Edini aloveMld dnevnik •: t Zedinjenih državah
Velja sa vse let' . . $3.00 Za pol leU . . , . . . $1.50
GLAS NARODA
The only Slovenian Daily in the United States. :-
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays.
50.000 Readers. :- 111
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Offloe at Nov York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 193. — ŠTEV. 193.
NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 17, 1916. — ČETRTEK, 17. AVGUSTA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Prodiranje ruskih čet v Bukovim in Vzh. Galiciji.
busi so zavzeli prelaz jablonico, ki vodi preko karpatov. — avstrijci, nemci in ru si poročajo o zmagah. — armada gen. bru silova je vjela v kratkem času skoraj 400,000 nemških in avstrijskih vojakov in
Častnikov. — čete gen. bothmera so začele z veliko ofenzivo. — nemški protinapadi ob zloti lipi. — zavzetje solotvine.
Petrograd, Rusija, 16. avgusta. — Poročilo vrhovnega poveljstva ruske armade se glasi:
Po hudih bojih se nam je posrečilo zavzeti prelaz Jablonico, ki vodi preko Karpatov. Osvojili smo tudi nekaj vasi, ki se nahajajo v bližini.
Petrograd, Rusija, l(i. avgusta. — Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča:
—	Čete generala Kaledina so vjele: 2,384 častnikov in 107,235 mož; zaplenile so: 147 topov, 459 strojnih pušk in 146 metalcev min;
čete generala Lešiekija so vjele: 2,139 častnikov in 100,078 mož; zaplenile so: 124 topov in 424 strojnih pušk;
čete generala Sa lia rova so vjele: 19(5 častnikov, 87, 248 mož in zaplenile 76 topov ter 232 strojnih pušk;
čete generala Šerbačeva so vjele: 1,267 častnikov ter 55,749 mož; zaplenile so: 55 topov in 211 strojnih pušk.
Petrograd, Rusija, 16 avgusta. — Zadnje poročilo, ki ga je izdalo rusko vrhovno poveljstvo, se glasi:
—	Ob Zloti Lipi ter južno od Brzezani so naše čete za&edle vs«> vasi, ki se nahajajo na zapadnem bregu reke. Sovražniški protinapadi ovirajo naše nadaljno prodiranje.
Ob Bistrici v Karpatih smo zavzeli mesto Solotvino ter vas Grivo, ki se nahaja jugozapadno od tega mesta.
Pri Delat inu in Vorohti se je začel sovražnik v divjem begu umikati.
Sovražnik je poskušal pri Kirlibabi stopiti v ofenzivo, pa se mu je poskus temeljito izjalovil.
Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Med Baltiškim morjem in med našo fronto, ki se nahaja severno od Dnjestra, se ni ničesar posebnega pripetilo.
Poljski legionarji so vprizorili pri Gulevičih uspešen napad.
Vzhodno od Kiselina smo prepodili neko rusko kolono. Vjeli smo dva ruska <"astnika ter 63 mož in zaple nili veliko vojnega materiala.
Severno od Dnjestra so Rusi po svojem porazu ki so ga doživeli 14. avgusta, vprizorili le par slabih protinapadov.
Nemški letalci so obstreljevali rusko letalno postajo pri Papelholniu na otoku Oesel. Napad je imel zelo dobre uspehe. Na aerodromu je na več mestih izbruhnil požar. Naši letalci so se nepoškodovani vrnili.
Berlin Nemčija, 16. avgusta. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade poroča:
—	Južno od reke Dnjester se ni pripetilo ničesar posebnega.
Severno od Mariampola je naša artilenja razkropila neko rusko Kavalerijsko brigado.
Da nes zjutraj smo se zopet spopadli s sovrazmkom n*c«l Dnjesirom in Zalosčem ter ga pognal: v beg. Juvuo od Horozankc se je Rusom izjalovil napad.
Voliusko fronto branijo čete generala Bothiuera, fronto med Dnjestrom in Karpati pa čete generala Koe-vessa, ki so si priborile zadnji čas več lepih uspehov.
Petrograd, Rusija, 16. avgusta. — Ruski generalni štab ni sporočil danes ničesar posebnega z volinske, kar-patske in vzhodnogališke fronte. V svojem poročilu omenja, da je začel severno od Dnjestra general Botluner z vročo ofenzivo. Med Dnjestrom in med Zloto Lipo Rusi neprestano prodirajo.
Petrograd, Rusija, 16. avgusta. — Nek tukajšnji časopis poroča:
—	Rusi so si svesti končne zmage. Avstrija in Nemčija napenjata zadnje sile in se borita z nadčloveškimi napori, toda uspehi, ki jih dosegata, so skoraj brez vsakega pomena. Naš cilj — dospeti preko Karpatov — bo kma-lo dosežen. Ko se bo enkrat to zgodilo, in če bodo Italja-ni dobro napredovali, ne bo Avstriji preostajalo drugega ko skleniti z nami separaten mir. Kakorhitro se to zgodi, bo tudi Nemčiji začela biti zadnja ura.
Pinak, Rusija, 16. avgusta. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da so Rusi dobili zadnji čas zelo velika ojače-nja. Najbolj sta ojačeni fronti pri Stohodu in ob Saray.
Rusi imajo na razpolago velikansko množino topov in uiunicije.
Preteča stavka.
Upajo, da se bo vse mirnim potom poravnalo. — Predlogi predsednika WUsona. — Delavska zmaga.
AadUa ni Indija.
iM&O*. Anglija, 16. avgusta. — Vse osebe, ki nimajo angleškega državljanstva, in ki bodo hotele javno delovati v Indiji, bodo morale imeti vprihodnj« posebno do-v ijenje od angieike vlade. To se ▼ prvi ni
Pomorska bitka.
Amsterdam, Nizozemsko, 16. av (nista. — Sem je dospelo poročilo, da sta se zadnjo noč vršila v bližini nizozemske obali dva vroča boja med anjrleikimi in nemškimi bojnimi ladjami.
Podrobnosti ie niso mane. <*
Washington, D. C., 16. avgusta Boj železničarjev za osemurni delavnik se bo najbrže že jutri kon čal s popolno zmago. Jutri se bo namreč tukaj sestalo 640 okrajnih predsednikov štirih različnih unij, ki so se posvetovali s predsedniki raznih železniških družb. Ako ne bo šlo drugače, bodo izročili celo zadevo posebnemu razsodišču.
V	slučaju zmage bodo imeli železničarji isto plačo za osemurno delo kot so jo imeli zdaj za deset-urno.
Vse to seveda še ni zagotovljeno, pač pa odvisi od glavnega ocf bora.
V	železničarskih krogih se že go vori, da bo prišlo tekom oseminšti-ridesetih ur do popolnega sporazuma. Predsednik Wilson bo jutri govoril pred generalnim odborom železničarjev in ga skušal pripra viti do tega, da bo prezpogojno u godil delavskim zahtevam. Okoli tretje ure popoldne se bo posvetoval z odboiom železničarskih unij. kasneje pa z zastopniki železniških družb. Najbrže bo predlagal, da naj železniške družbe uvedejo za poskušnjo 8-urui delavnik, vprašanje glede dvojnega plačila za eezurno delo naj pa ostne zaenkrat še nerešeno.
Delegatje se bodo odpeljali danes popoldne v dveh posebnih vlakih iz New Ycrka v Washington, I). C.
Predsednik unije kurjaeev je izjavil, da prej ne more povedati svojega mnenja, dokler se ne bo posvetoval s predsednikom.
__"Deutchland".
London, Anglij, 16. avgusta.— O nemškem podmorskem čolnu "Deutschland" ni ne duha ne sluha. Najbrže se je kje skril in čaka ugodne prilike za nadaljno potovanje. Neka tukajšnja brzojavna agent ura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da bosta v kratkem času odplula dva nova nemška podmorska čolna proti Ameriki.
Podmorska čolna se nahajata zdaj pri Helgolandu.
Premem ba.
London, Anglija, 16. avgusta. — Grr.f Salis je imenovan posebnim poslanikom angleške vlade v Vatikanu. On je naslednik Sir Henry Howards.
Grof Salis je bil od leta 1911 angleški poslanik v Črnigori in je že dolgo časa v angleški zunanji službi. — .
DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V 8TAK0 DOMOVINO TUDI PO BRE"£ICNE1C BRZOJAVT.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se1 računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam še dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle »vote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pofiilj&tve gredo vse v Nemčijo, od tac? se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 2C dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brsojavn; denarja se ne more i z-gabiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: polije nag se po
Zapadna fronta.
j
Isvanredno vroča bitka v Pioardi-ji. — 1600 neuiklh granat v 100 sekundah. — Položaj ob Sommi.
Pariz, Fraueija, 16. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo poroča :
Na fronti ob Somini smo začeli z ofenaivo in »i priborili več lepih uspehov.
Severno od Maurepasa so zavzele naše čete nemške strelne jarke v dolžini 1500 metrov ter na nekaterih mestih napredovale za 300 o-ziroma 500 metrov. Vjeli »mo veliko vojakov in zaplenili precej vojnega materijala.
Na verdunski fronti se ni pripetilo ničesar posebnega.
Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Današnje poročilo o bojih na zapadnem bojišču se glasi:
Jugovzhodno od Armantierasa je prišlo do vročih spopadov. Pri Pozieresu smo odbili vse angleške napade. Sovražniku se je izjalovil nočni napad pri Ovillersu. Vzhodno od Rheimsa smo pognali v beg močne sovražniške patrulje.
Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Nemško fronto pri Somme je poskušalo prodreti miljon angleških vojakov. Pri Gomecourtu in pri Hebuterne so bili Angleži v veliki premoči. Posrečilo se jim je napredovati za kakih pet ali šest milj, v splošnem pa niso dosegli nikakega uspeha.
Lahko se reče, da je bila to najbolj strašna bitka, kar jih pomni svetovna zgodovina. Da so bile izgube velikanske, ni treba skoraj omenjati. Padli so vsi Nemci in vsi Angleži, ki so bili v prvih strelnih jarkih. Strelni jarki so v takih slučajih skoraj brez .vsakega pomena. Artilerija jih v par minutah razorje in artilerija prepreči vojakom umikati se.
Bitka se vrši pravzaprav že več tednov, in obe stranki imata silne izgube. Nemški častniki, ki so se udeležili ofenzive v Kampanji, pravijo, da niso bile dotične bitke ničesar v primeri s to strašno borbo.
Nek nemški častnik je izjavil, da je padlo tekom dveh minut na angleške pozicije nad 1600 nemških granat.
Iz Mehike.
Turki.
Petrograd, Rusija, 16. avgusta. Ruski generalni štab je izdal danes sledeče uradno poročilo:
Naše čete so prepodile Turke južno od Kalapspasva v Perziji. Zaplenile so precej vojnega materijala.
London, Anglija. 16. avgusta. — Položaj ob Tigrisu in Evfratu je neizpremenjen.
Iz Macedonije.
Solun, Grška, 16. avgusta. — Zavezniška ofenziva v Macedoniji prav ciobro napredujeje.
Foročilo francoskega generalnega štaba sc glasi:
Pri jezeru Doiran so zavzeli naši vojaki dve vasi in osvojili par zelo važniii strategičuih postojank. — Ob celi fronti se vrše vroči infan-terijski spopadi. — Artilerija stopa primeroma malo v akcijo.
Zdrnžene države in BraiOija.
Rao de Janeiro, Brazilija, 16. avgusta. — Ameriška finančna in trgovska komisija, ki bo obiskala Brazilijo in druge južnoameriške države, je dospela danes sem. Komisija ima namen urediti boljše trgovske zveze med Združenimi državami in južno Ameriko.
Španski ministrski predsednik v konferenci s štirimi tnjnm diplomati
Pariz, Francija, 15. avgusta. — Španski ministrski predsednik Ro-manones se je danes sestal s štirimi tujimi diplomati, kot se glasi neko poročilo, ki ga je prijel tu-kajan "Temps" z Šan Sebastiana. Sestal se je s italijanskim in francoskim poslanikom, potem s portugalskim vladnim zastopnikom ter nazadnje še z avstrijskim poslani-
O čem so se posvetovali je vdr
Vojno sodišče v Chihuahui. — Mehiških generalov se ne sme areti-fdti; — Razdelitev živil.
Chihuahua, Mehika. 16. avgust«
V	kratkem bo tukaj osnovano posebno vojno sodišče, ki bo odločno nastopilo proti osebam, ki so dale povod Vstaji v severnem delu Mehike. Zaradi sokrivde se bo baje moralo zagovarjati prt?J *«di-ščem kakih sto uglednih oseb.
San Antonio, Tex.. 16. avgusta.
V	glavnem stanu je bilo danes razglašeno, da bo v najkrajšem času odpuščenih domov S79 vojakov narodne garde, katerih družine so navezane editlo na tljihov zaslužek. Na fronti je vsega skupaj 100,000 vojakov narodne garde.
Mexico City, Mehika. 16. avgusta. — General Carranza je izdal danes poseben dekret, v katerem naznanja, da se ne sme nobenega poveljujočega mehiškega generala aretirati.
Laredo, Tex., 16. avgusta. — Sem je dospelo danes osemnajst vagonov živil, katera bodo razdelili med prebivalstvo. Oni, ki so brez denarnih sredstev, bodo dobili živila popolnoma zastonj.
Nemške čete bodo pomagale avstr. vojakom braniti Trst.
avstrijcem bodo pomagali nemci braniti trst. — trnovski gozd v plamenih. — NEprestano prodiranje. — zračni napad NA prvačino in dornberg. — avstrijci so IZgubili v štirih dneh preko 65,000 vojakov. — nova avstrijska obrambna črta. — NEprestano obstreljevanje gorice. — LAski kralj v gorici. — 90 bomb.
Dva italijanska parnika potopljena.
London, Anglija. 16. avgusta. — Italijanski parnik "San Giovanni Batista*', 1067 ton. se je potopil. Moštvo je rešeno.
Lloyd pa poroča, da se je laški parnik "Teti", 2,500 ton. potopil v Sredozemskem morju. Del posadke je prišel v Genevo.
Samouprava Poljske. London, Anglija, 16. avgusta. — Iz Nizozemske javljajo, da je bilo na Dunaju razglašeno, da bo zado-bila Poljska v najkrajšem času sa-moupravp. Avstrijci so izpustili iz zaporov veliko število interniranih Poljakov.
Ponarejalci denarja.
Sef zvezne tajne službe William Flynn je v neki hiši na Staten Island aretiral par Italjanov, ki so osumljeni, da so ponarejevali denar. Aretirani odločno zanikujejo vsako krivdo. — Obravnava proti iijim bo vkratkem uvedena.
Pozor pošiljatelji denarja!
▼ded negotovega dostavljanja pošte, ki Je namenjena is Amerike r Avstrijo in Nemčijo ter narobe, ■prejemamo denarne poiiljatvedo preklica le pod pogojem, DA 8E 78LED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAS HE BO V NOBENEM SLUČAJU (ZGUBLJEN, ampak nastati s morejo le samude. Mi jamčimo : vsako denarno poiiljatev toliko Saša, da se izplača na določeni na-dov. Istotako nam jamčijo sam IjiTe ameriike banke, s katerimi smo sedaj ▼ sveži radi vojne in radi popolne signrnostl pri poči Ijanjm denarja.
Oene:
K	9	K	S
5.. . .	.00	120....	16.80
10....	L00	130....	18.20
15....	2.30	140....	19.60
20....	8.00	150....	21.00
25....	8.70	160....	22.40
30....	4.40	170....	23.80
35....	5.10	180....	25.20
40 ••••	5£0	1 180....	96.60
	6.50	200....	28.00
50....	7.20	250....	35.00
55----	7.85 1	1 800....	42.00
00....	8.55	850....	49.00
65....	0.25	400....	56.00
70....	0.96	450....	63.00
75....	10.65	500. . . a	70.00
00....	11.35	600....	84.00
85....	12.05	700....	08.00
90....	12.75	800....	112.00
too....	14.00	800....	126.00
110____	15.40	1000____	130.00
Ker se sdaj oene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po naJnovejUh oenah in bomo tadi nakaaovaU po njih. — Včasih se bo agodilot da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na is ped pimo vadi par dni kasneje hi nad tssn, ho dobi naskmdk Ust ▼ roka, w pri nas
Rim, Italija, 17. avgusta. — Italjansko vrhovno poveljstvo je izdalo danes sledeče poročilo:
—	Ob zapadnih obronkih Krasa ter v okolici Gorice se vrše neprestano vroči artilerijski dvoboji.
Naša infanterija je zavzela goro Pečinko. Pri tej priliki smo vjeli 353 avstrijskih yojakov in enajst častnikov.
Nad Prvačino in Dornbergom se je pojavilo kakih petnajest naših zrakoplovcev, ki so metali bombe na železniško postajo. Kolikor se je moglo dozdaj dognati, je bilo vsega skupaj vrženih kakih devetdeset bomb. Povzročena škodu je velika.
Naši hidroplani so obstreljevali tovarne za smodnik pri Mugiji v bližini Trsta.
Eim, Italija, 16. avgusta. — Iz Berna poročajo, da je sklenila Nemčija prevzeti obrambo Trsta. V ta namen bo zbrala par tisoč svojih najboljših vojakov ter jih poslala Avstriji na pomoč.
Milan, Italija, 16. avgusta. — Trnovski gozd, ki se razprostira severovzhodno od Gorice, kamor se je umaknil velik del avstrijske armade, je v plamenih.
Sovražniki so se začeli v divjem begu umikati. Požar je povzročilo	artilerijsko obstreljevanje.
Milan, Italija, 16. avgusta. — Avstrijci so se umaknili za svojo tretjo obrambno črto, katere pa ne bodo mogli dolgo vzdržati.
Zmagovite čete tretje armade pod poveljstvom vojvode Aoste neprestano prodirajo in so si priborile že več lepih uspehov v okolici Opatjegasela.
Rim, Italija, 16. avgusta. — Milanski "H Seeolo" poroča, da so izgubili Avstrijci pri Gorici v štiri dni trajajoči bitki nad 65,000 vojakov. K tem se seveda štejejo u-jeti, ranjeni in mrtvi.
Mornariški minister Corsi je te dni inšpiciral utrdbo lagun in pristanišče Gradež.
Berlin, Nemčija, 16. avgusta. — Mornariška sekcija avstrijskoogrskega vojnega ministrstva izjavlja;
—	V noči od 14. na 15. avgusta so obstreljevali naši zrakoplove! italjanske utrdbe ob dolenjem teku Soče ter povzročili veliko škodo. Vsi zrakoplovci so se nepoškodovani vrnili.
Rim, Italija, 16. avgusta. — Uradno poročilo se glasi: V pristanišču Mugija je izbruhnil požar. Našim obrežnim baterijam se je posrečilo izstreliti en zrakoplov.
Gorica, 16. avgusta. — Preko Rima in Pariza se poroča, da Avstrijci neprestano obstreljujejo Gorico, toda škoda, ki jo povzročajo njihovi izstrelki, ni posebna.
Kljub vročemu obstreljevanju se je kralj Viktor E-manuel mudil dolgo časa v mestu. Med drugim si je ogledal tudi predor, skozi katerega so vdrli italjanski vojaki v Gorico.
Ko je zapustil mesto, ga je italjansko prebivalstvo navdušeno pozdravljalo.
London, Anglija, 16. avgusta. — Iz Rima poročajo, da je obiskal mesta Ancono, Pesaro in Rimini močan potres. V Pesaro in Rimini se je podrlo par hiš.
Dunaj, Avstrija, 16. avgusta. — Vse tukajšnje časopisje zatrjuje, da je italjansko ofenzivno prodiranje za-vstavljeno. Nek časopis je priobčil sledeče:
—	Ker nam je zdaj tudi Nemčija obljubila svojo pomoč, je naravnost izključeno, da bi Italjani kdaj dobili Trst. Res je, da so oddaljeni komaj nekaj milj od mesta, toda pomisliti je treba, da je pot med Gorico in Trstom izvanredno dobro utrjena in zavarovana.
Z italjanskim prodiranjem v Vipavsko dolino ne bo nič. Italjani niso dospeli niti do Vrtojbe, ampak se nahajajo še vedno v naj bližnji okolici Gorice.
Tolmin je padel. Toda ta padec je brez vsakega pomena na splošen položaj.
Železnica vozi še vedno do konea Baške doline, tako da so naši vojaki vedno z vsem potrebnim dobro preskrbljeni.
Ob koroški fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Istotako je tudi ob tirolski fronti položaj neizpremenjen.
Kakorhitro bodo zamogli Avstrijci pogrešati na vzhodnem bojišču nekaj svojih čet, jih bodo poslali na sch ško fronto in prepodili vsiljivega sovražnika.
mm | Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih revežet ftff y staran kraju _____ ______iMt .y ltgr f1 - ■ ■ ■

.....	- r
GLAS NARODA. 17. AVG. lfU6.
"GLAS NARODA"
t [Bofiilt Datty.X rHHMMUMfir« VLOTKHIO PUBUgHDia Pa
fc	•orporatlon.);
LOUIS BENIDIK.
of tbe mpcntki oC ibor« officers: m OartLandt Stmt, Borough o« Ma» battaa, H«W TorS cnty. M.
mU> Vetrn valja Hat m Amerika 1»
w-w.*.—i*-1«
»ol leta______________1JW
telo l«to h nsesto How lorl-	4.00
pol late m BMto Now xorl-,	2.00
■vrepa aa vso loto	4-80
« • pol lota-----	2.50
» * tetrt let«.. ~ ~ ~	1.70
"ftUUS NARODA" ishaja vnk nedelj ta praznikov.
*fiLil N A B O D A*1
("Vola* of the People")
daj except Sunday* Holldajs. Bubeertptloa yeerly m.Ot._
podpise In oo»bnnet1 m m prtoMuJeja. M m blagoroU poBUafl H »
Order, kroja naročnikov proda w nam tudi prejinje M-IHc muni, da hitre jo uf deofto BMloraltau_
la pošilja tram naredita tfi aaalov: v ■6LAI NAKODA"
Now Tort City
Telefon 4«7 Oortlandt.
Sedanja vojna.
Vojna je barbarstvo.
Tega lie izpremeni nobena mednarodna pogodba, tega n° Spremene nobena vojna pravila, nobena ženevska konferenca.
Humaniziranje vojne je ena najbolj neumnih fraz. kar jih jc bilo kdaj izpregovorenih.
1'mevno je. tla ni evropska vojna v tem oziru nobena iijema. — Kavno nasprotno: to je najbolj strašna in najbolj oškropljena s krvjo, kar jih pomni človeštvo.
V tej vojni se je žrtvovalo več ljudi in zapravilo več premoženja kot se ga je v strašni tridesetletni.
In zdaj se je ta vojna šele pravzaprav začela.
S«« večje žrtve bo zahtevala kot dozdaj, še vee škode bo povzročeno kot je bilo dozdaj.
Nekaj časa smo mislili, da bosta zmagali pamet in razsodnost.
Veliko je bilo govorjeno tudi o mirovnih pogajanjih. Nekateri so bili izprevideli. da popolna zmaga sploh ni mogoča, in da bi bilo blazno. nadaljevati klanje.
Kdo je zakrivil, »la se pogajanja niso za«'*ela. bomo izvedeli pozne-
Izvedeli bomo tudi marsikaj, kar no je zgodilo za kulisami tega strašnega klanja.
Zdaj so vsa podajanja končana iu vojna se nadaljuje.
Te dni je dospela iz Londona novica iz katere je deloma razvidno, kaj mislijo oni, ki odločujejo o <~-loveški usodi.
Lord Derby, podtajnik vojnega ministrstva se je takole izrazil o položaju:
t V hočemo zmagati, moramo u-rnoriti kolikor mogoče veliko Nemcev. In pobijamo jih mi ob Soni-nii. pobijajo jih Rusi, pobijajo jih Italijani. Vsak protinapad nam je dobrodošel. Pri vsakem protinapadu pade veliko Nemcev.
Po našem mnenju je to indirekt-no pripoznanje. da je angleška vlada razočarana o uspehih velike angleško - francoske ofenzive na vzhodnem bojišču.
Zavezniki so bili prepričani, da bodo z lahkoto odbili nemško fronto, toda to se jim ni posrečilo.
Ob Sommi se je vse precej pomirilo. Kljub raznim poročilom in vestem ne more biti o tem nobene-tra dvoma vee.
Ponavljati se je začela stara igra: zdaj ta napreduje za par milj. zdaj se oni umakne. — Napredovanje in umikanje. — Angleška bo lahko zadovoljna, če bo o-stala pri onem, kar si je dozdaj priborilo. In s tem smo zopet na istem kot smo bili pred pol letom: — vojna se še ne bo tako kmalo odločila.
Kaj pa zdsjf
Oni. ki so malo bolj pametni, hočejo znova začeti z mirovnimi pogajanji. Toda sovraštvo je postalo tako veliko, da nobena silna ne mi-ali na mirovna pogajanja.
Posledica tega je, da se bo ta vojna izpremenila v popolno opu-
Državniki stoje na stališču, da se mora ubijati, č^ se ne more zmagati.
Avstriji in Nemčiji bo kmalo zmanjkalo ljudi,. Zato je treba u-bijati, kolikor mogoče. Cimvee jih bo ubitih, tem bližje bo mir.
Ako se pomisli, da ima Anglija s svojimi kolonijami neizmerno človeškega materijala, je ta strašna špekulacija pravilna.
Da izgubi še enkrat toliko napadalcev življenje, se seveda ta gospoda ne zmenijo.
Kje pa je tista naša toliko slav-ljena in češčena civilizacija?
Ljudje se zgražajo nad onimi azijskimi despoti, ki so s svojimi četami iztrebili cele narode in opu-stošili cele dežele.
Preobilica prebivalstva je tedaj prisilila ljudi do tega.
Tedanje vojne niso bile tako grozne kot je sedanja.
Zdaj se uničuje po natančnih načrtih dragocena človeška življenja ; uničuje se jih popolnoma hladnokrvno.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za. Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor) Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New Tor*.
Podpredsednik : .lusiji Šval. -J It! Ten K vek St., Brooklyn. N. \\ Tajnik: Vinko Zcvnik. 2» Gamma Place. Olendale. N. Y.	^
Blagajnik: Ivan Mafek, 2801 Ca tal pa Ave„ Rldgcwood, N T. Zapisnikar: Ivan Gerjovlch, 442 Union St., Brooklyn. N. T. ' \
% i
Nadsoral odbor J Josip Pogacbnik. M Ten Eyck St., Brooklyn, H. T. Anton Cvetkovteh. 440 TTnton St., Brooklyn. N. I.
Viktor Volk, 1*«» \\\ IStli St.. New York. N. Y. *
Droit t eni adravnlf *
I>r. Henry 1". Robinson. 3oi K lom St.. i„...| Ave. A in F.	York. N. Y
Bedne drofttvene seje k vrfe vsako ČETRTO ROBrrru v Mreni dvorani "BEETHOVEN HALL", 210 H. Ctb si. blizu I Yorku, N. Y. In se prlčno točno ob 8. nrl sveder.
Ave.
v <lr»» v New
PRIZOR Z MEHIŠKE MEJE.
že t. i
mi, vsak se boji smrti, tako sej 1 jemo. koliko je še nemških re-inorem druga-! >;crv, ki s» nahajajo dvajset milj in ona z menoj, | za fronto.	|
Več ilni sem si želel, da l>i imel
dostojne priče, si je Jazbec Pri barbarih je šlo za tisoče, dan- Pre*j zadal strel v oko< predno[tudi jaz. ker pa ne danes ~re za milione	Je Pnietel za deklico na dvorišče ve moram umreti i
Ce se bodo borilo toliko časa, ^nkarjeve hiše, kajti na dvori-j Hog se m* usmili oh gorje meni. dokler ne veškega
dolgo trajala.	~	|v nisl" tfKla namest0 bisnih vrat -Jaz, par minui preu suni jo. ue-|poveij
'je odprla vrata v klet. Tu je že! kleta. ne imejte nobenih odnosa-'pridivjal -Jazbec in oddal še štiri'j^v s fanti, ako jih ne ljubite.1 ]jujstvu i strele, eden jo je zadel v čelo,-ker ne veste, kako se zna zgoditi.
'V/Iiuu !-a.->a, .. , ... v	i	-	»ti	I
bodo izčrpali vse^a člo- set' Je pr,sel 011 ves krvav P° gor**' »>n>slni vas ^krat ue s®"! priliko priti skupai s skrivnost materijala bo vojna še obrazu- Sirota ^ Je hote?a skriti.dlte ,lIe kl'lvt*111- 'Jaz to	I nim možem, nemškim vrlioviiin
ala	'	lv hiai' toda namesto hišnih vrat' par minut pred smrtjo, de- poveljnikom na sommeskem boji
Morda se bodo narodi prej na-, veličali hoditi v klavnico.
Ako bodo obrnili .svoje orožie.i ,	,	.. ,. . , .	.
bodo strašno obračunali s svojimi dlUgl Ua 4>redl glave' tret-»l Pa y\1U- Uko	Zg°dlk) 2 men°J' Ua
rablji.
Dopisi,
bok; četrta krogi ja je šla slepo! nisem mogel naprej ne nazaj. J os. in se je skozi vrata zadrla v zid|Jazbee, Še veliko bi pisal pa je
liiiii
boj
katerega ime še nemškemu * niti nemškim vojakom'
	NAZNANILO.	I
	Cenjenim rojakom naznanjam, <la	sem se
	preselil i (>110 St. ( lair Ave., na	
	1113 EAST 61st ST.,	i
	in se pripuroeniii za nadaljni obisk.	j
	Andrew Jarc,	
1..	1113 EAST 61st ST., CLEVELAND,	OHIO.
ni znano; seveda še
man.] zavez-
Vv
OPOMIN.
ki mi kaj dolgujejo.
Clairton, Pa. — Tukaj so raznovrstna dela. pai Carnegie Steel 'drej
Company se obratuje nočindan.l Glass Ave., je preiskal morilca in Mesto Clairton se jako hitro raz- dobil pri njem šop papirjev, ka
bližnje slovenske šole. Anica je omedlela iu padla, toda bila je v istem trenutku še živa. Fantje in možje, ki so v hiši slišali strele, so brž prihiteli in prijeli Jazbeca, ki je vrgel revolver v klet. An-Brajdič, stanujoč na 6128
vija. kar čez noč zrastejo hiše. Tukaj bo sčasoma zelo veliko industrijsko mesto. Zato rojake, ki nameravajo kaj kupit ali hišo postavit. opozarjam, da se požurijo, kajti cena teni lotom hitro raste. Drugo spomlad bo že dražje. Tukaj sva samo 2 Slovenca, jaz hi Frank Svele. Pol ure od tukaj je pa sedem družin. Preko Clairtc. na teče reka Monongahela. po kateri prevaffajo barke rudo in drugo blago. Pri Carnegie Steel Co. je jako strogo, kot pri vojnkih. Predno ga vzamejo na delo, vsa-ikega preiščejo, ako je dovolj močan in zdrav. — Peter Trolia, Box 29.
Sublet, Wyo. — Delavske razmere so še precej dobre. Premo-gorova št. 5 in 6 vsak dan obratujeta. Zaslužek je odvisen od delavca: čim boljši delavec je, tem več zasluži. Katerega veseli delo, ga tukaj lahko dobi. ne da bi ga bilo treba od bossa kupit ali pa ga napajat, ker ima toliko plače od kompanije. da ga lahko «za svoj denar kak kozarec izpije. O-menim naj še. da nas včasih obišče tisti ptič, tki se mu pravi štorklja. Pozdrav vsem čitate-ljein. — Opazovalec.
Strašen zločin v Cleveland!!, Ohio.
Josip Jazbec, oženjen, ie javno na cesti ustrelil 171etno Anico
ravno ona prišla, in to je konec oh, Bog se usmili!
To pismo smo priobčili, da s<
n ikoni. Meni je sicer znano, toda ni mi dovoljeno, da bi ga pove- ki sem posodil gotov denar ali pa dal.	.	J so bili pri meni na hrani, opomi-
Pomudila se mi je prilika, da "j"1", da se oglasijo v teku šestih
sem bil v pogovoru s tem briljant-
. • , Tinini možem, ki je poveljnik tev-vidi, kakšnega mišljenja je bil J.
Jazbec. Pismo se je oddalo Common Pleas sodniji v evidenco.
tere je Jazbec nekaj ur ali trenutkov napisal, predno je izvršil krvavo delo. Iz ten pisem se sklepa, da je Jazbec premišljeno streljal •na dekle, da je že naprej določil da jo ustreli. Poklicana je bila ambulanca Josipa Želela, ki je bila v trenutku na mestu. Žele je pobral dekle v voz in dirjal kot za stavo smrti in življenja v St. Clair bolnišnico, kjer jc še nekaj
trenutkov živela, toda takoj po- gnati, če je bil kje. tem preminula. Na lice mesta je j Miss Žlindra je bila dospel takoj tudi Rev. Grškovič, župnik hrvatske cerkve. Ko j<
tonskih čet na sommeski fronti.
Dalje sem imel tudi priljko obče-
.	... , | vati s saškim princem, tki nosi na-
\ bolnišnici pole^ poštene Ja-z-i , ,	i-.	, , , . , i vadno unitormo saskega lovca m
beca sedita neprestano dva detek- - ...	-,	< . _
i • ,111	• . I cisto navaden ordmancni cast-
tiva. ki pazita, da Jazbec ne uide ..	. . —
, • , -	j- r, i -i -|iiik na sotnimeskem boiiseu.
ah da si kaj ne naredi. Zdravniki;
so mu levo oko vzeli iz jamic, in'
sicer je jako slab. V ponedeljek f
zjutraj je bila na veliki sodniji
napram njemu izrečena obtožba
tednov; če ne. jih bom obelodanil s polnim imenom.
Joe Sopotnik. (17-19—8) Indian Springs. Fla.
Iščem svojega brata ANTONA L1KOV1CH. Doma je iz Rakitne na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, »la mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: John Lihovich, Box 27:3. South Fork, Pa.
,18-18—8)
umora prve vrste, kar je najhujša obtožba. Jazbec je precej slab in ne ve se še gotovo, ali bo preživel ta strašni dogodek ali ne. Star je 27 let, oženjen tri leta. Pri društvih ne. vemo in nismo mogli do-
Pri nemškem poveljniku.
Poveljnik nemških sommeskih armad je prijazna in vljudna duša v telesu pravega medveda. Vsak ameriški korespondent bi imelvpred njim nekak neprijeten olK-utek. mogoče celo bojazen, ako mu ne bi [ rej častniki povedali. kak značaj je.
Ce bi prav kdo ne videl njego-j vih velikih vo.itiih rekordov, bij
stara šele
17 let in je bila članica društva J n:oral takoj vedeti, da je on eden Slovenskih Sokolic in Jugoslo- j največjih nemških generalov, ako
govern vratu katerega da'
na 55. cesti je kara povozila člo-! vedno delavna v narodnih krogiii,' nemški ee-^ar. veka, katerega je zopet bliskoma mnogo je storila za dramatiko v naložil v voz in odpeljal v bolnis-i^'h'velaiuiu. poznana kot ena naj-
Žele opravil svoje delo v bolniš-j vanskeg-.i Sokola, nadalje članica j bi le zapazil na njei niči, je hitel nazaj z ambulanco: društva Lunder-Adamie. l>ila je najvišje odlikovanje.
mco. ter se je vrnil še poprej do mov, predno je dospel policijski voz. Mladi mož se ni branil iti; le kes mu je žarel na ustnih in klical je po svojih otrocih in ženi. Bil je strahovit prizor ga pogledati. Oko mu je viselo iz očesnih jamic, po obrazu je kri v potokih tekla m neizrekljiv je bil kraz na|sredo. 16. avg. obrazu. Vsa strast je bila tu zapisana. obenem pa pomešana s sil-
boljših igralk slovenskega odra. Njen oče in mati, katera je zadelo tako s>i!n:) gorje, sta t ml i poznana po celi naselbini. Strašno je pri srcu materi in očetu, ki sla svojo hčer neizmerno ljubila. Preostaja sta riše m samo še en sin Ivan. Pogreb ustreljene Ane se jc vršil v
sr- en umor
v neti
< >n je eden najbolj — kot sem že rekel — prijaznih in odkritosrčnih te' tonskih generalov, s katerimi sem govoril. Sedela sva pod drevjem zadaj za njegovo ko-j
čo. na mizi je svetila le sveča, ka-,
l
tere svetloba je padala na njegov ( široki obraz; rekel mi je, da je to! njegov prvi [»očitek v tem tednu, kajti francoska artiierija ne da
miru.
Klein Bros. na 6017 St. Clair Aw, kjer je bila uposljena tudi Miss Ana Žlindra. Tu se jc najbrž začelo prvo znanje. Pozneje je bil uslužben Jazbec pri A. Anžlovar ua 6111 St. Clair Ave., najzadnje pa pri The Willard Storage Bat-
-----------tery Co. V soboto so imeli delavci
Žlindra in si zadal hude poškod- kompanije piknik in ga med dne-be; morilec je v bolnišnici podjvom ni bilo doma, vrnil se je Šele
varstvom detektivov. Nek drugi proti popoldnevu. Kot je pripo
rninlr T miif 7ala i«	— ..J.1:^ j____ i •	r .	, ,
rojak, Louis Žele, je bil v nedeljo zjutraj ustreljen.
Iz tozadevnega poročila v "C. A." posnemamo sledeče:
Tragedija prvega reda je pretresla v >oboto zvečer (12. avg.) elevelandvko slovensko naselbino, ko se je na javni ulici izvrši i ne-zashšen umor, tik pred slovensko cerkvijo na Norwood Rd. Nebrzdana strast in silna ljubosumnost je vzela življenje mladi, upapolni deklici in pognala mladega moža na morilni stol.
Bili|je v soboto okoli šeste ure
nim kesom iu čutom odgovorno- naselbini v nedel sti...	i vogalu 45. ulice in St. ("lair Ave.
Josip Jazbec, nesrečni morilec Jravno nasproti St. Clair bolnišni-je bil svoje Čase uslužben pri ^ Je sta\ ,,oki niožki. Mahoma!
poči revolver in mož se zgrudi naj tla. Zdravniki iu bolniške strežnice v bolnišnici so slišali strel in so takoj odhiteli na. cesto. Dolgo se ustreljeni ni zavedel, ko pa jc prišel k sebi. se je dognalo, da je to rojak Louis Žele, stanujoč na l->87 K. 45. St. Toda mož ni mogel povedati, kaj se je zgodilo, kako in zakaj, in zdravniki pričakujejo. da ne bo prenesel rane in bo umrl.
izvršil v slov.	Hvali angleške vojake.
zjutraj. Na Vprašal sem ga. če je misli, da je kako znamenje, da je zavezni-oslabljena.
vedo vala žena Jazbeca, blaga, mirna, nesrečna ženica, ki je mnogo pretrpela, je bil Ja^bee doma ob 5. popoJdne in je še poljubil svoja dva otroka, predno je šel z doma — naravnost na Norwood Road, kjer je vedel, da pride ona.
Kot smo omenili, so dobili pri Jazbecu po storjenem zločinu napisano pismo in po primerjavi pisave drugod se je dognalo, da je to res njegova pisava. Pismo se glasi: Cleveland, Ohio. Jos. Jazbec. 32. avgusta. Vem, da se bo veliko o meni govorilo kakšen sem bil. in res sem bil ciničen in'
Izjava nem. poveljnika na zapadnem bojišču.
On je mnenja, da je zavezniška ofenziva končana, toda misli, da se bodo Angleži še dva meseca zaganjali proti Nemcem.
:<NE BODO PREDRLI SKOZI."
zvečer, ko se je Miss Ana Žlindra nisem si mogel pomagati, ona mi vračala od dela od Dr. Finka na'je prisegla, d ajo žilier umorim, 6202 St. Clair Ave. proti domu^ako me ne bo ljubila in jaz sem svojih sta riše v na 1165 Norwood to naredil. Bog se me usmili in Road. Blizu stanovanja jo sreča J življenje dam ali tudi njeno bo-Josip Jazbec. Kot trdijo zaneslji- dem vzel, ne sodite me krivo, jaz ve priče, jo je Jazbec vprašal, če sem veliko prestal, premagoval ga bo dotični večer počakala, kar sem se, dokler sem se mogel, zad-je pa ona odločalo zanikala. Tu je nji pozdrav moji ubogi ženi in o-vzkipela strast v mladem možu. j i rokom. Jos. Jazbec, 5903 Bonna Miss Žlindra se'iga je ustrešila in Ave. Prosim te, Mali, moja žena, pobegnila po Norwood Road ter plavaj kar sem doLzan, kadar boža vila po Glass Ave. med Cerkve-!dcš Kaj denarja dobila, meni je nikovo hišo, iu tu je že padel grobno hudo. Fantje naj vam to strel. Ta rtrel je zadel dekle v ro- bo za vzgled, jaz vem, da bodejo ko. Izza Cerkvenikove h»e je de-J vso krivdo na mene zvrnili, zato kle letelo napVej zopet na Nor- ker sem oženjen, in ko bi jaz imel
Pripczna, da so angleški vojaki izvrstni, teda njihovo vodstvo je slabo.
Cyril Brown, ameriški vojni poročevalce. je [»oslaI ncwyorškemu listu ''Times" sledeče zanimivo poročilo:
Glavni stan nemških armad na somineskem bojišču, 13. avgusta, potom sla v Berlin. 15. avgusta.— Naše dneve, odkar smo za nemško črto ua somineskem bojišču, porabimo. da opazujemo iz dalje nemške in francoske ter angleške operaeije. da študiramo z nemški-
ška o f • m i z i va
"Ne", je odgovoril. "Angleži so tuli. Videti se jrh mora. kakršni so. Angleži dozdaj še niso iz-( gubiii popolnoma nič upanja, da bodo uspešni. Kljub temu, da imajo velikanske izgube, še vedno in vedno nazaj pridejo. To so zelo trdovratni sovražniki. To se jim mora pripoznati. Pripoznati moram da so ponovno in ponovno poskušali predreti mojo fronto. Angleški vojak je veliko vreden, izvrsten vojak je, toda njegovo novo vodstvo ne stoji ravno na kaki višji stopinji."
Nato sem ga vprašal, kaj misli, kako dolgo bo še zavezniška ofenziva trajala.
''Ofenzivo smo že vstavili; najhujše je minilo. Toda Angleži bodo nadaljevali s svojo brezupno ofenzivo najmanj še en mesec, mogoče še dva, mogoče še dalj časa. Ti so zelo trdi. Jaz sem popolnoma pripravljen za zimsko kampanjo. Da bi predrli mojo fronto, je "ausgeschlossen"."
Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN.
s seboj j«' prinesel v Piitsl.uruli v«- svoje f-mlovite stroje in aparate, ki s«- jili rai«i pri zdravljenju možkiii in ženskih tx.lmkov iu iu «».. nadaljeval
svoje uspešne metode, ki jih rabi! z velikim usi>elioiii na slavnih klinikah v Evropi, iKjlejr vse»;a te^a pa ne l>o rar-unal nie za preiskavo in nasvete.
TROSTO PKEISKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI je na razpolago vsakemu bolniku, ki se <»^la<i v njegovem uradu. Ik»ktor Sloan pravi: Pretlno se zunore k<>-a zdraviti, j«* iieoMniduo imtrehno. da se ira natančno preiSee. ker ravm tako je |N>trel*uo zdravniku vedeti za pravo bolezen bolnkia. kakor pa znati. kak«, zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezphu'-uo ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam 1... vodo. kri in žei<*]ee. Se i-elo rabilo -e U. električne žarke Potem šele se prične zdravljenje <«V m- b.ilezen proiiajde oztlravljivim» in zdravnik jH.vt- priii. ri... kako dolj.. je p..i ivIhh. zdraviti in kolik., b.. stalo
njegovi uradi so eni izmed najboljših.
Tu iMisfe videti čudovite stroje,
potom katerih se večkrat doseže znatne nsjiehe. ki
se jih ld d«>sejzlo po drugem načinu. «"udili <e boste. kako vse na vas učinkujejo ti stroji in apa-rati.
"aIČo" ste bolai.
Mnoga priznanja in uspehe
ima radi znan-stveiiega načina.
ki ^a pri vsakem bolniku tiKirabi. Nič ne opusti.
kar za more ]*»-iuagati iN.lniku v najkrajšeiu času i »selmo Z4lravije-li je iu po|»ollio u-^.Mlnost se jamči bolnikom.
Pridite takoj, da Tam ra specialist pokaže, kaj zamore za van narediti, povedal vam b<> alco z«-morete bili ozdraT'i">>- Ako ste že rabili vse druxe
šlonn.iio X ŽARKE
se rabi pri
preiskavi in zdravljenju.
brez vspeha. ni-knr ne obupajte, temveč pridite ia pustite profe-srrju in doktorju, da rabi svoje čudovite priprave. ki jih dobil iz raznih delov »vet«, pri njem boste videli pri-
prave za zdravljenje vst-h bolezni, ki jih niopoče zdraviti. Nj»eova uporaba vsakovrstnih priprav je posledica večletnetra učenja. Vik- to "j^ brez vsakih bolevin ali -kode. ker ozdravljeni je prijetno in ni potrebno ljubiti svojejra delavr.em <"a.-a. Doktorjev namen je, da nihče ne troš: svoj težko prisluženi denar brez uspehov, lorej po kratki uporabi njeirovegra ' tp na potu do pojwlr^tra_zoravia2_________
Ali imate
nered v želodcu, katar, bronchitis, nered v ledicah ali mehurju, reumatiztm. bolna jetra, zaprtje. grtavoboL nečisto kri. tjn-ali mažule? Otrpnelost. bolečine, zbadanje ali zvijanje. nerv^zn'*t ali oslabelost. Kakršnokoli bslezen ali onemoglost" H.-lne pljuča? Bolno srce'.' Kaielj? Spoine bo'.erni. možke ali ženske?
Vaša prilika.
Zdaj je va^a prilika, da obiščete velikega >pei-ialista. da Tms preišče z X žarki popolnoma brezplačno. Nikdar preje se ni - e nu>-<!ila taka prilika bolnikom, ki se zdaj nudi ženskam ali moškim vtem mestu. Svetuje m o vam. da ua takoj obiščete.
Uradne vire
vsak dan od 9. ure zjutraj
do 3. ure zvečer. V nedeljah od 0 do t. ure popoldan.
Prof. Doktor Sloan
?.a stalno nastanien 303 Smilhfield St .
Nasproti poste Pittsburgh. Pa.


i
mi častniki natančno karte nem-wood Road in na dvorišč« hišo moči in časa vse to popisati, bi moškega štaba, da se pogovarjamo Mrs. Cankar na 1096 Norwood drugače sodili, dekleta, imejte u- s kajzerjem, ko pregleduje bran-Road. Jazbec je v divji strasti be- smiljenje z moškimi, oh kako jaz denfroiške čete, največje junake fiftl nj0, Ifi kot govorijo vgr^- trpim? to fiob^ 99 vrjamef vejruj- v mmWi »rm^dij ali pa u^ib-
V . , '	_ „ ■ !,.. V .
Usoda ubogih.
Te dni je nek trgovec z 4'belini suženjstvom" pred sodiščem pripovedoval, kako je peljal svoj "business", ter pripomnil, da so hčerke revnih starišev najsigur-, ne j še hi najzanesljivejše blago.
Da. tako je vedno! Otroci revnih so vedno žrtve zla iu raznih zlodejstev.
Kdaj bo drugače? Najbrže nikoli! I Koliko manj zla, koliko manj zlodejstev, koliko manj nepostav- 'J nosti bi bilo, ako bi ne bilo naj- * J večjega zla — kapitalizma, kakr- ^ ifea je dm&t ______ ___
Kaj pravijo plntoljt, oCenJakl ln državniki o knjlsi Barta pl« Snttner.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolaj«Tolstoj je pisat: Knjigo tem ■ TeUkln vM%
kom prebral ln ▼ njej našel veliko koristnega. Ta knjiga Ml« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih ml&lL
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je nmrla madsnwi Btaol al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Snttneijera.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli 1 orožjem' Jo pravo ogledalo aedaaj«-ga časa. Ko človek prečita to knjige, mora nehote pomisliti, da •e bližajo človeStvn bolj Si časi. Kratkomalo: celo dobra knjiga.
Dr. LuL Jakobovskl: To knjigo bi človek najrajie poUobll. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo braL
Štajerski pisatelj Peter Bosegger pUe: Sedaj sem ▼ neka« gozdu pri Grieglach ln sem bral kn£go s naslovom "Doll a orofl-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem iivljeojn. Ko sem jo prebral, sem *aželel, da bi se prestavilo knjigo v vso koltnrne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetu so druibe, ki rasfilrjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti drulbo, lu bi raxfiirjala to knjigo?
Henrik Harts — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar m JUi kdaj bral — —
C. Nemarni Hefer: — To Je najboljša knjiga, kar ao jib spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1880 v Berlina)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu Jo boa po-•oda Naj bi tudi ta knjiga nagla svoje apostolje, ki bi ill Saj« krliemsvet ln učili vse narode.
Finančni minister Dunajewskl je rekel v nekem svojem govora v poslanski sbornid: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-•U strokovnjak, noben driavnlk, pač pa pri prosta ienska Berta pL Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema delu. mii^Hib, da se aa bo alkdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to lroj1g% OKNA M CKNTOT,
Is »rti
Slovenic Publishing Co.,
•2 Oortlandt Btrae^ .Hew York Qitj, V, T,
r.,iw . -r
■ IMiufcd
f
J, S. K. J.
Nekatera društva so /a centralizacijo. druga pa proti eentraliza-
eiji. Naše društvo je za to, da centralizacija odpade, kajti potrebno je. da društva sama podpirajo svoje člane, ker sicer jim ni mogoče napredovat, ker so preveliki ases-meuti, katerih si pa ne želi nihče na glavo nakopat in toraj tudi ue pristopit. Zdaj menda vidite, kako mho zadnja leta rojake odganjali od naših društev. Meni se le še čudno zdi. kako je to mogoče, da so še društva, ki so navdušena za ta sistem. Menda hočejo samo oni, tla hi centralizacija še naprej ostala. ki se strinjajo z glavnimi odborniki. ki hočejo, da bi članstvo &e naprej v svojem jarmu držali in v/više val i bolniške asesmente.
Nekateri dopisuiki pravijo, da je evropska vojna kriva, da društva ne napredujejo, nekateri pa zope pravijo, da ne bodo mogla (Milem mala društva izhajati, ako jth ne bo Jednota podpirala. Tisto bomo že mi sami preskrbeli; kako Mii<> pa prej i/hajali. ko nismo imeli centralizacije T
Mislim. <la nismo luniili k večjim društvom po |M»!>ojilo, in tudi v b«k I«»«"•«• ne bomo hodili, ako bomo prav (mi dolarju plačevali za bolniško podporo. Delegati, vi samo glejte, da se bo odstranilo centrali/arijo in pustite tisto btrau-karstvo ilmna ter_*j>ravite resnico na dan. potem boste storili vse dobro /a društva in Jednoto. Meni s«- čudno zdi. da se nekateri dopisniki /daj tako zanimajo za mala društva ; takrat ko se je pa glasovalo. da bi imela tudi manjša društva pravico poslati delegata, ste pa /oper glasovali; ta. da nimajo /daj nobene pravice ori Jednoti. Mislim, da imate nas za peto kolo. To s«- j«- menda zato ukrenilo, ker s»- je hotelo, da bi prišlo kolikor-ttiogoče malo delegatov na zborovanj*', da bi se lažje po svoje ukrepalo. Tekom zadnjih let se 111 prav čisto lin- storilo za nparedek Jed-note, temveč se je delalo ravno nasprotno. Mi se strijamo z vsemi dopisniki, ki pravijo, da naj se eentralizacijo odstrani. Centralizacija naj odpade, |>oteiu bomo s(»et bratje kot smo bili poprej, dokler bo pa tako ostalo, se bomo pa vedno med seboj ruvali kot kapitalisti in delavci; to pa ne bi bilo /a nobeno korist.
Dalje predlagamo, da bi naši* glasilo še /anarej ostal (J. N. Edino kar imam še glede glasila za pripomnit, je to, da je glasilo vsakemu društvu odprto, da lahko
protestira, ako se društvu in njegovim članom kaka krivica godi,
ako se ga kje prikrajšuje.
Unije je naše mnenje, da se uvede več razredov, namrče za $1000.
£>00 in $2.~>0. V zadnjem naj bi bili samo od 4.1. do ft), leta, kot so to že drugi dopisniki navedli.
Kar je pa drugih stvari, boste pa ze »Tir. delepatje, tako naredili, da bo dobro.
I pošteva se naj vse točke, ki so bile priobčene v našem glasilu. Člani društva sr. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn.
Zadnji čas se je pričelo članstvo malo pogosteje oglašati glede izboljšanja pravil pri J. !S. K. J.
Nekaj naj bi še jaz pripomnil. Nekatera društvo so zoper centralizacijo, druga so pa zanjo. Moje mnenje je, da se naj obema ugodi. Ona, ki jo hočejo imeti, naj o-stanejo še zanaprej v centralizaciji. druga pa, ki jo nočejo več, naj se vrnejo pa na stari sistem, namreč, da bodo sama plačevala bolniško podporo za prvih šest mesecev. na ta načiu je mogoče o-beina strankama ustreči.
Dalje naj bi se vstauovilo še en razred za posmrtuino, in sicer ne nižji kot $200; in pa dva bolniška razreda, namreč za £3 in $10 na teden.
Bolniške podpore naj bi se ne izplačevalo za prvi teden bolezni; dalje naj bi se podpore ue plače v alo več kot eno leto, in sicer osem mesecev celo, štiri pa napol. V Jednoto naj bi se ne sprejemalo ljudi uad 50 letom.
Dalje se naj ono točko, ki pravi. da naj Jednota plačuje pogrebne stroške, črta iu se naj upelje na staro, da bodo društva sama pltf-čevala, ker sieer so člani preveč prizadeti, zlasti v slučaju bolnika in potem mrliča, katerega dediči so v starem kraju. Odkar Jednota plftguje pogrebne stroške, ne pla-ča drugega kakor obleko, krsto, mrtvaški voz, duhovno in grob; za stroške kot naprimer pa ne povračuje.
GLAS NARODA. 17. AVG. 1916.
" - ; * * ' ■ •• ......
UNDERWOOD * UNDERWOOD. N. V.
POPLAVA V ASHEVILLE, N. C.
da sinit dobili od glavnega tajnika navodilo, da se naj obrnemo na dediče. toda mi smo za "držiga" in ne "lov i ga".
Dalje naj bi se vsakemu društvu dalo pravico, da bi |K>slalo delegata.
Centralni ura«! naj upošteva * referendum vote* in naj ne spreminja sam pravil, temveč naj jth tla na splošno glasovanje članstva, ako je Še daleč do konvencije.
Plača glavnemu tajniku naj bi bila £12'». ne višja kot na dan. Obenem pa ne sme tajnik imeti nobenih iMistraii^kih služb: ako nima dosti našega tajništva, naj gre pa v rudokop delat.
Jedliotino glasilo — ti. N. — za-zdaj zadostuje. Samo s cenzuro proč!
George Schatz, tajnik dr. sv. Janeza Krstuika. štv. 7.">. Canonsburg.
Petiusvlvanija.
Iz prirodoslovja.
(Nadaljevanje).
Okoli snežnika Montblanca, ki meri 14.MH) čevljev ali 4b80 m. se zbira taka množina velikanskih lcdnikov, da je vse njih ledovje do-bilai me "ledeno morj^** — "mer de glace". To ledeno morje leži pri Chamuniju. Meti vrhovi petero na severni strani Montblanca združenih snežnikov leži tisti orjaški kotel, v katerem se nebira toliko snega, da izvira i/, njega najmogočnejši leduik švicarske dežele.
Sneženi plani in ledeno pogorje, bi dejal, napolnjuje proti severu obrnjene doline Montblancovih sosedov. Tam, kjer se stika troje glavnih teh lcdnikov, je ledena reka 2600 do .1000 čevljev široka. Iz nje izvira liudo deroča grapa po inimiu Arveyrou in priteka v reko Avre. Tujci, turisti hodijo brez po-sene težave poleg reke Avre gledat ledeno morje. Tamkaj je poleti vse živo Francozov. Angležev. Američanov. Rusov in NemeeV. Toliko pozornosti vzbuja veličastna lepota tega oddelka švicarskih Alp.
hedniki so sicer po vseh krajih sveta, toda med omikanim svetom ne vzbuja nobena dežela k svojimi ledniki toliko pozornosti kakor švicarska. Pač pa so v zadnjih letih angleški potovalci razglasili, da so na jugo-zahodni strani Himalaja našli tako silno razprostrte lednike. kakoršnih ni drugodi nikjer na svetu.
Citatelj morda maje z glavo, ko sliši o lednikih, ki se pomikajo po dolinah naprej, kakor bi tekla voda. Kako je vendar mogoče, da bi se led, krhek in razdrabljiv, mehkemu vosku jednako vil po ovinkih? Morda se kaj takega ne godi v resnici, ampak samo na videz.
Oglejmo si stvar natančneje! — Vodniki, ki spremljajo turiste po gorah in po planinah, so prvi zapazili. da se ledovje pomika počasi po dolini navzdol. Navajeni svojih starih zanesljivih steza so zaznamovali svoja pota tudi po le«d$ nih planinah, češ da se lože iz-ogneja nevarnim globokim razpokam med ledom; kdor se namreč po nesreči udere v tako globoko razpoko med ledom, se vrine s težo svojega telesa kakor za gozda med klin&oto razpoko. Če je sam na poti. je izgubljen, ne more si pomagati kvišku, ker ua gladkih stenah razpoke se ne more ue z roko ne z nogo opreti nikamor Da bi se varovali take pogube, so vodniki od nekdaj zaznamovali svoje steze po lednikih s potrošenimi skulami. Ob tem so pa zapazili, da se njihova znamenja leto za letom pomičejo dalje in dalje navzdol.
Tega opazovanja sta se poprije-la učenjaka Forbes in Tyndall in fizikalnimi aparati in poeku~ in natanko določila
lednik teče od dne do dne navzdol, kaj gorkote, voda takoj zmrzne. Natančno merjenje je pokazalo, da se spodnji del fhainuniskega ledenega morja premakne vsako leto 400 ti o 600 čevljev navzdol. Na svoji sredi, kjer ga jednako kakor pri vodi postranski bregovi zavirajo najmanj, tam *e ledeno morje v*ak |H»Ietni dan pomakne 20 palcev navzdol. Še hitreje se pa '.omika bliže koncu. Na spodnjem koti-eu se namreč < 'haniunisk' lednik premakne poI«>tne>ra dne dobrih naleev.
Natihoma in tako počasi, da mi-mogredoči popotnik ne zp.pazi nobenega gibanja, se pomičejo strašanske množine ledu v doline in sicer s tako nevzdržljivo silo. da odtrgajo od najtrdnejših granitnih sten na gorah skale, kakor hiše z dvojnim nadstropjem velike, ter jih tirajo v dolino. Zaradi takega silovitega »Smikan jn,>-e ni čuditi. če ledniki obrusijo najtrše peči in če celo v granitne stene, trde kakor jeklo, v režejo globoke razore. Taki granitni razori se ohranijo po tisoč in tisoč let in pripo j vedujejo zvedenemu prirodosloveu o starodavnih dogodbah. To so neme. a zanesljive priče o poze meljski zgodovini v minulih ve kih.
Opiraje se na taka znamenja so
geologi dokazali, da so ledniki Chamuniskega okrožja. Monte-Ro-sovi in Goaahardovi, nekdaj segali po dolinah Avre, Rhone, Aarc in reke Rena, razprostirali svoje ledovje do ravnih pokrajin švicarskih in do hribovja Jura. zakaj odkladali so oudi ogromno skalovje, ki so ga nalomili kakili tisoi" čevljev nad sedanjo gladino Neuf-chatelskcga jezera. — In jednako slei starih lcdnikov se nahajajo po britanskih otokih in na skandinavskem polotoku.
Prebivalcem zadnje ledene dobe. ki so bivali v brlogih morda z živalmi vred. ni bilo treba iti v Skandinavijo ali na Grenlandijo, da bi gledali lednike: v svoji domovini so videli, kako ledniki nakladajo sebi na hrbet granitne skale, kako prenašajo te skale v nižje doline in kako jih popuščajo v ravninah.
Ko smo se prepričali, da se ledovje res razteka iz gora ** doline jednako tekočim vodam, je treba od govoriti na vprašanje, kako je to možno in kako se godi. Ni še dolgo, ko prirodoslovci niso mogli prav odgovoriti temu vprašanju.
Priroda je s takimi pojavi spravili celo strokovnajke v zadrego.
Tvndall in drugi fiziki so na vse strani poskušali, ali se da led vsaj malo razvleči ali upogniti, kakor n. pr. testo aii smola. Pa vse zastonj ! Ledena gruda se raz poč i in razkrhne, ako jo stisneš. Nadalje poskušaje je Tvndall vendar le prišel do spoznanja, da se toplina, ob kateri voda zmrznje, to je toplina ledene vode nekaj zniža pod 0 stopinj. če močno tlačiš zmzujočo vodo. Ali z drugo besedo: zmes ledu in vode. katera se močno stiska, postane nekaj mrzlejša, preduo voda oledeni.
Ko je Tvndall vzel na pomoč tako silen tlak, da je stiskal zmes vode in ledu dvanajstkrat močneje kakor pritiska ozračje na zem-ska tla (t. j. 124,000 kg na 1 kvadratni meter), je voda ostala tekoča. čeprav se je ohlajala pod takim tlakom, in ni zmrznila poprej, dokler se njena toplina ni znižala do 1 stopinje C. — Ohlajanje pa izvira od tod, da se pod silnim tlakom raztaja nekaj ledu in da pri otajainju led požre nekaj gorkote.
Ako prepustiš led in vodo samima sebi, ne da bi ju stiskal, tedaj pri dotiki med seboj ne strpita nobene druge topline kakor toplino navadne zmrzujoče vode 9 stopinj C. Vode, ki se dotika ledu, ne moreš bolj sidaditi nego do 0 stopinj C, in ledu v vodi ne moreš bolj zgreti kakor do 0 stopinj C. Če
No, pa kdo poreče? Kaj ima Tvndallova izkušnja opraviti s pomikanjem ali s tokom ledu po lednikih? Odgovor: Ta izkušnja kaže. o«l kod prihaja tista vez. katera dela iz ledenega drobiža zopet eel i led povsod tam. kjer se led po strugi drobi s silnim pritiskanjem iu premikanjem. Med stiskanjem se voda umakne. led se pa ne more umakniti ter se pod silo tlaka ohladi nekaj |hhI O stopinj l'. Ka kor hitro se pa voda. ki >»• vedno preeeja po razpokah, dotakne ta ko shlajeiicga ledu. zmrzne takoj. Ce pa voda med razvalinami iu po razpokah zmrzne, ako št- ne zazre razpoke, ker se takoj z ledom zalije. Ogledovalec še zapazi ne. da se leti drobi in sam sebi rane celi. Kjerkoli se zadevo kaj koscev tlačenega ledu med seboj in z vodo, povsod primrzue od zmrzujoče votle prilepljeni košček h koščku ter se tlela tudi iz drobiža zopet celi led.
Tvndallova izkušnja uči torej, da led po ledutku med prepahova-njein navzdol po dolini poka iu se drobi, pa se v tistem trenutku zopet z vodo zaliva in tako združuje. Kdo bi se ob teh besedah ue spo minjal, kako smo troci delali ke pe i/, snega ! Vzeli smo vlažnega snega, kolikor ga je šlo v dve pesti. Stiskali smo sneg med dlanmi čim najbolj je bilo mogoče. Čim močneje smo stiskali, tem hitreje je se je na rodila trda kepa. Moč, s katero so tlelale naše roke kepe. seveda ni bila nič v primeri s silnim stiskanjem po lednikih. vendar nam ta prilika pojasnujujf pri rod ne pojave.
Kako čudovito jednotno je vse uravnano v vesoljni prirodi, četudi delujejo razne sile!
(Pride še.)
Velika konvencija katoličanov v New Yorko.
Še bo klanja, še!
Eden največjih municijskih izdelovalcev na svetu je pred par dnevi izjavil, da so zavezniške države dale še . več naročil ameriškim tvrdkam za municijo in o-rožje. toda ta naročila niso samo za toliko in toliko miljonov dolarjev, ali toliko Lu toliko tisoč ali miljonov te ali one vrste granat ali pušk. temveč zadnja poročila se glase za "vse, kar se more producirati".
Ena največjih municijskrh družb ima tako naročilo, da se ga ne more prej razveljaviti kot v septembru 1917: drugi pa zopet pravijo, da jim j«* "business" za-siguian do 1918.
In Anglija išče še četrtino bi-Ijona v Združenili državah: ako ji bo mogoče več dobiti, bo rajše še več vzela.
Vse to nam kaže. da bo še klanja. še prelivanja krvi!
Zavezniki vedo. da bodo imeli še precej opravka z Nemčijo, predno jim jo bo mogoče tolrko stolči. da se bo vrnila za svoje meje.
Lord Derby je rekel, da je namen ali — kot se je sam izrazil tla je *4 business** angleških iu francoskih čtH v Franciji, da pokol jejo kolikor mogoče veliko nemških vojakov.
Da bodo angleške in francoske čete pri tem busknessu uspešne, tla jih bodo toliko pomorile, da bo Nemčija odnehata. bo treba še mumicije iu ameriški kapitalisti bodo še basali svoje malhe.
še bo klanja, še! Bog daj. da bi dobilo človeštvo potem, ko se bo to končalo, zadoščenje, in sicer v obliki tako razvitih možganov, da se ne bo več pustilo pognati v kak tak "business".
Posvetovanje.
Pariz, Francija. 14. avgusta. — Iz Sebastjana poročajo, da se je španski ministrski predsednik grof Romauoes dolgo časa posvetoval z avstrijskim poslanikom. Kouteren-ca se je v nedeljo nadaljevala.
O čem sta diplomata razpravljala. se dozdaj še ni moglo dognati.
NAŠI ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaščeni pobirati naroC-nlno za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druse ▼ našo stroko spadajoče posle.
Jenny Llnd, Ark. In okolica: Mihael Clear.
Sao Franeisee, Cel.: Jakob Lo?0n.
Denver, Colo.; Frank Skrabec.
Leadville. Colo.: Jerry Jamnlk.
Slovens ko
tolliko
podp. društvo
sviti Barbare
ZA ZUMNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
M dmm 21. jmmmrnwjm 1902 v Mati
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNRL, Box BG Willoek. Pa. I podpredsednik: KAROL Z AT, AR, Box 647, Forest City, Pa. EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 836, Rock Springs. Wjrs. Tajmk: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa n. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637. Forest City. Pa. PooblaiCenec: JOSIP ŽALAH, 1004 North Chicago St., Jollet, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. MARTIN IVRO. (<00 Chicago BL, JoUst. m.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 6325 Station St. E. E., Pittsburgh, Pa. L padsornlk: JOHN TORNlC, Box 822, Forest City. Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 706. Conemaugh, Pa. m. »nd»ornih: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ara, Cleveland. Ohlen
POROTNI ODBOR«
Predsednik: MARTIN OBRKŽAN, Box 72, East Mineral. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Frmnklln. Kana IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Dsrson Ara. R. F. D. t G field, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11 H, Bridgeport, a
L nprsvnlk: ANTON DEMŠAR, Box 136, B rough too. Pm. ' EL.nprarnik: PAVEL O BREG AR. Box 402, Witt. I1L
atv.
Dopisi naj ss pollljajo L tajnika Iran Telban. P. O. Box m.
DraRreaoglaaUo: "GLAS NAROD A".
DELEGATJE ZA PETO REDNO KONVENCIJO.
Za postajo štv. 1 v Forest t'ity. l'a. Matija Komin in Avgust Guatiša. za postajo štv. v .Moon Kun. l*a. Frank Močnik, za postajo štv. G v Cleveland, Ohio John WiderwoL ica postajo štv. 7 v Lasalle, III. Anton Klanšek.	a
za postajo štv. «S v Johnstown, Pa. doscf Intiliar. za postajo štv. 11 v Durvea. Pa. Martin Sore, za postajo štv. 13 v East Mineral, Kans. .Jolui Kastelio. za postajo štv. IU v Willoek. Pa. John Fatur. za postajo tv. 17 v Broughton, Pa. ^lihael Mali in Jakob Dolenc, za postajo štv. 19 v Bridgeport. O. Martin Potnik, za postajo štv. 20 v Claridge. Pa. Frank Zupančič, za postajo štv. 21 v Little Falls. X. Y. Frank Gregorka. za postajo štv. 2*2 v Imperial. Pa. Louis Teršiuovič. za postajo štv. 23 v Springfield, 111. Joe Golob.	T
za postajo štv. 2o v Jenv Liud. Ark. Frank Teropšič. za postajo štv. 26 v Collimvood. O. John (Jrošel iu Josef Gubane, za postajo štv. 29 v Kock Springs, AYyo. Frank S. Tavčar, za postajo štv. 30 v Eveleth. Minn. Jakob Ančan. za podajo tv. 31 v Calumet. Micli. Josef Srebernjak. za postajo tv. 32 v Braddock, Pa. John Gačnik. za postajo štv. 33 v Cleveland. O. Joseph Mariučič. j za postajo štv. 34 v Vandling, Pa. Louis Zavrl. *za postajo štv. 35 v Kalphton. Pa. Anton Budna, za postajo štv. 37 v Rad lev, Kans. .lolui Lekše.
š
Pueblo, Celo.: Peter CM* Frenk^ postajo ^ 4, y ^^ ^ John Houle(
Te dni so se pričeli v New Yor-ku zbirati razni prvaki katoliške Cerkve in voditelji raznih katoliških organizacij ; pravijo, da jih bo koncem tedna okoli 20,000 mestu,-nakar se bo pričela vršiti velika konvencija, na kateri bodo reševali važne iu velike problem« te dobe.
To bo brezdvoma največja cerkvena konvencija, ki se je kdaj vršila v Združenih državah.
To je konvencija Ameriške Zveze katoliških društev, ki šteje nad 2,000,000 članov, ki nima samo velikega vpliva v svojem de lokrogu, temveč tudi iz veti svojega okrožja, v stik pride celo z ne-katoliškim svetom.
Na konvencijo, ki je petnajsta, bo prišlo skupaj tudi več cerkvenih prvakov, ki bodo z drugimi reševali mora lične in druge probleme, katere se mora rešiti z ozi-roin na današnje razmere. Vsi že naprej pravijo, da bo imela ta konvencija ali ta katoliški kongres na cel svet velik efekt.
Kouvciucija se bo pričela vršiti v nedeljo. 20. avgusta, in se bo zaključila najbrže že v četrtek.
Ob tej priliki bo zastopal rimskega papeža knezoškof Giovanni Bonzaaio; dalje bo prišel kardinal Gibson iz Baltimore-a, konvencije se bosta udeležila tudi new-yorški kardinal Fariey in O'Con-nell iz Bostona.
O podrobnostih konvencije bo poročauo.
Ig Me.
Četrtošolee Andrej Korenina je imel za domačo nalogo '4 Domači prmsee — Popis". Korenina je xa-čei t zvezku takole: ''Domači pra-- Popis Andreja
J a nesli In John Germ.
Salida. Colo, in okolica: Louis Ca stello.
Clinton, Ind.: T>ambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, to. in ekolica: Lakes
Podbrenr. Aurora. HL: Jernej B. VerblS. Chicaso, 111.: Frank Jurjovec. Depue, 11L: Dan. Badorinac. Joliet, HL: Frank Lanrich, John Zaletel In Frank Bamblch La 8alle, HI.: Mat. Komp. Nokomis. DL in okolica: Math. Gsl-§hek.
So. Chicago, DL: Frank Černe Springfield. DL: Matija Barbori«.
Cherokee. Kens.: Frank ReiUolk. Oglesby, DL: Matt. Hribernik. Waokegan, HL In okolica: Fr. Pet kovSek In Math. Ogrln. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leakovee. Frontenac. Kans. In okolica: Frank Kernc In Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral. Kans.: John Stale. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet, Mich. In ekolica: Pavel Sbaltz, M. F. Kobe In Martin Rada
Manistique, Mleh. in ekolica: Frank Kotzlan.
So. Range, Mich, in okolica: M. u.
Likovtcb.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob
Petrlcb.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolica: Iran Goufe, Joe. J. Peshel in Louis M. Perudek Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Poude. Kitzville, Minn, la ekolica: Joe Ada-mlch.
Nashwank, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrorstlcb. St. Lenis, Me.: Mike Grahrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec; Greet Falls, Meat.: Math. Urlch. Red Lodge, Bloat.: Joseph Jeraj.
Meat.: Tomaž Paulln. N. ¥.: Karl Sternlte. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka.
a la okolica: Math Kra
Miiii
O.: Freak Hofierar. O.: Math.
MUe: Frank Sakser, J. MsrinW. Ghaa Karllnger. Jakob Rea-nik. John Prostor in Frank Meh.
Isrsin, O. la ekeHca: J. Kunds la Lools Raiant, Niles, OUe: Frenk KogoWtak. Yooagstowa, O.: Ant. KlkolJ.
(Mr. Oreg.: M. Justin. Pa.: M. Klerirh Pa.: Frank Jakfla.
Pa.: Iran flan.
za postajo štv. 42 v Wiiiterquarters, Utah Ignac Podvasnik.
za postajo štv. 44 v Franklin, Kans. Anton Selak in Jul. Bognar.
za postajo štv. 46 v Pens tSta., Pa. Frank Demšar.
za postajo štv. 47 v Fronteiiae. Kans. Rok Firem.
za postajo štv. 49 v E. Palestine, O. Jakob Istenič.
za postajo štv. r>0 v Burdine, Pa. Jernej Hafnar.
za postajo štv. 53 v Pittsburgh, Pa. Anton Zbašuik.
za postajo štv. .>4 v Greensburg, Pa. Frank Novak.
za postajo štv. 55 v Conemaugh, Pa. Anton Gabrenja.
za postaj o štv. 57 v Homer City. Pa. Frank Omejc.
za postajo štv. 58 v Chisholm. Minn. Ferdinand Živortuik.
za postajo štv. 65 v Joliet. 111., John Živec.
za postajo štv. v Indianapolis, Ind. Josef S. Zore,
za postajo štv. 70 v Gilbert. Minn. Josef Brajer.
za postajo štv. 71 v Johnstown. Pa. Mihael Cene.
za postajo štv. 72 v Hostetter. Pa. Anton Plauinšek.
za postajo štv. 76 v Detroit, Mich. Charles Gabrovšek,
za postajo štv. 77 v N.' Alexandria, Pa. Tony Modic.
za postajo štv. 85 v Brvant, Okla. zastopa John Telban.
za postajo štv.86 v White Valley, Pa. Anton Rozina.
za postajo štv. 90 v Gross, Kans. Alojz Vene.
za postajo štv. 92 v Edison. Kans. Fred Konec.
V NAZNANJE DELEGATOM.
Delegatje iz oddaljenih držav najbolje store, da pri nakupovanju vožnjih listkov vprašajo na postaji za listek do Scranton, Pa., oziroma Carbondale, Pa. ali pa za Susquehaua, Pa. ker tamkaj lažje najdejo iste postaje, kakor pa Forest City.
Ko se pripeljejo do omenjenih krajev, lahko vzamejo listek za Forest City, Pa.
Želeti je, da si delegatje uredijo vožnjo tako, da pridejo že v nedeljo v Forest City, Pa.
Za one, ki so namenjeni brzojaviti v času zborovanja, naj pošljejo brzojavke na naslov: City Hall. Kateri pa želi poslati pismo na zborovanje, naj naslovi takole: Za peto gl. zborovanje, Box 707, Forest City, Pa.
Z bratskim pozdravom
JOHN TELBAN, gl. tajnik.
Bridgeviile, Pa.: Rudolf PleterSek. f Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe Burdiae, Pa. in okolica: John Dem-< I. Podvasnik, L Magister in U R. Ji'
koblch.
•ar
Caneasburg, Pa.: John Kokllch. Cecil. Pa. in okolica: Mike KoCevar. Cooemaugh. Pa.: Ivau Pajk iu Vid RovanSck.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna.
Pa. in okolica: A Dem-
Derragh. Pa.: Dragu tin Slavic.
Pa. in okolica: Joseph Suhor. Pa.: Frank Trebets. Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Leben In Math. Kamin.
FnreU, Pa.: Anton Valentin««. Greensbwg* Pa. ia okolica: Frank Novak.
Irvin, Pa. la okolica: Fr. Demise, ■lahnstm. Pa.: Frank Gabrenja In John Poianc.
Pa. ta ekeHca: Anton O-
Pa.: Oeorg Schnita MaM.


South Bethleb«, Pa.: Jernej Ko-prlvSek. Steetton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Joelp Jovan. Willoek, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel.
Tooele, Uteh: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: U Rlailch. Black Diamond, Wash.: O. J. Po-
renta.
Davis, W. Va. la okoBea: J. B rosic h. Theatns, W. Va. la ekeBca: Frank Kodjan in A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pecdlr. MOwankee, Wis.: Joelp Tratnik ta Aug. CoUander.
Sheboygan, was Heronlm g**1tle ta Martin Koe in John StanpfeL : Frank Skok.
A. Jastla, VeL
|pl - /
OLA5 NAHODA, 17. AVG. 191«.

Jugoslovanska
B=
■ a
Katol. Jednota
B
'jjfcorponnm« dne Z4 januarja 1901 v državi Minpgaota,
Sedež v ELY, MINNESOTA
OLAVHl USADHTKI:
fodaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way OS Fo* B7, M
dock. Pa.
Podpredsedniki ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ara^ LoraSa,
Ohio.
Slavni Ujnik: GEO. L. BROZTCH. EIj, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Eaupnik s LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Oola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D». MARTIN rVRO, 900 N. Chicago St., Joliet, DJL
NADZORNIKI:
am MUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mieh.
PKEB SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana.
JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
JOHN KRfl&NIK. Route 2. Barley, Idah«.	ll
POROTNIKI:
WAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain. O. JCGEPH PISHLAR, 80S—6th St., Rock Springs, Wyo. J. PORENTA, Box 701f Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
■tev. X,
JOSEPH MERTEL, od drnfttva Cirila in Metoda,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od drnitva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, it, od druitva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vel dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni Mitiljfttve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vee pri to2be pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se as bads odbralo.
Druitveno glasilo: "GL A 8 NARODA"-
trda hoja, ne, vse to ni bil pravi Pa tudi n* dala skriti, da je Tona vzrok, da bi želel, naj bi zapustili dobra Andreju in — Koščku. Do-sosedje njegov doin7 ampak straš- k,ef bi.1	mož, zakonski
no sitno se mu je zdelo, ker ga je maž' ni dvoma, zakaj je To-vse opazovalo. Vsak bi mu bil rad na t,plikolcrat pri Koščkovili, ali bral ua obrazu in v očeh, je-li kaj sedaj; ^aj
žalost^i. ali že komaj čaka. da bi Košček ne bo dolgo brez žene, bil vdovec*. Kakšni so ti ljudje! to	Ud	temu in <?ne-
Oe bi bil moral Košček tako po mu\ HOi Len*ka je bila božjastna,' pravici povedati, kakor pri izpo- tl!di mal° sIa*>ouiuira, za gospodi-vedi. dejal bi bil, naj umrje Jera. "jo Popolnoma nezmožna. Kako saj za drugo ni! Pa res.- na šest uaJ wia aki"bi za gospodinjstvo, deset je že šla. vee let je bila že ko bi!a Vedli° potrebna varuhu bolnima. sitna in ne všečna, kakor in »adaoretva? Druga hči se je bomiki in stare ženske sploli, za S"1* pa že.davno omožila. Z modelu za nič: ali more kaj boljšega žeiu vred uPala> d* ho podedo-storiti, kakor umakniti se? Pri va,a oi:'etu »» sestri še marsi-Koščku je bila že čez trident let, kak vular" A sw3aJ j' Je Pri*lG ua naj pa še drugje malo poskusi! Toda naj bi bil on 1o rekel, kako bi ga zbadali, da ji smrt želi, da nima nič srca. in kdove kaj še vse bi um podtikali! Zato je Košček rajši tožil, kaj bo potem, ko Jere ne bo več, in hodil precej pobit
IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. POROČILO UMRLIH ČLANOV ZA MESEC AVGUST 1916.
Ase«. No. 217.
Umrli brat Jožef Brieelj. 4002. rojen leta 1S77, član društva Sv. Alojzija štev. Coneiuaugh, Pa. — Umrl dne 8. junja 1916. — Vzrok Miirti Peritonitis. Zavarovan je bil za $1.000. Pristopil k Je-dnoti 26. septembra 190">.
Martin Deželan. 1.*m14. rojen leta 1895. član društva sv. .Jožefa štev. 4."» Indianapolis, Ind. — l"mrl dne 26. junija 1916. — Vzrok smrti poiiesreči'ii v pn inogokopu. Zavarovan je bil za $"»00. Pristopil k Jtnlnoti HI. avgusta 1912.
Uiurli brat Luka Zdovc. 16624. rojen leta 1869. član društva sv. .Jožefa, štev. 89. tiouamla. N. V. — Umrl dne 27. junija 1916. — Vzrok smrti: rak v želodcu. — Zavarovan je bil za $."»00. — Pristopil k Jed not i 27. junija 1913.
Umrli brat .Jakob Npelič. 966. rojen leta 1869. član društva sv. Štefana, itev. 11. Omalia. Nebraska. — Umrl dne 9. julija 1916. — Vzrok smrti: Cerebral Hemorrhage. — Zavarovan je bil za $1.000. Pristopil k Jednoti 8. marca 1899.
Umrli brat Paul Madronič. 17S68. rojen leta 1894. član društva 44Slovenec". št«-v. 114. Ely, Minn. — Umrl dne 13. julija 1916. --Vzrok smrti ubit v rudniku. Zavarovan je bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti 30. novembra 1914.
Umrli brat .Jakob Keinšak, 11")."»."{. rojen leta 1872. član društvu sv. Barbare, štev. 72. Taylor. Wash. — Umrl tine 24. junija 1916. — Vzrok smrti ubit v prcmogokopu. — Zavarovan je bil za $1.000. --Pristopil k Jednoti 30. aprila 1909.
Umrli brat John Martinčič, 78.77. rojen leta 186.">, član društva sv. Jožefa, štev. "»2. WVst Mineral. Kansas. — Umrl dne 26. julija 1916. — Vzrok smrti ubit v premogokopu. — Zavarovan je bil za $500. — Pristopil k Jednoti 14. decembra 1908.
Umrli brat Frank Mali, 605. rojen leta 1866. član društva sv. Barbare, štev. 3. La Nalle. 111. — Umrl dne 16. julija 1916. — Vzrok smrti Organic Desease of Heart (srčna napaka). — Zavarovan je bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti 19. aprila 1901.
Meseca julija je bilo izplačano kakor sledi:
Za sm rtu i ur članov ........................$5.000.00
Za poškodb**, odpravnine in bolno podporo ....4.338.23
Skupaj ........$9.338.23
Cenjene tajnike se opozarja, da kadar pošiljajo v glavni urad mrtvaški list, da istemu prilože skupni račun za pogrebne stroške in ako j«* isti plačen, podatke, kdo da je plačal. Zraven tega se po trebujejo natančni naslovi in pa starost dedičev, kajti brez teh podatkov se ne more smrtnine tako točno rešiti, kakor je želeti.
Z bratskim pozdravom udani:
Geo. L. Brozich, gL tajnik.
Vrt, vrt!
Povest. — Spisal I. Štrukelj.
Ja-
I.
"Kaj so pa rekli gospod, nez 1 *'
*'f, kaj bodo rekli? Nič. Zmajevali ho z glavo in ramami, češ, jaz nisein zdravnik."
'Oh, jemnasta. poglejte no, ljudje božji, gospoda je prevrnil! Ta Nace farovški tudi nič ne pomisli; v takem snegu — pa podi! Kakšni so gospod! Vsi sneženi! Stnodka jim je že ugasnila, drugega hudega pa menda ni, saj «e smejejo."
*'Jokati jim tudi ne k&že. če ne bi se jaz smejal."
"To pot bodo pa zapomnili! Ha4ta. naj še taki kaj poskusijo!"
44Preozke sani!"
"Pa previsoke!"
4'Konjiča sta preiakra!"
4'Bolje se je malo prekucniti v! sneg, kakor pa gaziti poldrug čevelj debeli sneg. Le 4 Bog popla-' $aj' naj reko kapelan gospodu:
da »o im
"Komaj bi bilo, da bi gospodu povezal!"
"E. vse bi še bilo, ali naše poti..."
44Jarka ni moči videti pod snegom."
44No, zopet so sedli; sedaj se bodeta menda srečneje vozila."
"Ne rečem dvakrat, da bi tam le na ovinku pri Markcu zopet ne prekladala.*'
Ta pogovor je veljal k&pelanu Janezu, ki je pripravil Koščkov ko za pot na oni svet. Komaj dvesto korakov od hiše je namreč Robidovčanom in Robidovčau-katu pokazal, kako se zna <po snegu prevračati. No, sani so kmalu zdrčale iz vasi, ljudje so dogodek še malo prerešetali, gospoda manj pomilovaje kakor .pa veseli, da razvon kmeta še kdo drug kaj tr pi. Dekleta so stisnile roke pod predpasnike, matere »o malo zakrile otroke v naročju, ker je sel še vedno zelo sneg, dasi ga je bilo že več kakor zadosti, in počasi je šlo vse od Koščka.
Gospodarju Koščku je bilo to tudi naj-bolj všeč. Ne, kakor da bi v njegovi hiši no bilo prostora, ali da bi bil odljudeon, ali da }>i '	* opravek, ali
ušesa, da se oče ženi. Seveda je bila fcilno ne voljna ua Tončko.1 Toda vse je bilo še negotovo, sa-' mo ljudje so trosili to po svetu.
II.
Pred p ust je mineval, govorilo
okrog voglov. In hliuil se ni, če ni se	— še preveč — o|
bil vesel, saj mu je bilo res hudo. Kot&ku, I'H resnice ni zvedel lii-ko je žena le stokala in stokala;	j j«' bilo pač res. Košček
bolečin ji ni privoščil, vendar je * ie pomladil. Vsak teden d vabil ipa t akt- misli, da ženske bolj kiat se obril kakor gospodje,' zdihujejo. kakor je treba.	hodil je ravno kakor sveča, sam
Ali ji je bilo hudo ali ne. ali ji Je 110sil	v malin, dasi je to
je bilo treba zdihovati ali ne. kdo bi]a vselej Andrejeva dolžnost, in bi to vedel ? Dva dni potem je pa Pa» in Pa — Košček je bil razgla-vendar-Ie umrla; tačas ji je bilo	za pijančka, še več, za —
pač hudo. pa saj je pretrpela. To- u°čka!
da tipi jen je ni zapustilo Koščko-'	Markec, gostilničar in pro-
ve hiše, ostalo je pri gospodarju, dajalničar. ki si samo pol četrt če ne ravno tako, kakor pri raj- ure 1x1 Robido v j a, pa ti povej,; niči, pa vendar drugačno, saj trp- kako je to zgodilo! ljenja je več vrat kakor hrušek.' Tako-Ie:
Vdovec je vselej siromak, ka-1 P™	— Markcu — so pili
dar izgubi ženo. Ako jo je imel &v-	dan, nikoli ne bom po-!
rad, žaluje; ako mu zapusti kopo fabif tega dne, trije vdovci, po-j otrok, siromak je že z njimi sam; *teni možje: Košček, Lazar in če pa zaradi tega ne žaluje po že- Krivec.	j
ni, ker je bil sit, in so otroei že 4'Sedaj se pa zmenimo, kako se veliki ali jih nic ni. pridejo pa zo- bomo žeuili , tako so si rekli ob pet drugi križi nadenj. Naj je ne pol štirih; "Košček, ti nama po-' spravi prav slovesno, brž zavpije- kaži pot, pa se tbomo hitro po-( jo: "Da ga ni sram! Se spodob-j smodili drug za drugim — precej nega pogreba ji ne privošči, pa po Veliki noči", je dejal Lazar.1 mu je delala kot črna živina in- 44Ti se boš najlaže, ker ti otroci k hiši prinesla nekaj, pa mu ni ne bodo delali ovir", opomni Kri-nič zanjo! Dobro, da je ni več pri vee.
njem!" Drug vdovec pa ženo po-j "Moja volja bi že bila", je za-( koplje slovesno, kolikor se da. pa pel zadovoljen Košček, 4' ali
tudi ta ne zaveže ljudem jezika.'za--"	j
4 4 Bali a, kaže se, druge išče", sli-j 4'Za Tono se ne ve? Oj, za To-, i šiš, kjer hočeš.	j no? Z obema rokama te bo ob-
Pri Koščku je bilo že tako. Pri jela!" sta vzkliknila Krivce in župni cerkvi ji je zvonilo z vsemi'Lazar.
štirimi, pri podružnici, kamor soj "Nekaj sem zvedel —*\ je pose pokopavali Robidovčanje, tudi-vedal Košček skoro zamišljen, z vsemi — z dvema, gospod ka- "Zvedel sem nekaj novega", pelan jo je spremil s svečo od do-
ma do groba, molčali.
pa ljudje le niso
pomaga nru brž Markec ter za-kroži znano narodno.
"O. o.
oglašata se rado-
' Pop rej je ni mogel videti, se- 2naia Krivec in Lazar. "Kaj se ti daj pa se uela, kakor bi jo bil krtia ? Glej. glej! Pa nama nič ne imel ne vem kako rad! Pa zakaj ?' poveš, ki bi ti bila najboljša za-Zato. da bi kaka mlada mislila, veznika ? Mi trije smo enaki trpi-da bi ji bilo pri njem neznansko »i sl ne pomagamo, kdo se dobro! O, kajpak, mlado bi že pe-|lla;J bo pa še usmilil? Pijmo. po-stoval. saj so dejali, da jih je že tem nama ,pa povej, kaj ti hodi v prejšnjem zakonu rad gledal." navskriž v tvojih načrtih!" Tako je sodila ena botra.	Nagnili so kozarce, izpraznili.
Druga pa je trdila:	1Jato pa pravi Košček, a če mu je
"Od samega veselja, da mu je pohajalo od srca, nimamo pošla s poti, toliko plačuje."	roka:

S
"Špelina Tona —!" 44Tona, Tona!" "Zmeraj je tam visela!" "Kuhana iu pečena!" "Pa jaz sem mislila zaradi — hla|H:a Andreja —"
44Za ženo mi pravzaprav ni nič, naj bi bila Tona ali katera druga, samo gospodinje potrebujem. Lenčka mi vselej še skuhati ne more. Deklo bi vzel, ali samo za jezo mi |jo. Tako dobro vem, ka-
44 Andreja, Andreja! Poprej— b/ £n0 ^^Hbito " da bi'se^z
morda že, sedaj bo pa drugače!
44Eden je mlad, lep, drug star že nad šestdeset let, pa denaren — "
4'Pa še misliš, da bo zmagal?" "Kdo ve?" "Jaz!"
Leučko vedno prepirali! Ženske so že take, da ne morejo v miru živet: druga poleg druge. Potem pa tudi nočem tistega pomežika-vanja med babnicami, češ, pri Koščku je sedaj tako pa tako, saj vesta, kaj mislim."
"Samo da ga dobi! Sicer pa bo.	. .
imela lahko obadva. Košček ne bol. Jaz Posebno * se °Sla<sl sogla-
dolga... Andrej malo počaka." Pa oni je le star, pust —" Pust, kajpak še! Ali si ga videla, kako sladko se je nasmihal Toni. ko ji je točil slivovko?7'
"Saj se je vsem!"
44Vsem, vsem, pa je razloček med smehcm!"
Urša iu Neža se nista prepirali, umeti se pa le nista mogli. Ne-daljni sosedi Koščkov i sta bili iu sedaj sta se pogovarjali, kako bo odslej pri Koščku. Seveda sta si povedali še mnogo več, a kdo bi to popisal, kdo natančno popisal?!
Dobro bi pa le bilo, d« bi se vedelo vse, kar sta mislili in rekli, zakaj izvrstno sta poznali ljudi, povedali pa še vse bolje.
šujoč Lazar. "Kakor o očitnem grešniku se je govorilo o meni, ko sem imel pri hiši tisto staro, škrbasto Nežo! In vendar je znano vsem', da so me imeli otroci vedno pred očmi."
44Mojih otrok je polna hiša, dokaj prileten sem že",zatarna Krivec, 44a zinila se je vendar-ie marsikatera za mojim hrbtom, češ, tje ga vleče, ona mu moti staro glavo. Ker se pa nisem nič zmenil za strupene jezike, utihnili so polagoma."
44Bog nas varuj!" prične zopet Košček; "svet nas bo vse pohuj-šal! Ako nismo bili taki, za ka-koršne nas razvprjejo, od same jeze bomo vsi neumni. Pa kaj sem že hotel reči? JBhm, Špelina Tona
Košček sam je bil kriv temu in bi bila zame morda dobra, ali z
še drugim pogovorom. Pa satkaj t Predober je bil in preneumeai!
V Robidovju je namreč navada, da prihajajo sosedje do sedmega dne v hišo molit za mrliča. Zadnji daai jim gospodar da navadno
našim Andrejem menda preveliko prijateljstvo sklepa. Kje bosta pa živela in kako?! Andrej ima komaj hlače na seibi svoje, Tona pa ne dosti več. Njeno doto bi mi trije v enem dnevu prav lahko
nekoliko pijače. Košček pa, ki je zaptli. Kaj bo pa s takim zako-
imel kakšen
a« U
skuhal vsako leto daleč na okoli največ slivovke, napajal je vsak večer molilce in molilke — a zahvala je bila jezikamje! Čudno pa to ni bilo! Košček in njegov hlapec Aadrej ata klečala med ročnim vencem vaaik veeer poleg Spe-
uM m Uofi Im«, Mifitov* feim Is m
no in? Kradla bosta ali pa lakote pomrla, če ju zadene najmanjša nesreča!"
Vrata se odpro in k Markcu pride — Špelina Tona.
Heneauo hitro je obmolknil Košček.
(Dalja prihodnjič.)

)P
? priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
{mam k nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zalaja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene ko-
sa zemlje za posebno nizko ceno. \ • < v * i/ <1
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše litje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. ■•»iv^^!if >s 1
Nalel bol tukaj polje, ki gm ni nikjer na svetu toplega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo ▼ vraito katerikoli dižave *v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje* ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter fudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh -kdaj jedeL yii del boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pac hočeš saditi. Fižol je sajeji dva^ krat v letu, ako se pa hočeš pečati z ^vrtnarstvom^ potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker »li 6,000 galonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tadi jjolne pajne najfinejšega mer in in d<s lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo. Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ,	" <"
Našel boš deželo preprežcno z železnicami ter Hole, tto do dve milji narazen Ako te zauima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini Našel boš vee, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so trn* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer Be toliko ra»-litoih rastlin z uspehom prideluje, kakor y tukajšnjih Krajih.
Pronašel bol, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar vMeli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brea vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. FRANK GRAM, NAYL0R, MO.
POSEBNE PONUDBE SO: ~ ~
€0 akrov ravnine, izsekan goad, en aker lzčiičen« aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker pO $23.00.
200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, t akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam j na« fm ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist Bvef b hišami ti 110.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam Iftet let časa za izplačati >5 ali 6% obresti z garancij«, la M svet čisti
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. '
Vsa navedena ponudbe so poleg Slovencev, šol la železnic. Vsak kup8C, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni jn-eija polovico modu kot popolno plačo.
FRANK GRAM. Navlor. Mo.

i
i
j
mmrnm
GLAS NARODA, 17. AVO. 1916.
i r
spomini iz rimske okolice.
Po svojem dnevniku priredil dr. ▲. Karlin.
i -
ur (Nadaljevanje).
Mesto Albuno štejejo rimski o-kolrfanje za najbolj zdravo med vnemi seli albauiskegu pogorja. Tu — menijo — nikdar poleti me nadleguje ljudi malaria. In morda je prav to vzrok, da se je pre-j Imalstvo tekom časa tod tako na-J množilo. Dandanes štejejo 7.000, ktanovnikov, dasi mend in morda, ic komu drugemu, ki je tam bil,' Marino in Caatel (jandolfo in celo i Franceti bolj ugajajo, Itodisi gle-, de na lego ali glede na -curt i zrak.) V Albano se zbira in združuje poletne dni domača in tuja boga-tija. Odtod se lahko prirejajo izleti na v*e strani in pa — kar tudi nekaj jMuneni — kvi»ku ni treba le*ti: pripelješ m- z želnzuieo »ti po široki, gladki cesti iz Rima. Iu to pri rimska gospodi, ki ,)e le vajena posedati po vozovih,' uinogo vel ja.	j
Nt* v a se dolfro mudila v mestu.' Le mimogrede sva si je ogledala. Živahnost velika, zlasti na sad*, nem trgu in pri vodnjaku, tujcev <£outi ui zato tudi dosti — krčem.' Ali srečuo svla ušla vabečim na-'
tikanjem na "gorenjo galerijo",'--
odkoder vodi o.ska, senčnata ste- danes z« nadalje okrog Albanskega je- jezera naravnost tja, kamor sva se
In kapitalisti, ki se vozijo na svojih razkošnih jahtah, se še čudijo, da je toliko štrajkov, da je postaJo delavstvo tako uporno?
Res. čudno, da so pričele delavstvu rojiti take "neumnosti" po glavi t!
OPOMIN.
Rojake v Southu iu po IViuisvl-vaaiiji ter drugih državah prosim, da mi takoj vrnejo svoto. katero sem jim posodil v gotovem denarju. Jaz sedaj rabim, bolan seui že kake tri mesece in bre^ denarja. Mislim, da vsak rojak se bode na to o/hal. ker jaz sem jim tudi v siii posodil težko prislužcni denar. Ako tega ne store v teku 14 dni, jih bo in M>diujskini potom iskal.
Valentin Krzen. Millie Camp IS, Pickens. >Y. Va.
(17-23—8)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastop
'KRACKERJEV BRINJEEVC
nik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko.
Uredništvo.
POPRAVEK.
V št, 1S6 je bil članek g. Maksa Keržišuika iz Kock Springs. Wyo.. v katerem se je na nekem mestu nahajal .ledeči stavek:
COPYRIOMT UMBSMWQOO S UNOCAWOQC, iti '«.
Varden kaznilnice v Sing Singn: T. M. Osborne.
raz val me košato
koliko stane
grmiče v- kako hrano imajo, itd.
----------- Ostali smo na vrtu do solnene-j Veliki dobički se obljubujejo
bila namenila s tovarišem, Z vrha zakoda. Hladili vetric, ki veje'zlasti nemškim družbam mesta >e ozrem še enkrat nazaj jezera sem, tik pod teboj kri-Na rebri brega «a jezerom je po- stalnočista voda, krasen razgled zidano mesto. Snažno je bolj kot proti oni strani. odkoder se ti vse drugo v okolici, in za senco smeji prijazni Castel Gandolfo
la: Al o« nu in no svehs.-e. lo je znamenita Ma-:jStvolu. vlada bo dala baje vsake-stoii cesar donna del Tulo. katero som žc en-:.1IU aiožu lia roku nekaj denarja, raj 1 rn-edil krat omenil. Pravijo, d-a se je ne-js p(>m0£j0 katerega bo laliko od-mski tabor, koč privalila /. Monte Cavo debe-; kr;lja> (lokh.r si Jle bo 0dpomogel,
Obenem so pa družbe mnenja.
da bodo se ni g rede vozili prazni
parnik i. v*saj kolikor se tiče pot-
i ii	..... v- , i . * . • •	-ji nikov, kajti vsi so mnenja, da ev-
tudi *krbe mestni očetje. Nekda- to te orara m omam. da le ktf dpžaVe ue Wo tUe
nje slave te^a kraja pa več ne o- »težka zapuščaš ta raj albanske- lV{)jUi ,judi a bi odhajali v A. peza rsdoveduo oko. Vse je upre- g* pogorja.	^ lueriko, ker jih bodo doma pre-
merilo, j rezidalo. piedrugacdo Od samostana Palazzuola je iz- kriavo potrebovali. Pravijo, da » asa k.do. Nikjer ne najdeš sledu, potVtka po gozdu slabo izliojenal \nglija tudi svojih pokvarjenih da je biloto m« do kdaj last Poni- steza, s katere kmalu prideš na ^ llt. bo .Vil!iuUi, da bi se izselje-pejeva. Nikjer vee ne zazre« zna- ce^o. ki vodi i/ Alba«a proti Vali, temveč ,e že preskrbela za-
k.,v ki b. ti kazal, tla so se M K......a di P«pa. Polag ..na vije llj(. v Avstraliji. Novi Zelandiji.
hladili in seneili polet, rimski ce- kvišku. Ko .i že blizu mesteca, u- Kanadi in drusrih lljeuih pr0V11!. savji; edura zgodovina nam še gledaš ,>red s. boj na- desni maj-j^h ozemlje, kjer bodo lahko pri-pr.c.i, da ji- bilo vs- me.,to nekdaj imo. bolj kapeli kol rerkvi podob-j ^h s kako t,brt jo ali s kmetij.
ena sama cesarska^ vila: Albumu no svetišče. To je znamenita M a- &-tvom. vlada bo dala baje vsake
( H'saris. Koliko je r4— ~......~ 1	........	'
Dominicijan za ta kr; je tu celo pre tori j a
Vse umetne nasade, senčne gaje, la skala na ta kraj; tu se je raz- vodil svojo obrt oziroma svojo vse kipe m okraske po vrtovih, polovila in obstala. Pobožni pre- farmo. \j>e je ?vtrl časa zob.	j bivalci pa so ugledali v razbiti
Nad mestom m nad jezerom skali prekrasno podobo Matere imajo kapucini samostan z dol- Božje ter njej na čast sezidali to gim vrtom. Pred samostanom pa cerkvico. Mnogo spominikov ka-vo<li }H»t dailje po gozdu okrog je- že. da mi se prejšnji čas ljudje zera. I>?pa pot je to: tiha in hlad- zaupno bližali temu kraju. To za-na, prav za poletni čas Iu vredno upanje se je ohranilo do najuo-je to, da m' ouienja. Po solne u ho- vejšega rasa. Zjutraj in zvečer se
diti o poldnevni vročini ni varno, zbira tu mnogo pobožnih verni-ii- .	,	w
Zlasti Italijan si desetkrat premi- kov. Kdo pa bolj živahno in bolj 'J "	Jfh,teva>.da se ^
sli. preilno jo krene kafn dalje po vneto časti Madono cd Italijana.'	1 °dil Pr\tem ne
. - • ... j.	• i t	'' i smete misliti samo na vaso zem-
solnem pot,. A tudi na,u je	Veeer je že objel trudno z,ui-;lj(>, tl.ulveC. tudi lja moino8ti, ki
dobra razpotila pesho,,; prav od- ljo. k<> smo se bližali ttMUU kraju Si. ,ahko ^ ^ uedogledni
dahnila sva se, ugledav.si pred se- Kar se začuje glasno petje tod na- bodočnosti
bo., veliko poslopje, kipeče kar VZO!>ih vernikov. Peli *o dobro' Mo-oče je res tudi vratno in
naravnost navpik iz Albanskega Zi,a,,0 o'eorostr* M iriiino neseni	• /	? . -
.... ,.	p.»pn»sio Jianjino pesem, razumljivo je. da evropske drža-
jezera. lo je tranctekamski samo- ]u s kolikim ognjem! Naposled, stan Palazoiola. Zidovje s cerkvi- predno so s,- razšli, »ikličejo še jo je staro Bog ve koliko stoletij. vsi enoglasno: Evviva Maria! Čudom pa sem se začudil, ko iui' Kvviva! pove tovariš, da so očetje pod za-|	(|)j ■
ščit jeni portugalske vlade. Nisem ki|S,',(> %
Ker vemo. da bo tudi naših ro-I j a<k o v lepo število odšlo nazaj v ! domovino, tempotom vse še enkrat opozarjamo, da, ako imajo že prvi papir, dobe še drugega.
Lepo je. da se gre domovini na pomoč, to mora vsak odobravati. Vaša zemlja bo potrebovala rok,
mogel zvedeti, odkod to in zakaj.
Ne bom opisoval, kako so naju sprejeli, kako «e nama je godilo če* poldne, ker je znano, da pri sinovih sv. Frančiška je go«»to-| Ijubnost njih očeta doma. Dostavim le, da naju je Don Giuseppe že težko pričakoval in da je mene tujca dostojoio prediitavil oče-i tu vardijauu. Zvedela sva šele se-;
eerao stu . .
odmeval v srcu še noč. ko j« potihnilo ve-v r ve n je Ln dr ven je po
ni-
vo ne bodo pustile ljudi v Ameriko. Mogoče je. da se boste vi, ki nameravate zdaj v domovino, ki boste prišli domov, pozneje kesa-li. da ste prišli domov in boste hoteli 'zopet nazaj, toda to vam, ako ne bo dovoljeno, ue bo mogoče. ako ne boste imeli ameriške-Ali je pobožen, iz srca pobožen i ga državljanskega papirja, ta narod!	Toraj. kdor ima prvi papir, naj
se takoj potrudi, da dobi še drugega. Ameriškega državljanstvo vam ne more v nobenem slučaju I škodovati, pač pa vedno in v vsakem slučaju le koristiti.
Izseljevanje iz Amerike po vojni.
daj, da so imeli v samostanski
cerkvi ljutraj znamenito slav-'	_
no*t: sinko nekega imovitega nie-| že daljČas čitamo v raznih an-ščana v Marinu je prejel prvikrat gleŠkih listih, da se ageutje raz sveto obhajilo. To je bil praiznik nib parobrodnih družb, ki so zad-za vso družino. Oče in sin sta bila Dje mesece potovali po deželi, iz-j z nami pri obedu. 1'veril sem «e, ražajo, da bo šlo [»o vojni, nam-] kako je italijansko ljudstvo tesno reč takoj tiste tedne, potem ko
Brezobzirnost kapitalistov.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodni kom, prijateljem in mancem, ka
'•Dalje bi tudi priporočal, da'*«* nahajajo v ujetništva v bi delegatje na konvenciji tu li Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ke-kaj ukrenili, da bi se bolniško|dar se nam denar pošlje, da «e podporo izplačevalo iz smrtiiin- priloži tndi ujetnikova dopisnic* skega »klada, in ko bi enkrat kak alj P"™® ** «« n^m cmogo« član prejel celo svoto iz tega skla- ^rRvaao »»staviti naalor. da, bi prenehal biti član ravno ta-J ^^ nameravate poslati denar ko kakor da bi umrl. "	j ujetniku, pošljite ga takoj, ko
Glasiti se mora pa takole: | »prejmete njegov naslov, ker ako 44Želel bi pa, da bi delegatje ua w odlašali, bi se lahko dogodil^ tej konvenciji ukrenili, da se vse da bi ga ne našli več na istem
mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK 8AX8KR.
83 Corclacdt 8t„ New York, N. T.
podpore, katere se splačajo, in da član po prejemu iste preneha biti elan Jednote. itiplaeajo iz smrt-niiiskega sklada, ue pa iz bolniškega kakor sedaj, ker vsak članJ^ T~p ^	. ^^ .
-	tj Kad bi izvedel za naslov svojega
da dobi odpravnino, mora Je>d-i . .	intTV. .
1	1 bratranca JOHNA LAURICH,
doma iz Travnika pri I^oškem potoku. Pred dvema letoma se je nahajal v Jolietu. 111., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanjegov naslov, da iui ga javi. ali naj se pa satu oglasi svojemu bratrancu: John Laairieh, Dollarville, Mich. (15-17—8)
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim'
Cena za "BRiNJEVEC" Je: C steklralc ? 0.50
12 steki« nič 13 00 V ZALOGI IMAMO tuli čisti domači TROPI N J E VEC la SLIVOV-KA kuhana v naši lastni disUleriji.
Našo cene so sledeče: Tropin je vec i»er cal.	$2.50, $2 7 i In $:;.00
til Ivo vi tz jH.r .................75 —$;100
Tro|iinjevce	................... $ I>.!Ml
Slivov it z zaboj ........................$13.00
"M" Rye Whiskey 5 let star. zaboj......$11.00
Rudoča Ohio vina nor gai.......55e. (JOe., 75c.
Catawt»a in Delaware i>er gal.......75c.—SOc.
Za 5 in 10 gal. posodo računam« $1.00, za 25 gaI. $2.00, za večja naročila je sol zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pi i art jamfimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
1502-01 sr. CLAIR AVE.. CIEVfLAND 0
SLOVENSKI HOTEL
UNIJSKA BAKiA
mora
noti vrniti certifikat, kar pomeni ravno to, kakor da je umrl."
Dr. KOLER
683 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler je naj-
8taxejši slovenski zdravnik, fipeclja-li8t v Pittaburghu. ki ima 131etno prah so v zdravljenju tajnih moških bolezni.
Sifilis ali zastru • pljenje krvi zdra\ t a glasovi t i m 606, ki ga je izumel dr. prof. ErUch. Ce 1-mate mozolje mehurčke po telesu. v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite ln lzč:*til vam bo kri. Ne Oakajte, ker ta bolezen se naleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec aH trl-per In tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nfhuje moška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
Sušonje cevi, ki vodi lz mehurja ozdrai-im v kratkem fasu, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu ln včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim ▼ kratkem času in nI potrebno ležati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtkih in sobotah od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
' S poŠto ne delam. — Pridite osebno — Ne pozabite ime ln Številko!
SLOVENSKI TRGOVEC V C LE VE LAND U.
Sna/ilci ali takozvani
Več-krat. ko grem po svetovno znani Saint Clair cesti, srečem slovenskega trgovca, kateri me prav uljudno nagovori, "Hello, Mr. Zajee. kako pa kaj vaš business?" Jaz mu odgovorim, da prav dobro, pa lahko bi bilo še boljše, kot je *edaj: in slepi trgovec nadalje pravi, da ' bi bilo Se vse dobro, če bi ne imel tako { velikih stroškov. Ravno danes sem bil ; doli v mestu, moral sem nesti Fire Insurance plačat, pa tl judovski hudiči so dra-porter- gi. kot sama pošast." Tukaj imam takoj
KAZNANILO IN PREPO&O-
ČILO.
Cenjenim rojakom ▼ ClereUn-do, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni atopnik
Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaieen pobirati na ročnino na nai list, knjige in drage t našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne ^ potr dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
Upravniitvo "Glaa Naroda"
GOTOVA ZNAMENJA BOLEZNI.
ALI JE VAŠE MESEČNO ČIŠČENJE V REDU?
— miK> občevali druj? z drugim, odstotkov teh ljudi ostalo v Ev kakor da smo vzrastli vsi pod eno ropi ter bo pomagalo svojim do-atrelio.	, moviuam, da se bodo spravile zo-
Poleg samostana prav nad jeze- pet na prejšnja staličsea. rom se razprostira vrt, v katerem Pravijo, da je že na tisoee Av-j« mimo etoletnih košatih cipres strijeev in Nemcev dalo majhne
m platan.	j depoarte /a vozile listke, v ban-
" In zopet", mi je opommil to- kalt imajo nahranjen denar, variš. 4isva na klasičnih tleh: tu katerega bodo nesli s -seboj, da je »talo nekdanje mesto Albalon- bodo pomagali na noge svojim
£■">5 na $60 mesečuo. Ali so dobili priboljšanje?
Ne. — Ne, da bi jih bili sploh zaslišali, so njihove zahteve zavrnili in najeli neko "gaago", da zdaj namesto njih opravlja delo ST- CLAIR AVE. JEWELRY CO.
pa bi lahko plačal, kadar bi bil za njega najbolj ugoden čas.
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
ga.
Koliko spominov!
česa p« sklepate?" vpra tam dvomljivo.
4'Iz zgodovine vpduje namreč
snažejija. Časopisje, ki je o tej stvari pisalo, ni omenilo, koliko plačajo zdaj novim "porterjem". Potem je bilo v časopisih pisa-domačijarn.	no, <Ja so ' porterji", ki so za-
Nekateri ljudje — pravijo za-i stavkali, sami stari možje, ki so stopniki pa rob rod 11 i h družb, ki so že leta iu leta opravljali nepri-potovali po deželi s tem naiue-j jetno, nečisto delo za $55 meseč-
Joseph Marinčič, lastnik. 58®5 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
Slovencem in bratom Hrvatom priporočam nakup vsakovrstnih finih verižic, priveskov, prstanov. tudi takih z društvenimi in jeduotiuimi znaki. V zalogi imam vse kar spada v trgovino zlatnine, diamante, stenske ure k kukavico, budilke, Columbia gramu-phone, slovenske in dr^ge plošče. Sprejemam v popravo ure vsakega izdelka.
luter lacum et mwinu . j^rugi nji mesec1 na stotuie v razne ura-j ki je svetišče vseh kapitalistov, Mčejo &*cer meRto v»e gori v bre- de parobrodnih družb in vprase-jse je eelo spustila v boj zoper te!gramophone in zlatnino in" za vsako gu nad sjumostanom. Ali z&kaj ne valo, »ko morejo s Mibmarinom može, ki so zahtevali $5 več ma ,lel° jamfim. Priporočam se za obilo bi «* bik* mesto pričelo takoj pri 44 Deub»liland" domov. Vpraše- mesec, s tem da ie naiela druire Daroči; Jaz l>om vsakemn toCno *
'	"	J	^ « Slonn iwwtro<r»l N*P llnnKIta mota -
jezeru? Razprotrtiraio pa se je iz- vali ao, kako dolgo vozi submarin
gen. ^ mik fe^ pod mmm, kalfee u&4 m^mBh
M
-	, ..	.Steno postregel. Ne pozabite gesla:
porter je in one postavila na ce- 8Voji ^ gvoiiin.
^.^--^...AlJil_______
H. H. von Schlick, slavnoznan naravni zdravnik in tovarnar Bol garskega Krvnega Caja, kateri j" s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni t'aj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pi sem Vam svetuje v slučaju nerednega mesečnega čiščenja Bolgarski Krvni Čaj. On vam bo stori i neprecenljivo službo.
Naš rojak Matija (iallik Detour. Mich., piše tako o tem čudovitem naravnem zdravilu:
4*Moja žena je preko osem let trpela na nerednem mesečnem r-i-ščenju, odkar pa uživa vaš Čaj, hvali Boga. Pri njej je vse v najboljšem redu."
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet meseeev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
Marvel Products Co.,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH. PA.
Pripomba: Ako hočete pošiljate v osigurati, po" i i te 10c. več!
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskoyine, se vselej ohrnejo na slovensko unijsko tiskarno
'Clevelandska Amerika"
Mi icdelnjemo vse društvene, trgovske in privatna tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren t Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovin« nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
<5119 ST. CLAIR AVfc CLEVELAND. O
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
am
mM

________-________• . ________
mmwkKBitic. pmvas.
Kje sta moj brat JOHN DEBELAK Ln prijatelj ANDREJ CESAR.' Prvi je bival nekje v West Virgin i j i, drugi pa v Col-linvvoodu. Ohio. Doma sta oba iz Brezovega Brda na Primorskem. Prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve za nju, da mi javi nju naslov. — Joseph Debelak, Box 43, Whitney, Pa. (16-18—8)_
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem Se nad IS let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo sabteva brej na daljnih vrimSunj__
Rojaki!
Columbia gramofone in ^^ slowuske pit «šce j« dohiti ■ Wji vedno pri: i-J^	IVAN PAJK.
-Mti Chestnut St., Coueuiaugh, Ta. 1'išlte imi t-euik. W
DEJSTVA PREHLADA, GLEDE D0JENCEY.
1117
JOHN WEN ZEL. IM SL Cleveland. OH«.
IiČE 8E GOZDARJE
Za delati drva; $1.35 od klaftr* za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, vte-bre, trame, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; naj vitja plača. Stalno delo skozi celo leto.
L STEPHENSON CO., Trustee*,
xu-i i ax mo*.
"Ne k ilia j detetu v obraz, kihanje razširja bolezen.
Razne bolezni malih otrok se odvrne od malih otrok, ako se rabi "KOPP'S BABY'S FRIEND", ki se j»- izkazal v zadnjih 40. letih kot najboljše zdravilo proti boleznim kakor prehlad, zaprtje, krči v trebuhu, griža, utrujenost iu drugim manjšim boleznim, ki se kasneje zkažejo nevarnim.
Kupi se lahko po 25 ali 50c. steklenica v vsaki lekarni. Ako ne morete kupiti pravi "KOPP'S BABY'S FRIEND" v blizu ji lekarni. potem nam pošljite papirnat doiar in rni vam bomo takoj poslali dve steklenici po 50 centov z obratno pošto.
Kopp's Baby's Friend Co. York,	Penna«
Edino,pravi s te pa podpisom^ i


ao^pi
GLAS NARODA, 17. AYG. 1916.
Berta pU Suttneri
OTROCI MARTE
(Nadaljevanje rouiaiia "Doli x orožjem!")
(Za "Glas Naroda" priredi! J. T.)
+ 9 P t P
~ ~----
L<

15	(Nadaljevanje).
—	Iii tak bočen vreči v vrtinec? — Ali ni boljsu, če ve človek, da labko vsak hip vrne v varno pristanišče* — Ljfiibezen ie varstvo, Ijubezt-ii j«' trdnjava. — Št' zdaj no spomini na mojetra i»okoj-ižepa moža moje največje premoženje. — Rudoll". ti potrebuješ dru-žieo, ki bo s teboj vred delala, ki te bo oboževala.
—	Jaz ne mislim nase. — Ti si bila srečna v ljubezni in to j*' morda samo en »lučaj izmed tisočerih. — Jaz boui opravljal dolžno-j hti za drupe. — Iu žalosten sem....
—	Da. tudi jaz bi najrajše jokala....
—	l/jokaj se torej. mati....
Oba sta umolknila.	/
Nebo je zateimi'lo, močan veter je začel majati drevesa.
.Mart« pa je prij?la za roko rekoč:
—	Vrniva se. — Hudi pri svojih gostih — ---bodi zadnjič pri
njih! —
ir	ir	.
*	£ \ S
Rudolf je upodil njeni želji in se je vrnil v dvorano.
Sedeli iu stali so v gručah ter se živahno pogovarjali. — Ivo se je približal, so nenadoma utihnili. — Zdelo se mu je, da so govorili o njem.
Rudolf je zagledal v kotu grofico Runepg in njeno hčerko Kajetanu. ki sta se poslavljali od Marte.
Šel je k njima in vprašal:
—	Kako? — Že domov T — Ne. tega ue dovolim. —- Povedati vam moram še prej. da mi o najhujše, ker ne bom mogel več stanovati v bližini vašega gradu.
—	Saj vendar ne grest<» na konec sveta? — se jc zasinejala gro-firu Ranegg. — Pot do nas boste gotoVo lahko našli. — In večkrat, ue samo enkrat.
—	Hvala vam grofica. — Iz teg povabila mi je jasno, tla me že vsa j vi ue smatra* e za norca.
Naenkrat se je oglasila Kajetana :
—	Ne govorite vendar tako.... Vi ste.... f
Utihnila je.
Rudolf jo je za ruden pogledal.
Lica ko ji zažarela. v njenem pogledu je bilo nekaj posebnega.
Grofica Ranneg se je poslovila.
2ujo jc šla Marta, s Kajetanu pa Rudolf.
Sli ou po dolgih hodnikih, po stopnicah iu skozi prostorno vežo. tako da »o imeli dovolj časa za pogovor.
—	Kaj ste hoteli reči, grofica Kajetana? — je je vprašal Rudolf. — Z besedami "Vi ste" ste začeli stavek, končali ga pa niste. — Kaj sem jaz T
—	Nenavaden človek.
—	To je zelo obzirno izraženo.
—	Menda vsaj nt* mislite, da vas napačno obsojani?
—	Saj ni treba, da bi ine napačno. — Obsojajte me pravično.
Nočem. — Kljub temu, da vas popolnoma ne razumem, vem,
da nameravate nekaj velikega, plemenitega.
—	Ali mislite, da bom dosgel to. po čemur hrepenim?
—	Tudi trga ur vem. — Kar ste naredili, je napravilo name zelo velik utis. popolnoma sem pa pozabila besede, ki ste jih govorili. Ve vem več. o čem ste razpravljali. — Zdi se mi pa, da bi se naučila nekaj velikega iu novega, če bi vas še enkrat slišala....
Si« sta sta molče drug poleg drugega. — Rudolf je vedel, da ta deklica siinpatizira žujim iu njegovim delovanjem. — Nehote ji je stisnil roku.
+	** < i / I & '
_	XV1H.	,	__B ■
Ljubatui roman, ki se je začel razpletati med Bresserjeui in Sil-vijo, še ni bil zaključen.
On je postal nekako boječ. — Bal se je. da bi je ne izgubil, ako bi preveč govoril, ali če bi jo razjezil.
Pesmi, ki jih je zlozil o njej. ji ni dal brati.
Kaj pa ona?— Ona se mu ni nikdar skušala približati.
Materine besede: — "Pojdi čista skozi življenje" so ji uepre-etano zvenele po ušesih.
Tudi obljube "to bom storila " ni hotela prelomiti.
Toda sauia je prav dobro vedela, kako veliko ljubezen je gojila do mladega pesnika. Srečna je bila le tedaj, ko je mislila nanj.
To je bila druga ljubezen v njenem življenju. — Kako se je razlikovala od prve.
Naročila je w njegove knjige in spise iu jih je najrajse prebirala. —
Delnitzkv je bil še vediio zaljubljen v lepo pevko. — Niti Silvija niti njeni sorodniki mu niso ničesar očitali. — Pevka mu je rodila dečka, katerega je zelo ljubil.
^ilvija ni več zahajala v družbo. — Oa ui mogla trpeti, da bi se komu smilila, ali da bi kdo sočustvoval žujo.
Hugona Brtsscrja ni videla že več kot eno leto. — Pisal ji je večkrat in tudi ona mu je parkrat odpisala. — To niso bila. sicer Iju-havua pisma toda med vrsticami se je lahko bralo misli onega, ki jih je pisal.
On ji je pisal o svojih načrtih iu uspehih, ter ji včasih tudi pošiljal svoja dela v oceno.
Odkar je podarila pesniku svoje srce, se je bavila z literaturo.
Par dni po slavnosti v Bruunhofu ji je pisal Hugon. da bo prišel na Dunaj. — To jo je razveselilo, pa tudi prestrašilo.
Bilo je ob štirih popoldne. — Zunaj je sijalo jesensko soluce, v kaminu je gorel opeuj. — V samovaru je vrela voda.
Silvija je sedela v naslonjaču, oblečena je bila v črno baržuna-sto obleko.
Pozvonilo jf — Sele za pol ure bi moral priti, zakaj že zdaj zvoni T
Morda jo je kdo obiskal? — Ne. — Služabnikom je naročila, da ne smejo nikogar drugega pustiti v hišo kot Bresserja ali Antona. — Toda Antona ni na Dunaju.
Vstopil je služabnik in prinesel brzojavko.
Torej ji je Bresser sporočil, da ne more priti T
Silvija se je strašno prestrašila. — Tedaj je vedela, da se boji za Bressrja.	S I	"■ l-Ji
Brzojavka ji ni naznanila ničesar posebnega. — Vsled tega je bila že veliko bolj vesela ln zadovoljna.
Sedla je k klavirju ln začela igrati.
Po preteku ene ure je zopet pozvonilo.
Silvija je skočila kvišku, vedela je, da je prebledela.
Na pragu se je pojavil Bresser in se je spoštljivo priklonil.
Šele, ko jo je vprašal :— Kako je. grofica f — mu je šla nasproti in bu ponudila roko, katero je on poljubil.
—	Zelo sem vesela, gospod Bresser, da ste prišli, ijut — Prosim vas, sedite.
je na i o rekoč:
—	Vidite, tam so vaše pesmi. — Ravnokar sem jih prebirala.
Po teh besedah je utihnila.
Bresser ui sedel, pač jo je pa uepremičud gledal, kot da bi ji nekaj očital.
—	Ce bom dolgo ostal na Dunaju? — jo je vprašal. — Hm, ne vem. — To je odvisno od raznih stvari. — Sem je povabil ravnatelj gledališča. — Vkratkem nameravajo vprizoriti mojo dramo.
—	Kaj, da jo bodo že vprizorili? — O tem mi uiste ničesar povedali.
—	Prej vam nisem hotel povedati, dokler nisem bil gotov, da bo moje delo sprejeto.
—	Katero delo?
—	Saj ste vendar vi prebrali prvo dejanje.
—	A, "Mrtva zvezda". Torej ste skoučali? — Čudno, da mi niste ničesar omenili v pismu?
—	Hotel sem, da vidite na odru.
—	Jaz se boni tresla ko bo prva predstava.
—	Tresli se boste?*— Zaradi mene?
—	Zaradi vas iu zaradi drame. — Strašuo bi bila žalostna, če bi ne imela uspeha.
—	Vi se bojite, da bi ne imela uspeha? — Kdo ve, če boste vi /njo zadovoljni?
—	Morda niti razsojati ue bom mogla. — Povejte, kako ste izvedli Tiadaljna dejanja?
-— Ničesar vam ne povem, grofica Silvija. — Sami boste videli
in sami presodili.
Pogovarjala sta se o Silvijini družini, o Rudolfu in o drugih
st vareh.
—	Meni pravite, da sem pesnik, — je rekel slednjič. —- Seveda, jaz kujem pesmi, Rudolf pa dela. — Kdo je potemtakem več vre-deu? —
Med njima jc bilo nekaj ncizgovorjenega. — Nekaj, na kar sta oba mislila, pa si nobeden ni upal izpregovoriti.
(Dalje prihodnjič).
HIŠE NA PRODAJ
Mre mm lahka adptatUa, kakar M prazne M« In farme. Zavarovanje proti ognja.
JOHN ZULICH,
1165 Norwood Rd.. Cleveland, Ohio
CENIK KNJIG
katar« ima w zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
BI CO RT LAN DT ST. NKW YORK, N. T,
Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja JAKOBA KENDAin JOŽEFA KJvEŠNIK. Prvi je doma iz Lazov, fara Sv. Helena. drugi pa iz Zaloga pri Devici Mariji v Polju. Prosim ju. fcfgfaiSfafaiafgf^^ da se mi javita, ali pa če kdo' izmed rojakov ve za nju naslov,'
Jas sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni ▼ Pittsburgh u. Pa.
DR. LORENZ. Ml Peon Av. II. nadst. na nUco.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure z večer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne.
Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
VABILO na
v PIKNIK
katerega priredi društvo Boritelj št. 1 S. D. P. Z.
v Coiiemaugh, Pa., v nedeljo dne 27. avgusta 1.1.
ua Wood vili e Heights. Tenipotoiu vabimo vse rojake in rojakinje iz Conemaugh in o-kolice. da se tega izleta v polnem številu vdeleže.
V slučaju deževnega vremena se pa izlet vršil 10. septembra.
Torej na svidenje omeujeui dau!
Frank Hočevar, tajnik.
(16-17—8)
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 1718-720 MARKET STREET
VIDKBOAM. ILL.
Zastopnik
"C LAS NARODA'
82 Cortlaudt Street New York, N. Y.
^RODAJA fina vina, izvrstne srnotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekGmor-skih črt.	-»'
POŠILJA denar v stari 4*raj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
Pozor rojaki!
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:
SLOVENIJA VSTANII
izpod peresa Dr. Nike Zupaniea.
Knjiga govori o sedanji nalogi iu bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim v jetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem, |
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 E. 40 St
Cleveland, Ohio.
POUČNE KNJIGE:
naj ga nu javi. za kar mu bom' Abecednik ncmjki zelo hvaležen. — L/ouis Mah-1
ko ve, L. Box 72, GHeueoe, Ohio.1
Ahnov nemškoangleški tol-
(16-18—8)
mač, vezan Berilo drugo, vezano j Cerkvena zgodovina Hitri računar
VELIKI PIKNIK r*Z UMETNIM PETJEM*
NA NEW DBRRY, PA. (Poljedelstvo V nedeljo 20. avgusta priredita Popolni nauk o čebelar-
veliki piknik v New Derry. Pa.,I stvu, vezan društvi "Zvesti Bratje" št. 70 i/ Postrežba bolnikom New Derry iu slov. delavsko pev-(Sadjereja v pogovorih ko društvo "Bled" iz (Jone- Slo v.-angleški in angl.*
—.25
—.50 —.40 —.70 !—.40 —.50
$1.00
—.20 —.25
uiaugh, Pa.
Ker je to prvi piknik v nasi o
slov. slovar Slov.-angl. in var
koliei in ker nismo že čttli uuiet-J nega slovenskega petja leta iu le^Trtna us in trtoreja ta, zato se zdaj nudi duševni uži-.TJmiia živinoreja tek vsem, ki žele slišati krasno,'Umni kmetovalec
angl.-slov.
—.50 bIo-1.50 »—.40 —.50 —.50
lepo ubrano slovensko petje. IVeliki slovensko-angleikl
Pevsko društvo "Bled" je eno' tolmač	$2.00
najstarejših pevskih društev v Pennsylvania i. Po celi Ameriki je ZABAVNE IN EAZNE DRUGE pripozuauo kot eno izmed na,j-|	KNJIGE:
boljših pevskih zborov. Pelo je(DoIi z orožjem I pred leti na konccrtu v Pitts-,Božični darovi burghu, Pa., iu želo obilo po- Hubad, pripovedke, 1. in 2. hvale.	zvezek po
Vsa naša slovenska društva iz Ilustrovani vodnik po Go-Hcstetter, Whitney. Baggaiey in j renjskem Superior, kakor tudi cenjeni ro-,Leban, 100 beril jaki in rojakinje iz New Derry in j Mesija, 1. in 2. zvezek cele okoliee so najvljudneje vab- Na različnih potih ljeni, da se vdeleže te redke zaba- q jetils"5. ve, za kar jim ne bo nikdar ža,l. j Odvetniška tarifa
Pregovori, prilike, reki
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mcyerlingu) —.75
8PILMAN0VE POVESTI:
1. zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25
RAZGLEDNICE:
NewyorSke a cvctlieami, huinoristične, božične, novoletno in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Torka
po	—.25
Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali —.35
—.50 —.15
— 20
pae pa ostala jim bo v trajnem spominu.
Vstopnina j^ za moške $100. Prieetek ob 1. uri popoldam.
Pevsko društvo "Bled" nastopi s svojim v sporedom ob it. uri, zato naj liikdo ne zamudi biti na mestu do '>. ure.
Za vse drugo je dobro preskrbljeno.
V slučaju neugodnega vremena se pikniik preloži na prihodnjo nedeljo 27. avgusta.
Vljudno vabi Skupni odbor, -g (16-18—8)_
Brezplačen nasvet in pouk
—.20 (—.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50
Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolk
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanja	'—.30 Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	i—.40
Zlate jagode, ve*.	»—.30
Življenja trnjeva pot	—.50
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali veliki
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New Vork, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. 8. na drugi strani pa celi svat
—.10 —.25
—.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.25
$1.50
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh ••nah -or».fnnanm
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION'* za državo New Tork varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OP LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor-gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
Iščem JOHNA BURJA. Prosim ga, da se mi zglasi. ker mu imam več stvari izročiti po naročilu njegovega brata, ki je tukaj umrl. — Louis Blasich, 224 Thields Ave., Butte, Mont.
(15-17—8)
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR_
€2 OORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške proinje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite ae saupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streieni.
POZOR ROJAKI!
lat«, kakor to«
"/ion wM
MODERNO UREJENA
T1SKA1VA KLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH.
• • • •
DELO OKUSNO.
.m. •	•
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
Bfl »t IS
UNUSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA t
Slovenic Publishing Go,
82 Oortlandt Sfc, New York, N. Y.
SBBUSHIH DBŽAVAH. — NABOOlT* 8X VANJI "OLA* KABODA" JE EDINI SLOVSK8XI DNEVNIK V
. ; t