa onemogla in strta padla na tla; vzdržala ne bo! Te in take misli izletajo pred bralcem kakor ptic* iz vrstic knjige o Ulenspieglu, ko sedb k njej in ga priklene nanjo njena vesela, prostodušna beseda. Bralec spremlja Ulenspiegla po njegovih poteh, cedi sline ob obilni jedači in pijači, ki jo uživa junak po nepreglednem jedilnem listu svoje dežele. ("Oh, dobrega človeka spoznaš tudi po tem, da rad dobro prigrizne in popije!" de nekako takole tudi Miklavž Breugnon), skupno z Ulenspie-glom se huduje na brezsrčne rablje in pomiluje revne babje-verne ženice, ki hodijo ritenski na bo^jo pot, da izbrišejo go-spem pred sabo grehe ter si zato zaslužijo nekaj fickov, z nasmeškom pomiluje srboritega, naslade željnega kraljeviča Filipa, ki hodi po mračnih hodnikih svojega bleščečega se gradu. In ko obrne zadnjo stran, se zdi bralcu, da se je vrnil z dolgega potovanja po davnem stoletju in po kraljestvu kralja Filipa, ki KAJ LAHKO STORI v » t r* VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA" ? a Pridobiva jmo ma NOVIH naročnikov a Obnavlja jmo naročnino TOČNO, čim potege a Agi tira jmo med dVaglml naročniki, ia stare Isto • Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad la priporoča jmo to todl dragim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev la drugo stvari • Naročajte sloveaske In angleške knjige is PROLETARtEVE knjigarne • Poskrbita, da si aarefe AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, kl tega še niso storili a Nsročite KOLEDAR tadl svojcem v starem kraja la sasko PROLETARCA. Vsakdo naj stori ia nai list kolikor more, pa bomo vse teiave zmagovali! NEWS ITEM Ufoes*** new NM pwident •All si* directors are lop in*osVi*tt$ts... obsega dežele Flandrije, Anglije, Nizozemske, Hainautja Ze-ladna—in ki ga danes ni več ... Pa Ulenspiegel? Ulenspiegel je ostal. Otipljiv leži pred tabo, njegove resnice te prevzamejo, kakor da bi bile izgovorjene danes. Koliko bolj so morale prevzeti ljudi v času Charlesa de Costerja, vernega zapisovalca Ulenspieglovih dogodivščin in velikega pisatelja, v času ko se je še bohotilo trnje, ki ga je posejala inkvizicija, čeprav se mu v njegovih časih ni več reklo tako kakor v času kraljevske vladavine tirana FHipa. Vnovič sem te dni ob prebiranju dogodovščin norčavega, večno veselega in neugnanega Flamca Tila Ulenspiegla, čigar preprosti rod se ponaša z grbom treh srebrnih sveč na ozadju iz rjavega flamskega piva, dejal tisto, kar sem si dejal takrat, ko sem obračal liste Rollandovega MMiklavž^ Bregnona", veselega dobričine, rojenega pod bur-gundsko trto, ki mu sladi življenje in vliva do groba v usta vsepremagujoči smeh. Takrat sem si rekel: "Glejte tako je treba pisati! Takole, odkrito in sproščeno govoriti s človekom. Govoriti z usti, ki jih je dal Rol-land svojemu Miklavžu, Coster svojemu Ulenspieglu, pisati z na stežaj odprtim srcem, da si vsakdo, ki se blagovoli ustaviti ob njem in ob njegovih besedah, izbere tisto, kar mu je najbolj pogodu, besede in misli, ki mu bodo morda izvabile smeh, neopazno pomešan z resnico in ljubeznijo do človeka." KOMENTARJI (Konec S 1. Strani.) Japonska in Hitlerjeva Nemčija, Francova Španija itd. Torej naj poseže v to gnezdo • mednarodnih intrig tudi ameriška vlada. Bo saj videla, kaj se godi v Rimu. Truman s svojimi svetovalci pa se je odločil obdržati zastopnika v Vatikanu zaradi "mrzle vojne", v kateri mu sveta stolica z vso svojo svetovno hierarhijo pridno pomaga. General Eisenhower se je pred letom umaknil iz vojaške službe ift postal predsednik Columbia univerze. Nedavno pa ga je zvezna vlada pozvala nazaj v Washington za glavnega svetovalca v vojaških zadevah. > Ker je bil med vojno vrhovni poveljnik zavezniške armade na zapadni fronti, to njegovo imenovanje lahko veliko pomeni, ali pa je mogoče le poteza za strašenje sovjetskega bloka v* naši "mrzli vojni" z njim, ki jo bolj in bolj pospešujemo. Kajti oglasil se je baš iste dni, ko je Eisenhower prevzel svojo novo vojno službo, nek drug naš general z bombastično izjavo, kako smo na polju oboroževanja dosegli nove iznajdbe, proti katerim se ne bo mogla boriti nobena mili-taristična sila. In od kar je bil obsojen kardinal Mindszenty, Je baje bilo poslanih predsedniku Trumšnu, državnemu depart- ment ter kongresnikom in senatorjem ''milijone telegramov in pisem", v katerih pošiljatelji nanje apelirajo — naj nikar ne čakajo — naj udarijo po "komunizmu" takoj — saj imamo vendar atomske bombe ... Svet torej postaja .čezdalje bolj .mili-tantno "krščanski" — ali pa je hierarhije morda vedno bolj strah pred socialnim prevratom, ki se širi po svetu. In tudi za imovino ji je. Izgubila jo je že v mnogih evropskih deželah in sedaj jo izgublja tudi na Kita-skem. Komlnform ima svojo posebno "mrzlo vojno", namreč >proti maršalu Titu. Neki reporter Knightovih dnevnikov pripoveduje, da podtalni agenti sušlja-jo med "navadnim" ljudstvom v vzhodni Evropi, da maršal Tito ni pravi Tito temveč potvora. Pravi Tito da je umrl že dolgo pred vojno, sedanji pa se je polastil njegovih dokumentov in se razglasil za pravega Josipa Broza (Titovo rojstno ime). Suš-ljajo, da je imel "pravi Tito" par prstov odrezanih in bil je plešast. Potvorjeni Tito pa ima vse prste in goste lase. Niti ni ta Tito Hrvat pač pa Poljak po rodu. Kar bi ljudje take sušljače lahko vprašali je to: ako Tito "ni "pravi" Tito, čemu so ga slavile vse komunistične stranke, tudi sovjetska, dokler se slednji ni zameril? "Pričarani ženin" na odru SND Cleveland, O. | V nedeljo, kateri pravimo tudi pustna nedelja, dne 27. februarja, poda Slov. dramsko društvo "Ivan Cankar" novo komedijo v treh dejanjih, "Pričarani ženin", spisal Vladonov. Predstava se prične točno ob 3:30 popoldne. Zato je priporočljivo, da pridete v avditorij SND na St. Clair a ve. že ob 3. uri. Vstopnina je splošna samo 75c za odraščene osebe, otroci do 12. leta starosti so v spremstvu staršev prosti vstopnine. Ker je prostora dovolj, je priporočljivo, da pripeljete s seboj tudi otroke, samo da so mirni v dvorani, pa je dobro. Za spremembo smo izbrali povsem novo komedijo, ki bo sedaj prvič igrana v Ameriki in je tako smešna, da se boste kar bre2 prestanka smejali skozi vsa tri dejanja. Pozorišče igre je kmečka vas na Gorenjskem v Sloveniji. Vaščani in zaljubljenci se zbirajo pri vaškem koritu sredi vasi, kjer je napeljan vodovod, tam pa se razgovarjajo razne stvari in kavčijo zaroke in poroke. Največjo napetost povzroča prihod Amerikanca, ki se pride ženit iz Amerike v domovino, v tisto vas. Igra je sijajna zamisel in je prav domača, kmečka Zato napravite sedaj trden sklep, da nas gotovo posetite ta dan, da se enkrat prav pošteno nasmejete in razvedrite, ker to je zadnja "Cankarjeva" pred- stava v tej sezoni. Z vprizoritvijo komedije "Pričarani ženin", stopa dramsko društvo "Ivan Cankar" v 31. leto svojega obstanka. Kot ste nam bili doslej vedno naklonjeni, vas prosimo, da ostanete tudi v bodoče tako. S sodelovanjem bomo lahko prevedrili še precej let, če nam kaj nepričakovanega ne prekriža naših načrtov. Samo še 20 let dela, pa bomo skupno praznovali 50-letnico obstanka društva. Ali mislite da bomo? Upajmo! Za 30-letnico, ki smo jo praznovali dne 5. dec., se je pismeno oglasila tudi naša ustanovna članica in prva blagajničarka dramskega društva "Ivan Cankar", Zofka Birk iz Kamnika na Gorenjskem. Ona pravi med drugim: "Za nas vse je Cleveland. Kako 9e z veseljem spominjam vsega tam. med drugim tudi društva "Ivan Cankar". Ko bi prišla še enkrat tja, bi rada še igrala, vkljub starosti." Tudi mi se tukaj spominjamo Zofke Birkove in veseli bi bili vsi, če bi se res znašla med nami. Ker pa ni dosti upanja, da bi se to zgodilo, ji želimo vsi člani dramskega društva "Ivan Cankar" in drugi znanci še mnogo let zadovoljnega življenja, zdravja in sreče v rodni domovini. Dramsko društvo "Ivan Cankar" želi, da bi pristopili za dramatiko vneti mladi Slovenci in Slovenke. Pravzaprav pri tem se ne gre za nobeno določno starost, ker je vsak značajen Slovenec ali Slovenka dobrodošla pri nas. Zaželjivo je, da bi mlajši se vživeli v dramatično umetnost in da bi vodili društvo na-Iprej, ko starejši odnehamo. V dramatiki se Človek izobrazuje in imenitno zabava. Zato ste vabljeni vsi, ki vas dramatika veseli, da pristopite k društvu "Ivan Cankar", saj članarina je samo $1 na leto, toliko da se izkaže resna volja biti Član. Vstopnice za k igri "Pričarani ženin" imajo vsi igralci v »predprodaji in tudi jaz jih imam precej na roki, jih lahko dobite pri nas doma. V igri nastopi šest žensk in pet moških in to so sledeči: Josephine Levstik, Frances lic, Emma Plemel, Joyce Gorshe-Plemel, Margaret Grilc, Mrs. Marin, Frank Plut, Maks Traven, Andrew Turkman, Frank Česen in John Čeh. ' Kot vidite, so vsi dobri igralci in boste z vsemi zadovoljni. Za dramsko društvo "Ivan Cankar", Erazem Gorshe, predsednik. "Gftmblanjft" v katoliških carkvah V Zed. državah se edino katoliške župnije izmed vseh cerkva ukvarjajo z "gemblanjem", ker jim to prinaša čedne dobičke V Springfieldu, 111., jim je oblast prepovedala 'bingo'. Župniki se jeze, ampak državni tajnik je izjavil, da bo prepoved ostala v veljavi. . JOHIM MARTtč (UKRAJINA Črte značaja Zadnji čas se je v meni bolj in bolj prebujala želja, da bi menjal stanovanje, v katerem živim. Želja, da bi se odtok dokončno odselil. V drugo ulico. Preselil bi se v drugi kraj. Da, celo v drugo mesto. Tako deluje name moje lastno rodno ime. Prevzame me živčna groza, kadar me kdor koli ogovori: "Čujte, tovariš Karpenko!" In že bi ga rad prehitel: "Ne zamerite, vi ste očividno v zmoti. Jaz nisem tisti Karpenko ..." Zamislite si* kako hudo je človeku, kadar se zaveda, da nikoli "ni tisti" ... Pridem z dela. Počivam. Prebiram časnik ali obzornik. Rezko zvonenje. Takšno zvonenje oznanja požar. Stečem. Odprem. Dekle. Lepo, prijetno dekle. Vsakomur se razveseli srce, kadar se nasmehne takšno dekle. In se je nasmehnilo: "Zdravstvu j te!" "Zdravstvujte!" "Vi ste tovariš Karpenko?" "Ne da bi podvomili." "Tedaj podpišite in prevzemite brzojavko." "Podpišem." Dekle odide jaz pa vzdihnem: "Prelepo dekle! Le od koga je brzojavka?" In berem: "Pozdravljamo novi rekord. Stop. Zagotavljamo dobavo opeke. Stop. Tekmovanje bomo vzdržali." v Pet podpisov, niti enega ne poznam. In začnem premišljevati: kakšna opeka, kakšno tekmovanje? In brez pomisleka zavržem copate, se obujem in pobitim k hišnemu upravitelju. ^ Naš hišni upravitelj vse ve in vse razume. Vsi tovariši bi si lahko želeli takšnega hišnega upravitelja." Na vojski je bil kuhar, in naj zdaj pride v katero koli ustanovo, ga zagotovo kdo spozna. In le kako bi mogel kdor koli kaj odreči možaku, ki je pod bombami in kroglami dova-žal vročo juho? Pa vzame naš komunalni čarodej in izbranec nesrečno brzojavko in jo brž raztolmači: "Brzojavka ni za vas. Naslovljena je na osmo stanovanje, zidarju Karpenku, ki je včeraj pri gradnji svilnega kombinata visoko presegel normo. Imeniten dečko! Kar nič se ne razburjajte: mu že jaz izročim brzojavko." "Prisrčna hvala!" rečem hišnemu upravitelju in se skoraj užaloščen vrnem na svoje stanovanje. Uro nato se znova oglasi zvonec. Poskočim od nestrpnosti in planem k vratom: komu pač zdaj velja brzojavka? Pred menoj stoji že drugo dekle. Takisto prikupna lepotica. Komaj me je dekle zagledalo, že je zardelo kakor makov cvet in reklo: "Tovariš Karpenko, zelo sem vesela, da vas spoznam. V imenu vsega prvega letnika matematične fakultete vas pozdravim in vam stisnem roko." I Ob teh besedah mi je stisnila desnico. Naj po pravici povem: izvrstno dekle. , Nekoliko začuden po takem pozdravu odgovorim, da se prisrčno zahvaljujem vsemu prvemu letniku matematične fakultete, vendar odkrito povedano ne vem, kako in zakaj me je do-{ letela takšna Čast. Tedaj je ljubko dekle izpustilo mojo desno, tlesnilo z rokami in nedopovedljivo začudeno vzkliknilo: "Pa še Vprašujete? Saj smo vendar brali v dnevniku, da ste odkrili novo zvezdo .. "Jaz, odkril novo zvezdo? Le zakaj naj bi jo bil odkril? Rečem vam: po moji sodbi je zvezd že vsekakor zadosti..." Konec koncev se je Izkazalo, da se je zmotila: v višjem nadstropju živi tretji in poslednji Karpenko v naši hiši in to je sloveč astronom. Vse zaman! Svojim bližnjim sosedom na ljubo sem še nekako voljan žrtvovati samega sebe — toda kaj bi storili vi, če bi se pri vas zglasil cel odred pionirjev in vas naprosil, da mu opišete spomine s poleta na daljni sever, ker vas je pač zamenjal s polarnim letalcem Karpenkom, ki živi v povsem drugi ulici. Zamislite si, kako nežno so me prebivalci naše hiše pogledali, potem ko je trobentač t rdečo ruto okrog vratu pol ure trobil budnico, trije mali bobnarji so ropotali po svojih bobnih, vsi drugi pionirčki pa vzklikali: "Slava pogumnemu Karpenku!" še dolgo potem, ko je bila zmota pojasnjena, so me vsi znanci in manj poznani ob srečanjih radi spraševali, kakšno je vreme v ledenih krajih in kako žive beli medvedi." Toda nato se je^zgodilo nekaj najbolj neprijetnega. Komaj vzamem včeraj časnik v roke, že pozvoni. Nežno, nekako* občuteno. "Bržčas so mi prinesli plačilni nalog za stanarino,'' sem pomislil. . Pa je bilo nekaj čisto drugega. Pomislite, spet dekle ... Gledam jo, molčim in nekakšno hrepenenje prevzame srce in se širi. Pa si mislim: "Le h komu si prišla, golobica? S kom neki si me ti zamenjala? Z zidarjem? Z zve^dogledom? Ali pa morebiti tudi tebe zanima poslušati o belih medvedih?" "Naročili so mi," je reklo dekle, ne da bi pobesilo svoje prelepe oči, "naj narišem vaš portret. Saj ne bo dolgo trajalo ... Kvečjemu trikrat mi boste sedeli ..." Gledam jo in iznenada začutim. da ji nisem v stanu razodeti resnice. Rad bi, a ne morem. In rečem s svečanim glasom: "Vstopite!" Ko je šla po hodniku, sem še gojil slabotni up, da se mi bo posrečilo ostati poštenjak. Raz-I ložim ji, kakšna je v resnici ta reč. In jo sam povedem k tistemu Krapenku, katerega mora ' portretirati: saj so že vsi skupaj na mojem računu. Toda komaj je razprla svojo mapo in segla po svojih dvajsetih svinčnikih, je ves moj up, da bi ostal poštenjak, splaval po vodi. "Sedite semkaj in se ne ganite! Mirno! Ne obračajte glave!" mi je začela zapovedovati. In sem ubogal vsa njena povelja. naredbe, napotke. Komaj sem dihal. Počutil sem se brezupnega lažnivca in malopridneža. i t In tako so potekle tri ure. "Za danes dovolj!" je odločno reklo dekle in začelo pospravljati svoje stvari. "Risbe vam pa še ne pokažem, toda če bo jutri prav tako srečen dan kakor danes, bom lahko poročala na zboru umetnikov, da sem predčasno izpolnila svojo nalogo." Ko sem slišal, kakšen raport bo to, sem se tako zmedel, da je niti nisem pospremil. Naslednji dan je bil zanjo še bolj ugoden. Tako je vsaj rekla po treh urah napornega dela in v tpm času sem domalega osivel, tako me je grizla vest. "Zdaj pa lahko pogledate!" je milostno privolilo dekle. In sem pogledal. Moj nedolžni obraz je gledal s portreta. Dosihmal še nisem imel vzroka, da bi samega sebe obtoževal kakršnih koli ne-lepih prestopkov. Toda, ko sem zdaj ogledoval lastni portret, sem sprevidel, da sem grdo ravnal. Ukradel sem čas in trud temu lepemu dekletu. Zlorabljal sem slavo bogve katerega drugega Karpenka. "Jutri bova pa končala," je rekla mlada umetnica in mi ljubeznivo prožila roko. "Izpolniti moram tele značilne poteze, ki pričajo o vaši možatosti, odkritosti in značajnosti!' Sleherna beseda je bila kakor puščica v srce. Nisem imel pravice, da bi ji segel v roko, a nikakor nisem bil v stanu, da bi ji odkril resnico. Namesto "na svidenje" sem rekel zbogom." Častna beseda,bržčas ne bi bila nasprotovala, če bi jo pospremil. Ampak rekel sem ji "zbogom". Vedel sem, da bi Ji v temle sanjavem poletnem večeru lahko rekel marsikaj, ne le tisto, kar je potrebno. Če bi na vse pozabil, bi lahko temu dekletu obljubil, da snamem zanjo novo zvezdo, sto zvezd, pol neba! Prisegel bi jl lahko, da nalašč zanjo privedem belega medveda ... (Konec prihodnjič) strani. Konservativno fašistično gj-banje, ki je en čas zelo strašilo po Italiji, se je v volitvah slabo obneslo. Sedaj mladinci ustanavljajo novega pod zavajalnim imenom "italijansko socialistično gibanje". Program mu je obnovitev močne Italije, nacionalizem Mussolinijeve sorte, odločen voditelj, razveljavljenje mirovne pogodbe in povrnitev teritorijev, ki jih je Italija izgubila v vojni. To gibanje ima sedaj največ zaslombe med študenti. Porajanje nove Azije Na Kitajskem se dogaja velikanski socialni preobrat in v nedavnih volitvah na Japonskem je dobil tudi tam močna tla. Sploh se duh za pravrat in za osvoboditev izpod "belega'* (ev-ropsko-amer iškega) imperial iz-ma širi po vsej Aziji in po otokih na Pacifiku. "Revolucije" v latinski Ameriki Se najmanj trdnih tal ima gibanje za socialni prevrat v latinski Ameriki. Komunistične stranke so bile v republikah latinske Amerike zatrte in delujejo kolikor pač morejo, podtalno. Socialistične so bile že prej uničene. Volitve se le tu pa tam vrše v kaki državi Centralne in Južne Amerike in največkrat izpadejo tako kakor hoče vlada, ki je že v sedlu. Potem se dobi o-pozicionalna vojaška kasta in se polasti vlade s silo. Takih 'revolucij" je bilo v Centralnih in Južni Ameriki minule inesece pet. Iz SANSovega urada .3424 W. 26th St., Chicago 23, III. Nepokoj v Evropi, v Aziji in drugje se vedno narašča (Konec s 1. strani.) I intervencije in ako bi Vatikan tako odločno ne posegel v volilno borbo. Gospodarsko je Italija šibka in brezposelnih je nad dva milijona. Zed. države so ji pomagale z ogromnimi dajatvami v blagu in denarju, toda ameriška pomoč je koristila največ privilegijem, namreč industrialcem in drugim magnatom, najmanj ali skoro nič pa delavcem in bednim dninarjem, ki pomoči najbolj potrebujejo. Toda pod sedanjim sistemom je ne bodo mogli dobiti. Vzlic temu je sedanja vlada prilično na trdnem. Ima zanesljivo orožništvo, ameriško pomoč in sodišča ter ječe. In ves cerkveni aparat je na njeni Neameriške aktivnosti bodo le na kongresnem rešetu V volilni kampanji je predsednik Truman obljubil ukiniti notorični kongresni odsek za raziskavanje protiameriških aktivnosti. A njegova stranka se je premislila ter ga obdržala tudi v sedanjem kongresu. Za razne stroške mu je določila $200,- "Počutm te pomlajeno ob vsakem koraku viak dan ... zato, ker imam udobno »panje v tako noč pod električno de jo. Ob moji ttarotti je udobno »panje pod električno odejo velika potreba. Ta mi avtomatično v nekaj minutah da toliko toplote kolikor jo potrebujem. Odprem električno zaponko nekaj minut predno •e v ležem in v te je v redu. V le. tem te v toplo potteljo. ELEKTRIČNO grete odeje vam napravijo veliko * ' komforta ... Spite boljše ... Gorkoto pod njimi V si dobite po svoji želji... jo sami regulirate... vse toplotne mere se regulirajo po načrtnem sistemu, ki si ga sami naravnate. Mrzli predeli so stvar prošlosti... vaša postelja je topla kakor si jo naravnate. In ako hočete prihraniti na kurivu, to je en dober način _ električna odejs. Pod njo spite komfortno neglede na vnanjo temperaturo. Ako se hočete zjiitraj počutiti kakor čriček pokrivalo v spanju in dobro vam bo. tedaj si izberite to •facfrft Mcov.r. from wkkh yov may cfcoora Sfetfrfe » (Twfr Serf She) from $39.95, Bhmktt (BteVe '.•ml— fit.t5. AW priet inttvdo fodorol Incim fit. COMMONWEALTH EDISON COMPANY A Yugoslav Weokly Devoted to tht Interest of th« Workers • OFFICIAL OS<*AN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC KDU CATION ORGANIZATION COOPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2152. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., February 16, 1949. • VOL. XUV. HOUSING SHORTAGE l UJTLE LUTHER PHONEY BALONEY Profit System Fails To Provide Adequate Housing New York. (FP)—The housing situation is "probably worse" than ! bomespun philosopher. By JOHN PAINE "You can say what you will about big business. Luther, but ybu can't deny that when it comes to the latest things, big business has the know-how," remarked Mr. Dil-worth, the Dimity Diaper czar and it was a year agov a survey by the Family Service Association of America revealed here. Despite the building of »00.000 dwelling units in 1948, the study said, "normal population growth and the present rate . much |jke you'd expect a personnel in measures leading to 'gradual director to look!" disarmament', Mr. ^ Truman • Go to thc foot of thc class. Pop should counter with willingness You failed miserably. You forgot to join with the United States thc sure-fire method of telling an ir> measures leading to "gradual experienced personnel director." disarmament', a proposal for: \ "How, Luther?" <1> the immediate lifting of the "In common with sauerkraut Berlin blockade as a prelude* workers. Pop, personnel directors to a full settlement of the are identifiable by their smell!" The 47-state press silence in this case becomes understandable in view of Armour's advertising expenditures. In 1947, the last year available, the company spent $2,-961.991 for space in newspapers, magizines and radio time COAL MINERS mc* tkorroxr . euyiMG UNION-MAD« POTOM. »IT 9Y U3DK4N6 „ >1HK UNION IAMI YSmHYOO •Of.fj LOOK* fO* iN TH«. MAT* Off CAP* "The President, after consultation with the Western democratic nations and the United Nations, should call Stalin's bluff. Mr. Truman should agree to German problem; (2) the abolition of the veto power in the United Nations Security Council; (3) universal disarmament of all weapons, including the atomic bomb, under international inspection and control. "Luther, let's leave Taft-Hartley out of this, please .'* "Very well. Pop. Now let's see if you can tell me how to identify a majority stockholder. Go ahead." "Well, Luther, I'd look to see if he looked like a majority stockholder." . "I can see you still haven's learn- Private Ownership of Mechanical Loader Worries Coal Diggers Pittsburgh, Pa. (FP) — The specter of the continuous Joy loader, with its attendant unemployment possibilities, hangs like the sword of Damocles over the nation's 380,000 coal miners. The thread it hangs by hasn't parted yet. Maybe it won't bYeak for a long time. But the threat to the miners of such technological advances represented by the new $45,000 25-foot long machine sends a shudder down their spines every now and then. Don't get the idea that the miners and their leaders in the United Mine Workers are opposed tn progress in the development and use of these labor-saving devices. They're for them. They know any such opposition would be both futile and foolish. Only they don't want to be left out when the benefits, social and financial but especially financial, are passed around. STOCKPILES COME FIRST "Should Stalin refuse to ac- ed you lesson, Pop. Listen. Remem- cept these conditions, he will convict himself, and the Com-munist-controlled nations, of hypocrisy and unwillingness to accept a real peace. His 'peace offensive' will have boomerang- ber the baker, who had pimples on his thighs from working?" "Yes" "Majority stockholders also have pimples, from sitting." "Watch your language, Luther!" , . . . , A. . , ., P "One more question, Pop. How ed against him in the minds and , . . . , , ® , , , . . , would you know someone wanted hearts of the people of the people world. "If Stalin accepts, we will have provided the climate in which the world may secure peaceful solution of the grave conflicts which are inevitable, but must be transferred from the realm of war if civilization is to survive in this atomic age.*' — Reading Labor Advocate. CASTE SYSTEM At a troop transit base on the Suez, there are ten (10) lavatories marked as follows: Officers. European Officers, Asiatic Officers. Colored • Warrant Officers and Sergeants European W O AS., Asiatic . W.O&S. Colored Other Ranks, European Other Ranks, Asiatic Other Ranks, Colored .The 10th was for WACs. to buy Dimity Diapers to sell in his store?" First, I'd look at his hands .." "Foocy, Pop. You never learn. You know what I'd do?" "What?" "I'd just ask him." "That's not a bad idea. Luther." "Science never sleeps, Pop." GENERAL ELECTRIC TO 'SELL' AMERICA General Electric plans to use some of the wealth its workers produce but do not get, to cover the costs of advertising the beauties of the free enterprise system in foreign lands The "messages" will be prepared jointly under the Advertising Council and the State Department. The ads will appear to be de* scriptive of how electrical appliances are made, but will emphasize the glorious life of the American worker. ' r \ Says Donald F. Carpenter, chairman of the National Military Establishment's Munitions Board and director of stockpiling under the Strategic and Critical Material Stockpiling Act of 1946: "In the earlier phases of stockpiling, the policy followed was that purchases were to be made only where they would not conflict with civilian demands. Under the new policy, this limitation Is no longer effective.** The act provides that such purchases "shall be made, so far as is practical, from supplies of materials in excess of the current industrial demand." So evidently the stock-oilers don't figure it practical to take up only the surplus, even though some phases of unemployment are derived from shortage of materials, as aluminum, electric power, copper... It might be that the passage of a quarter of the human race in China under the domination of the communist power has something to do with his decision Remember there's blue sky behind the blackest cloud. loyoffs Look Phony A Depression Is Not Necessary Some say it's not a depression. To the man who has been laid off. it looks exactly like one. But there are some strange looking features on it this time. There isn't too much of EVERYTHING. There are shortages of aluminum, of steel, of copper and zinc; and some of this is blamed on a shortage of electric power. Some of the lay-offs have a very phoney look. Public utility companies with expansion programs, under way. with material on hand, and work to do, laid off substantial numbers. Seamen are on the beach, while food and coal that was to have been shipped to Europe remains here, for a shortage of vessels, while 20 times as many vessels as were needed to ship the unshipped food lie in the boneyar<}. The evidence of depression showed up first in such industries as textiles, furniture, etc., some of it a year ago. Add that up. Some of it adds up easier if we remeber; There is supposed to be an argument for a fourth-round wage increase right now, and the appearance of depression beats saying "NO" at the conference t^ble; Congress is considering budgets and taxes now, and the big hoys would like to sec you taxed more and them taxed less, and they argue that bigger taxes make depression. These considerations can help explain some of it, but they won't explain all of it. It won't for instance why signs of "overproduction'1 *nd depression hit some consumer goods lines a long |30 P*r cent in the following 30 time ago. While much of the evidence points to a deliberate days' and some art»cles as much policy of forcings depression, this would seem to be playing 85 50 J*r cent» before Congress with fire at a time when a fourth of the human race is slipping enacted weak. new controls, under the Communist yoke in China, when the retailers are try ing to sell Free Enterprise in the stores, and General Electric is trying to sel the superiority of this "American'' system with ads in Europe. * » "Fortune" magazine, protesting theidea of higher taxes, advertises in the papers "even the U. S. can't afford a depression"; and no doubt it means "afford" less in the bookkeeping sense than in the sense of a world struggle for power. The malignant minority that runs capitalist society is not however altogether averse to playing with such fire; it seeks sanctional interests and gains rather than collective stability; it has been short-sighted enough to generate Mussolini, Hitler and Franco; and in its family circles there have been prolonged discussions as tho whether workers are kept in line best by feeding them to the point of contentment or by keeping them up against it and gratefuLfor a job, and fearful of any sort of change. Again, as far as the business system can be said to have a 'normal' condition, it is that of 'slack times.' It finds "full employment" indigestible. DISTORTED FIGURES Newspapers Blow Up Sag in Prices; Cry For Pay Cuts On the basis of little more than a hairline drop in living costs, newspapers this week launched a nationwide drive to block wage increases and even to encourage wage cuts. All sorts of "phony" headlines and stories were carried, all designed to make tf appear that the cost of living had taken a big tumble. The "Washington Post," owned by the multi-millionaire Eugene Meyer, former "big shot" on Wall Street, furnishes a first-class example of this propaganda campaign. One day it carried a headline reading: "Wage decline seen as costs continue to drop." A smaller sub • head read "Price Index Goes Down Three Tenths of One Per Cent" and then "Pay Cuts in Prospect." WHAT AN ALIBI FOR WAGE CUTS! In other words, on the basis of a three-tenths ofc one per cent slip in a price index, the papeo starts a hulalbaloo for slashing wages! By contrast, neither the 'Post' nor any other newspaper launched any move for wage increases after the war when prices were zooming by five, 10 and 25 per cent a throw. The same "Washington Post" a day earlier ran a front-page headline declaring "Poultry Prices Decline Here to Lowest Level Since OPA." Other papers published similar stories about various products. MORE EXAMPLES OF DISTORTION That's outright distortion. What happened was that poultry and a few other items slipped back to the level of October 1946, when price control was "officially" abandoned. For all practical purposes, however, O. P. A. was killed in June, 1946,: when Congress balked at renew-! ing the controls. Prices of foods shot up 25 to These were finally droped in October when they proved completely ineffective to halt the steady rise in prices. Thus, a fair comparison would relate present prices to those of June, 1946. But no newspaper did that.—Labor. Ain't It Wonderf ul? BUSINESS 'ADS' ADMIT FABULOUS PROFITS The McGraw-Hill Company, which calls itself "headquarters for business information," and publishes a score of business magazines, this week paid for full-page newspaper advertisement ftfedicting "American industry will spend about $55 billion for new plants and equipment in the next five years." We hope industry wil expand and grow stronger, but, upon careful reading, this expensive "ad" turns out to be an argument that the billions for expansion must be provided in three ways: First, workers must refrain from asking wage increases. Second, Congress should hold down taxes on corporation profits, 'to give businessmen confidence and incentive." Third, taxes, on corporations should be further reduced by giving them larger 'depreciation alolwances.' In the face of that argument, McGraw-Hill makes one extremely significant admission. It is this: Of all industrial companies, 76 per cent expect to get their expansion money out of profits. The other 24' per cent expect to get the money from profits, plus sale of new stock. Thus profits will furnish most of the $55 billion. That's a staggering sum. It is 57 per cent of the $96 billion which, McGraw-Hill says, is the entire value of all present "manufacturing facilities" in the country. Industrialists must be prospering fabulously in these postwar years, or they could not spend that huge sum out of profits, after paying dividends to stockholders. Incidentally, McGraw-Hill itself must be "rolling in money." This particular "ad" is "the 72nd of a series." Such "ads" cost big money. How many millions went into the series? A Federal law says corporations shall not contribute to political campaign funds. The purpose of that is to keep corporate wealth from influencing legislation. ^ Of course, the law is evaded, but "ads" like McGraw-Hill's are an open, brazen attempt to influence legislation. May a corporation do indirectly what It's forbidden to do directly? —Labor. High Taxes and Law Living The enactment of Truman's rec-, ficial purpose to keep on holding WHY HE ESCAPED G-Man: "Got away, he did? Did you guard all the exits?" Policeman: "Yes, but we think he must have left by one of the en-trances." - » \ It is better to JmW company. be alone than in V ord peacetime budget of close to $42 billion 'must—simply must— keep American living standards at a lower-than-necessary level. We say this because the money to be raised so not to be used cheifly for social services. About half of the sum is to be spent for further prosecution of the "cold war" that is now being waged against Soviet Russia in Europe and A«ia.- Other significant sums arc to be spent for the maintenance and enlargement of a huge peacetime military machine for possible use when the "cold" war gets hot. Up to this point we haye not been speaking in terms of sociology. Our warning is based entirely on pure arithmetic. We can't waste the labor of our people, the resources of our land and the products of our industries and still have plenty for ourselves. Perhaps it is necessary to our very salvation that we block Russia now and prepare to fight her later on. But if that necessity is • fact, it is largely -because the United State« has held fast to thc capitalist'profit system for so Ion« —and partly becnuse it is our of- fast to it. Well, getting back to arithmetic, we warn our readers that they must be prepared to accept lower living standards here at home 4o balance off every increase in taxes for military purposes. They may not like to know that, but it is true. Also they must expect to submit to new and ever-increasing controls as the economy is dedicated to militarism and as deficit spending increases the national debt. We expect that there will be plenty of gripes about living conditions and wages in the future— as there have been in the past. But however much we like cake, It is a sad fact that we can't eat it and have it too. Neither can we enjoy 3 bunds nee and peace while we are spending so large a part of the national income for conflict and war. It is well to know that militarism and debt have been the final phases of by-gone civilisations. And with this is mind, we grow uneasy when we see American capitalism ' continuing peacetime conscription on the one hand and THE MACHINE The machine is a wonderful invention. It can do everything — but think. It's just like a human. The machine no longer needs anyone to watch it working. It has been converted to Stakhanovism in Russia, to the Bedaux system in Germany and to the idea of Labor-Management Co • operation in the United States. It works for nothing, for fun, or just for the hell of it. It's just like a human. The machine has no name, but it has a number. Its number is stamped on its back side, and Ik with it all the days of its work life Not having to think, the machine does not have to know its number nor does it have to know why It carries it. Its number gives it "security", social security, and it knows that when it is worn out with working, or when the factory closes down, some nice little lady from the front office will come around and give It a little oil, a little graese and maybe, a song and dance. It's just like a human. Having no brains, the machine will willingly help to make tools to destroy itslef. It will help In the msking of hammers by which it can be bludgeoned, saws by which It can be cut in pieces, gimmicks from which it can gM a belly ache and having made these things, will suffer in silence, knowing nothing when they are used for the purpose for which they have been designed. It'* just like a human. Being busy, the machine will hum like a baby in its bath, purr like a cat having its belly scratched, or roar like a politician saving his deficit spending on the otttor —'Reading Labor Advocate. Lcountry Unemployed, the machine A Gold-Trimmed Yacht to Fight for "A gold - trimmed, 195-foot yacht is on the way to the Sheik of Kuwait." says a report from Long Beach, California. "A million dollars was spent in refitting the yacht, and two gold-trimmed motor launches go with it. "A group of American oil companies are giving the luxurious ship to the Sheik because he is permitting them to drill for oil in his small Arabian country Qn the Persian Gulf." That story sounds humorous, but it has a serious side. It means that American boys may )e sent some day to fight and lie for that gold-plated yacht ind 6il company "concessions" in Kijwait. a land of which few Americans have ever heard. is silent and uncomplaining, mak-ng no noise to disturb the slumbers of its owners, no trbuble to upset (heir schemes for its own indolence. It's just like a human. The machine is made by one man, used, by other men, and profited by men who neither make it, operate It, or know of its existence. It's lust like a human. The machine is a rugged Individualist. It co-ordinates the functions of its own body but doesn't know how to co-ordinate the functions of the machines on the assembly line of which it is an Important factor. It will suffer itself to be co-ordinated, and having been "organized'* It will know nothing either of the process or purpose of the organization. It's just like a human. And so — we have a Machine Civilization in a Machine Age. —Industrial Worker.