DELAVSKA
ENOTNOST
čtm več boš pridelal, čim večja bo storilnost tvojega 'dela, tem. lažje boš uredil svoje gospodarstvo. Iz tega pa sledi za nas, iz tega dedi za ljudske, za delovne množice našega naroda, da moramo dvigniti produktivnost svojega dela, da je delo danes moralna dolžnost, da je delo za nas čast in ponos.	Boris Kidrič
v v
GLASILO ENOTNIM STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto I., št. 11
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 28. julija 1945
Cena Din 2.—, Mesečna naročnina Din 8.
Začnimo s pripravami za prvi kongres Tržaško delavstvo
Enotnih strokovnih zvez Slovenije!
ne popušča!
Tržaške množice so v znak protesta prati težSCrn življenjskim pogvjem in sistematičnemu odpravljanju demokratičnih ustanov v Trstu pnmovmo manifestirale svoje težnje po pravi demokraciji in po človeka dostojnem življenju
Dragi tovariši in tovarišice!
Prve mesece po osvoboditvi smo se posvetili predvsem ustanavljanju organizacij in forumov Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev, da se tako ustvari podlaga za pravo delovanje strokovnih organizacij. že v tej prvi fazi smo posvetili mnogo naporov tudi najnujnejšim nalogam politične graditve naše nove ljudske države ter rešitvi najnujnejših vprašanj gospodarske obnove.
S tem, da je naše organizacijsko delo zajelo že okrog 80 odstotkov delavcev in nameščencev, sp podani pogoji, da lahko skličemo
Kongres Enotnih strokovnih zvez Slovenije
Ta prvi kongres naše nove enotne strokovne organizacije bo predvidoma 8. in 9. septembra 1945. leta. Kongres, ki ga bodo tvorili delegati podružnic in krajevnih svetov Slovenije, bo pregled vsega doslej opravljenega dela na ozemlju Slovenije in priprava za vsedržavni kongres ESZDN Jugoslavije.
če hočemo, da bo ta kongres dosegel popolen uspeh, je potrebno, da začnejo vse naše strokovne organizacije nemudoma s pripravami za kongres. Predvsem je treba organizirati še tisto delavstvo in name-ščenstvo, ki je vredno članstva v naših organizacijah, a doslej še ni bilo zajeto v organizacijski okvir. Do vseh podrobnosti je treba izvesti organizacijo vseh forumov strokovnih organizacij v Sloveniji, krajevnih odborov, krajevnih strokovnih svetov in federalnih tajništev, kolikor doslej še niso formirani.
Urediti in izpopolniti je treba upravno in blagajniško poslovanje strokovnih organizacij. Glavni odbor je v ta namen dal izdelati obrazce in tiskovine, ki Vam bodo v prihodnjih dneh dostavljeni s podrobnimi navodili.
Tudi drugače je treba izvesti vse priprave za kongres. Potrebno je, da sklicujete seje In sestanite, na katerih boste razpravljali o delu, id ga moramo izvršiti še pred kongresom; izdelati morate podroben pregled dosedanjega dela ter pripraviti načrt za doto, ki ga morate v vseh smereh še opraviti.
Posebno pozornost »pa morate posvetiti tistim panogam delovanja, ki jih spodaj navajamo kot naloge
predkCiitgeesisega tekmovanja
med podružnicami oziroma tovarnami, delavnicami, uradi in ustanovami, med krajevnimi odbori, krajevnimi strokovnim sveti in federalnimi tajništvi posameznih zvez.
To predkongresno tekmovanje s tem razpisujemo.
Na podlagi poročil o izvršenem delu bo kongresni odbor ugotovil, katera strokovna organizacija je v primeri z ostalimi enakovrstnimi organizacijami dosegla najboljše uspehe v posameznih panogah tekmovanja ter v celokupnem delovanju. Organizacije z doseženimi najboljšimi uspehi bo kongres proglasil za zmagovalke v tekmovanju, glavni odbor pa bo poskrbel, da bodo te organizacije prejele od kongresa primerno priznanje.
Tekmuje se tako, da bo kongres ugotovil, katera strokovna organizacija je dosegla najboljše uspehe:
a)	v P°Sledu organizacije
b)	v ostalem delovanju, ki je v njenem okviru.
K točki a: V POGLEDU ORGANIZA-TORIčNEGA DELOVANJA razpisujemo tekmovanje v telile točkah:
L Vprašanje vpisanega članstva v odnosa do skupnega števila zaposlenih delavcev in nameščencev dietičnega obrata oz. ustanove;
Z. vprašanje izvedbe čim popolnejše notranje organizacije (organizacija notranjega poslovanja podružnice, ureditev podružnične pisarne itd.);
S. vprašanje rednega pobiranja in nakazovanja vpisnine in članarine;
4.	število sej, članskih sestankov, zborovanj, mitingov itd;
5.	delo za ustvaritev čim večje enotnosti med delavci in nameščenci
K točki b): V POGLEDU SAMEGA DELOVANJA strokovnih organizacij pride v Poštev tekmovanje V naslednjih panogah:
L Delo pri podpiranju organov ljudske oblasti pri izgraditvi in utrditvi demokratične federativne Jugoslavije in sicer :
a)	sodelovanje z organizacijami in odbori Osvobodilne fronte ter ž organi ljudske oblasti;
b)	populariziranje temeljnih načel Osvobodilne fronte;
c)	sodelovanje pri ugotavljanja zločinov* okupatorjev in njihovih pomagačev;
č) borba proti petokolonašem, saboterjem, vojnim dobičkarjem in špekulantom^ borba proti vsem poskusom reakcije, ki so naperjeni zoper demokratične pridobitve barodno Osvobodilne borbe;
d)	sodelovanje pri volitvah v NOo (sodelovanje v predvolilni kampanji, pri re-Saiuacijah, prj sestavljanju kandidatnih
pri volilni agitaciji, pri sodelovanju z
bori Osvobodilne fronte v zvezi z volitva-mi’ Udeležba pri volitvah).
*• Udeležba pri obnovi in S»raditvi gospodarstva in sicer;
a)	Organizacija vseh delovnih naporov (disciplina dela, razvijanje iniciativnosti, Prireja,nje tekmovanj v delavnicah, borba *nper gospodarske škodljivce v obratih,
pravilen odnos delavcev do tehničnega osebja in poslovodij v obrata);
b)	sodelovanje z organi ljudske oblasti v državnem sektorju gospodarstva (sodelovanje v upravah državnih podjetij in narodne imovine; sodelovanje pri gospodarskih ustanovah, pomoč gospodarsko upravnim in tehničnim organom države v organizaciji, upravljanju in kontroli proizvodnje);
c)	delo v zadružnem sektorju gospodarstva (ustanavljanje obnovitvenih in drugih zadrug, ter sodelovanje v zadružnem delu);
č) dvig produkcije v primeri s predvojno produkcijo;
d)	uspehi pri ekonomičnem izkoriščanju surovin;
e)	ekonomično ravnanje s stroji in napravami ter odstranjevanje tehničnih ne-dostatkov;
f)	udarniško delo pri obnovi gospodarstva (število udarniško opravljenih delovnih ur, višina in uporaba mezde za udarniško delo, količina udarniško izdelanih produktov).
3.	Skrb za izboljšanje gmotnih razmer delavcev in nameščencev :
a)	dviganje življenjskega standarda delavcev in nameščencev (sodelovanje pri pravilni oskrbi delavcev in nameščencev z življenjskimi potrebščinami; samopomoč potom ustanavljanja delavsko nameičen-skih ko us umi,ih zadrug, ustanavljanje in obratovanje delavskih kuhinj (menz) v obratih;
b)	priprave za sklepanje kolektivnih pogodb (zbiranje statističnega materiala za določitev norme produkcije iz predvojnega časa; sestavljanje indeksov življenjskih stroškov, predlogi glede tarifne politike, osautkj za določitev akordnih mezd, Izvedba uredbe o mezdah in plačah; izenačenje moških in ženskih delavcev glede mezd pri enakem delu in z enakim učinkom);
c)	zaščita vajencev (zaščitni ukrepi glede vajencev; strokovna in splošna izobrazba vajencev);
č) ustanavljanje bi poslovanje otroških domov, zavetišč in otroških jasli;
d)	sodelovanje v socialnih ustanovah (invalidi, ranjenci itd.).
4.	Kulturno prosvetno delovanje;
a)	strokovna izobrazba delavcev in nameščencev;
b)	splošno prosvetno delovanje (knjižnice, tečaji, odrske prireditve, predavanja, diskusijske ure, bralne ure, kolektivno poslušanje radijskih ur itd.);
c)	politični in strokovni tisk (število naročnikov, čitalnice, zbirke za tiskovni sklad);
č) vzgoja in ustvarjanje kadrov za strokovne organizacije.
V gornjem pregledu nismo mogli zajeti prav vseh vrst delovanja, ki ga morajo razvijati naše strokovne organizacije. Prepušča se iniciativnosti in iznajdljivosti organizacij in forumov, da vključijo v tekmovanje še ostale važne panoge udejstvovanja.
Dolžnost vseh naših organizacij je, da temeljito proučijo vse možnosti udejstvovanja v gori navedenih smereh. Sestaviti je treba za vsako strokovno organizacijo podroben načrt dela v vseh zgoraj navedenih panogah; načrt naj se predloži v
Mlnfster za Industrijo in rudarstvo Franc Leskošek, komandant L tankovske armije generallajtnant Peter Drapšin in trije sovjetski častniki so 21. t. m. obiskali Jesenice, kjer jih je pred tovarno pričakovala velika množica delavcev ln mladine. Na dvorišču tovarne je bilo veliko zborovanje, ki ga je vodil predsednik krajevnega odbora strokovnih organizacij Andrej Pleš ter v imenu jeseniških kovinarjev svoj po
razpravljanje na pogostih članskih sestankih, na katerih naj članstvo po svojih lastnih skušnjah stavi predloge glede posameznih vrst delovanja. Tako je n. pr. treba po skupnem dogovoru sestaviti pregled produkcije posameznih tovarn in obratov v predvojnem času ter na podlagi tega pregleda, ob upoštevanju sedanjih razmer bi možnosti, izdelati podroben načrt, s katerim bo določeno, na kakšen način in v kakšni meri naj posamezni delavec in nameščenec, posamezni obrat ter posamezna tovarna dvigne sedanjo produkcijo preko predvojne stopnje do skrajnih meja možno, s ti. Načrt se mora primemo razdeliti na časovna razdobja ter ob koncu vsakega razdobja na skupnem sestanku ugotoviti, v kakšni meri je bil načrt izveden, poiskati razloge morebitnega nezadostnega uspeha in določiti način, kako naj se doseže polna izvedba stavljene naloge. Na enak način je treba postopati ne le tedaj, ko gre za dvig produkcije, temveč v vseh ostalih panogah tekmovanja. .
O tako izvršenem delu mora vsaka podružnica ter vsak forum sestaviti za svoje področje podrobno poročilo, ki naj vsebuje vse potrebne statistične podatke in Id naj bo tako sestavljeno, da bo Glavnemu odboru omogočeno na podlagi poročila ugotoviti vzroke za morebitne neuspehe ter predlagati kongresu v odobritev ukrepe, ki bodo omogočili, da se vsi ned os ta tki odstranijo.
Ta poročila morajo priti v roke Glavnemu odboru najpozneje 14 dni pred začetkom kongresa, t» j. najpozneje do
25. AVGUSTA 1945.
da bo kongresni odbor lahko pravočasno izdelal skupno poročilo.
Po zgledu kongresa strokovnih organiza_ cij Srbije bo Glavni odbor ESZDN za Slovenijo predložil AVNOJ-u, da proglasi za junake dela in odlikuje z redom dela vse tiste naše tovariše, ki so z udarniškim delom dosegli največje uspeh 3 pri dviganja produkcije ter izboljšanju produkcijskega procesa. Zato pozivamo vse forume, da v svojih poročilih navedejo vse primere pravega udarniškega dela, s katerim je posameznim članom resnično v zelo veliki meri uspelo dvigniti in i/.bolj- .ti produkcijo. Ta poročila morajo vsebovati ne le vse osebne podatke o članu-udarniku ln njegovo karakteristiko, temveč tudi v podrobnostih način njegovega dela in številčne podatke o njegovih uspehih. Za vsako navedbo v poročilu je treba priložiti dokazila ali navesti način, kako jih je mogoče kontrolirati, ker bo kongres mogel predložiti v odlikovanje le tiste tovariše, ki bodo res dosegli najvišje uspehe s pravilno pojmovanim udarniškim delom. Takim tovarišem bo dano priznanje tudj v okviru strokovnega gibanja, po možnosti jim bodo naklonjene posebne ugodnosti (omogočen jim bo brezplačen dopust v počitniških domovih, uživali bodo posebno ugodnost pri plačevanju voznine na železnici itd.).
Trdno smo prepričam, da bodo vse naše strokovne organizacije pravilno razumele velik pomen, lij ga bo imel prvi kongres Slovenije v osvobojeni in prenovljeni demokratični federativni Jugoslaviji za vse naše strokovno gibanje, ter bodo za to v polni meri izpolnile svojo dolžnost.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! GLAVNI ODBOR ESZDN ZA SLOVENIJO
zdravnd nagovor zaključil takole:
Jeseniški kovinarji smo srečni, da Je prišel k nam slavni Titov general Peter Drapšin, da so nas obiskali oficirji bratske Rdeče armade ta da je prišel med nas včerajšnji delavec, današnji minister slovenske narodne vlade Franc Leskošek. Tako prisrčno nismo Jeseničani pričakovali še nobenih gostov, tako iskreni pozdravi še niso veljali nikomur, kakor veljajo danes vam,
20. julija je Trst spet pokazal svojo enotnost, solidarnost ta neuklonljivo voljo, da brani svoje priborjene pravice. Delavci, nameščenci ta trgovci, skratka vsi sloji prebivalstva so stopili v stavko.
Že prej so demokratične protifašistične organizacije mesta Trsta poslale anglo-ameriški vojni upravi svoje zahteve zaradi kritičnega gospodarskega položaja ta težkih življenjskih pogojev delovnih množic, zaradi sistematičnega odpravljanja demokratičnih ustanov v Trstu s strani anglo-ameriške vojne uprave kakor tudi zaradi aretacij protifašističnih borcev.
Te zahteve so bile sledeče: da se pojasni položaj aretiranih protlfašistov, da se spoštujejo demokratične ustanove, ki so rezultat ljudske volje, da se plače delavcev ln nameščencev spravijo v sklad s cenami življenjskih potrebščin, da se obnovijo ljudske menze, da se reši vprašanje brezposelnosti, da se ustanovi posebna komisija za raziskovanje nezakonite obogatitve ta da se ukinejo razni odbitki plač osebam, ki so pozvane na vojno dolžnost
Na pogajanjih ni bil dosežen ni kak sporazum. Ker zavezniške vojne oblasti niso hotele pristati na zahtevo protifaš'stičnih demokratičnih organizacij, se je v sporazumu z Enotnimi strokovnimi organizacijami proglasila 24-uraa splošna stavka v Trstu.
»Ljudska pravica« je prinesla sledečo sliko Trsta na dan stavke:
»že v zgodnjih jutranjih urah so se zgrinjale gruče delavcev proti morju. Ves Trst je zapustil delo, samo delavcev ta nameščencev je stavkalo 150 tisoč. Udeležba pri stavki ni mogla pokazati večjega razumevanja današnjih problemov Trsta ta disciplina je bila hvale vredna. Stavka je bila res veličasten dokaz moči tržaškega ljudstva, ki je vstalo v obrambo svojih demokratičnih ustanov ta svojih gospodarskih zahtev.
Ves dan je bil Trst kakor mrtev. Lahko bi hodil ure ln ure, bi ne videl drugega kakor zidove ter zaprta vrata trgovin in uradov. Ves dan nt vozil niti en tramvaj, niti vlak. Trg je bil prazen, niti ene branjevke ni bilo na njem. Vsi lokali, gostilne ta restavracije so bile zaprte, tako da so slučajni obiskovalci Trsta morali ves dan lačni in žejni občudovati Tržačane. In Trža-' čani! Ves Trst, Slovenci in Italijani, delavci ta obrtniki, uradniki, nameščenci ta trgovci,
Beograd, 25. jul. Predsedstvo AVNOJ-a je izdalo naslednje sporočilo:
>Na svojem zasedanju 23. julija 1945 je predsedstvo AVNOJ-a izdalo naslednje zakone:
Zakon o vreti n kovinskega zasedbenega denarja iz obtoka,
Zakon o kovanju drobiža demokratske federativne Jugoslavije,
Zakon o postavitvi plovnih objektov, ladjedelnic, luk in pristanišč na morju pod npravo ministrstva za promet demokratske federativne Jugoslavije,
Zakon o delavskih zaupnikih,
ki ste nas v borbi vodili, da se bo v osvobojeni domovini čtm prej dvignila produkcija, da bo vojska imela orožje, kmetje stroje, ml pa vse tiste pravice, ki jih doslej slovenski delavec še nikdar ni imel.
Generallajtnant Drapšin je v svojem govoru naglašal:
V Izgradnji naše mehanizirane vojske ima glavno vlogo kovinska industrija. Iz razgovorov z vašimi tovariši sem posnel, da ste vi v teh dneh na udarniški način izvršili velika dela za našo tankovsko ar-mijo. Brez vas bi ml ne mogli izvršiti naloge, to je ustvariti vojske, kakršne doslej še ni bilo, čeprav moramo nadoknaditi delo 25 let v stari Jugoslaviji in tudi delo zadnjih štirih let, ko smo se borili brez sodobne motorizirane armade. Vi, jeseniški kovinarji ste v zadnjih letih storili za našo vojsko veliko ta se vam v imenu borcev ta oficirjev L tankovske armije najiskre-neje zahvaljujem! Ob zavesti vaše požrtvovalnosti postajamo še bolj odločni, da izvršimo svoje naloge in obljubljam vam, da ne bomo pri Izvrševanju svoje dolžnosti nikdar štedčli svoje krvi. To nam nalaga vaše požrtvovalno delo.
Govor so zborovalci prekinjali z vzkliki jugoslovanski armadi, Titu ta Stalinu. V Imenu Rdeče armade je pozdravil zborovalce polkovnik Titarenko, za njim pa je takole govoril minister Leskošek:
»Pohvala generala Drapšina to predstavnikov Rdeče aAnade ni majhna stvar. Ko je prišla L tankovska armija v Slovenijo, ji je šel delavsftl ragred v vseh tovarnah
intelektualci, pristaniški delavci ta ribiči z ženami in otroki, vsi so bili na plaži. Od Mlramara pa do Barkovelj je bilo eno samo vrvenje ta taka gneča, da se je človek težko prerinil do morja. Bill so tam ves dan, mnogi brez jedi ta pijače. Po praznih ulicah mesta so pa hodile policijske patrole ta drveli vojaški avtomobili.
Tak je naš Trst! Pokazal je svojo vdanost na čelu demokratičnih ustanov. Manifestiral je solidarnost z aretiranimi proti-fašisti. Stavka je še bolj utrdila enotnost protifašistov Trsta, saj je delavstvo povedlo za seboj res vse mesto.
Stavkal ni samo Trst, temveč je stavka zajela vso okoliško industrijo. V Tržiču, Sredipulju, Pierisu, v Ronkih in drugih krajih okoli Tržiča je stavkalo nad 14 tisoč delavcev in nameščencev. Ta stavka je bila edinstvena za Tržič po svoji širini in discipliniranosti. Rolete vseh trgovin so bile spuščene, glavna vrata vseh fabrik zaprta ln meščani so sodelovali v stavki enotni kot še nikoli doslej.
V Miljah Je stavkalo nad 3 tisoč delavcev.
Stavkovni val je zajel tudi Furlanijo. V Vidmu se je zbralo nad 30 tisoč delavcev z zastavami ta s transparenti. Zahtevali so kruha, dela in Arobode za ljudstvo, prostost partizanom in zapore fašistom, odpravo črne borze, svobodo tiska in zborovanja. Prav tako uspešne so bile stavke v Čedadu, Pordenonu ln drugje.
Tudi v Gortoi so delavci večjih podjetij stopili v stavko in se pokazali solidarne z delovnimi množicami Trsta.«
Čeprav tržaško delavstvo ni dobilo vsega tistega, kar je zahtevalo, ne more nihče reči, da stavka ni uspela. Uspehi stavke so izredne važnosti. Stavka je pokazala vso jekleno prekaljenost ta vztrajnost tržaških delovnih množic ta pokazala je, da gre tržaško delavstvo neomajno po poti do končnega cilja.
Enotnost italijanskega ta Slovenskega prebivalstva, ki se je skovala v težkih časih italijanskega to nemškega fašizma, se poglablja lz dneva v dan. In ta enotnost, zvezana z borbenostjo ta vztrajnostjo množičnega demokratičnega gibanja v Trstu, ki mu stoji na čelu delavski razred, bo prinesla Trstu prej ali slej tisto, kar Trst
Zakon o poljedelsko-strojni službi,
Zakon o zaščiti kulturnih spomenikov hi prirodnih redkosti demokratične federativ-ne Jugoslavije.
Na isti seji je predsedniktvo AVNOJ-« potrdilo resolucijo oblastne narodne skupščine Kosova in Metohije, s katero se ozemlje Kosova m Metohije priključuje federalni Srbiji kot njen sestavni del Prav tako je predsedstvo AVNOJ-a potrdilo izvolitev članov za AVNOJ, ki so jih izbrali zastopniki oblastne narodne skupščine Kosova in Metohije na svojem zasedanju 9. in 10. julija v Prizrenu.
v pomoč. Delavci so izvršili velika dela, s pomočjo katerih se je mogla tankovska armija dokončno organizirati. V Imenu Narodne vlade se vam za to delo zahvaljujem ta obljubljam, da bo naša vlada storila vse, da bo vaša tovarna šla čim prej v popoln pogon, ta da se bo skoraj zakadilo iz vseh dimnikov. Okrajni odbor naj izbere tri delavce, ki so se pri delu najbolj izkazali, da bodo predlagani ministrstvu za Industrijo in rudarstvo za odlikovanje.
Tovariši in tovarišice, nadaljujte z isto udarnostjo ta požrtvovalnostjo, kakor ste začeli. Delajte z veseljem, saj ne delate več za tuje Izkoriščevalce, temveč za svojo domovino, delate za sebe same!«
Po zborovanju so gosti obiskali marti-namo, kjer so delavci delali že 18. uro. Prišlo je namreč nujno delo ta po 12-umem turnusu so delavci prostovoljno sklenili, da bodo delali še 12 ur, samo da bo naslednji dan peč že delovala. Gostje so obiskali tudi plavže, valjamo, žičarao, livarno in mehanično delavnico, kjer je minister Leskošek razlagal generallajtnantu Drapšinu izdelovanje posameznih izdelkov ter se kot strokovnjak-kovinar z delavcem pri stroju posvetoval o zboljšanju delovnih metod.
Priznanje, ki so ga jeseniški delavci dobili za svoje delo od ministra Leskoška ta generallajtnanta Drapšina je zasluženo, vlilo pa je vsem tudi novo voljo to dalo obilo novega poleta za premagovanje vseh težav pri Izvrševanju velikih in tudi najtežjih dolžnosti.
Visoko priznanje
jeseniškim kovinarjem
Minister za industrije trn. Leskošek, generatlajt-turni Drapšin in sovjetski oficirji na Jesenicah
hoče.
Kovi zakoni AVNOi-a

’*(rrrV


-'v
Za vesp dlsdpllsi® v ©bratih
Delavna disciplina eden prvih pogojev za povečanje proizvodnje
T®vadšl? čuvajte tajno svojih tovarn J
Volilna zmaga laburistične stranke v Angliji
ščenci, predvsem pa aktivisti strokovnih organizacij morajo prvi najbolj dosledno vedno utrjevati ter varovati ugled uprave v svojem podjetju; skrbeti morajo, da pomagajo uvesti vse ukrepe uprave za povečanje proizvodnje ter donosnosti podjetja. Vestno morajo paziti, da ne bo nihče zapuščal dela med delovnim časom in skrbeti, da se bodo vsi delavci ravnali po predpisih uprave podjetja. Zgled morajo biti po svojem vestnem opravljanju delovnih dolžnosti in po spoštovanju ukrepov za utrjevanje delovne discipline. Delavci državnih podjetij se morajo okleniti podjetja kot resnično svojega, zato je pa treba, da utrjujejo delovno disciplino v obratu.
Delavci in nameščenci s svojimi zastopniki morajo v sodelovanju z upravami podjetij povečati napore za čim popolnejšo delovno disciplino v naših podjetjih! To je prvi pogoj in najboljši način, da v obnovljenih tovarnah dosežemo in presežemo predvojno višino proizvodnje ter da izpolnimo pogoje za poln razvoj naše industrije. V naporih za utrjevanje delovne discipline v naših podjetjih se kaže in poglablja delavska zavest delavskih zastopnikov in vsega delavskega razreda.«
nima dovoljenja od ministrstva. Vendar se dogajajo primeri, da se ta osnovna pravila kršijo in kar ima dostikrat zelo težke posledice. Naslednji primer naj pokaže, kakšnih trikov se poslužuje reakcija, da bi prodrla v tajno naše proizvodnje:
V neko tovarno se je pripeljal človek v uniformi sovjetskega podoficirja. Delegat ministrstva za industrijo ga je ljubeznivo sprejel in rade volje ustregel njegovi želji, da bi si rad ogledal tovarno in delavce pri delu. Ni ga vprašal, ali ima dovoljenje od ministra, zadostovala mu je tujčeva uniforma. Razkazal mu je tovarno. Neznanec je odšel, delegat pa je romal v zapor. Zakaj? Izkazalo se je, da takega človeka s tem imenom ni b'lo v nobeni od enot Rdeče armade, ki so bile v bližini in katerih član naj bi ta podčastnik bil.
Tujec je bil špijon. Dobro si je zapomnil vse: kakšni so stroji v tej tovarni, kakšen je način dela, koliko tovarna proizvaja, kateri objekti so važni in kateri najvažnejši, skratka, dobil je točno sliko tovarne. Kakšni dragoceni podatki za tiste, ki hočejo, da tovarne ne obratujejo! Na tak način ne bo težko izvajati sabotaž, ne bo težko celo uničiti tovarne. Zdaj pa premislite, tovariši, kdo bo nosil najtežje breme, če bi se sovražniku to posrečilo, če ne prav tisti, ki so vse to s svojimi rokami ustvarili? Znova bi se delavci znašli pred kupom ruševin in spet bi morali znova postavljati tisto, kar bi ne bilo treba, če bi se ta delegat držal navodil od zgoraj. Pa ne samo to, da bi morali znova graditi, ampak koliko bi od tega trpela skupnost, ker bi tovarna ne mogla dajati na trg svojih izdelkov! Ker bi bilo izdelkov manj, zato bi bila tudi cena višja. Vse ljudstvo bi imelo od tega škodo.
Imamo pa še druge primere. Na raznih konferencah smo imeli priliko slišati stvari, o katerih bi delavci morali molčati: produkcija v številkah, o tajnih prostorih tovarne, o strojih. Te stvari se lahko iznesejo samo v razgovorih z ministrom ali od ministrstva poverjenimi ljudmi in pred člani najvišjega foruma strokovnih organizacij. Tovariši, tega ne smete iznašati nikjer drugje, tudi ne pred svojim prijateljem, čeprav ga dobro poznate. Saj ne, da bi hotel škodovati ali da bi morda povedal sovražnim agentom. Ne! Morda bo samo povedal svojim tovarišem o tem in Oni spet dalje, vsi v dobri veri, da ne delajo nič slabega. Toda sovražnik ima vsepovsod nastavljena svoja ušesa. Zvedel bo, na podlagi teh dognanj bo izdelal peklenski načrt in — delovno ljudstvo bo tisto, ki bo nosilo posledice!
Zato, tovariši, je vaša dolžnost, da molčite o vsem, kar bi lahko sovražnik izrabil v svoje namene. Vaša naloga je, da tudi svoje sodelavce vzgajate v tem duhu in da ostro nastopite proti vsakomur, ki ne zna čuvati tajne!
Večkrat imamo priliko z zadoščenjem ugotoviti, da je naše delavstvo v spolnem ••• .	• zaveda se svoph
i-- >- lih m..v„ v tem času obnove, ko prevzema v največji meri odgovornost pri ustvarjanju naše srečne prihodnosti in pri rasti ljudske oblasti. Toda, če govorimo o vrlinah delavstva, ne smemo ostati tudi slepi za napake posameznikov, zlasti ne za pomanjkljivosti, ki ovirajo povečanje proizvodnje naših tovarn in delavnic. Zato moramo skrbeti, da bo vladala povsod, v sleherni delavnici in tovarni, vzorna delovna disciplina ter da se bo sleherni delavec in nameščenec zavedal svoje odgovornosti kot zaposlenec in kot ustvarjalec gmotnih dobrin. Poglejmo, kaj piše o tem beograjska »Borba«:
»Pri skoraj devetmesečnem reševanju vprašanja proizvodnje in trgovine smo nedvomno dosegli nekatere pomembne uspehe. Številna naša industrijska podjetja, ki so bila mnoga povsem uničena, so začela zopet delovati Tudi trgovina je delno oživela. Eden glavnih vzrokov, da uspehi v tem pogledu niso večji, je pa pomanjkanje delovne discipline v podjetjih. Ta pomanjkljivost je takšna, da so mnoge stroke naše industrijske proizvodnje občutno nazadovale, a pretežna večina industrijskih obratov še vedno ni dosegla višine predvojne proizvodnje. Da je to treba pripisovati v glavnem tudi pomanjkanju potrebne delovne discipline, je očitno najbolj v krajih, ki so osvobojeni že devet mesecev in kjer so delovni pogoji takšni, da bi ne smelo biti nobenih ovir za dosego ne le predvojne višine proizvodnje, temveč bi morali predvojno proizvodnjo znatno preseči.
Da so delovne množice, ki so se še nedavno odlikovale z junaškimi dejanji na bojišču in v zaledju, pripravljene in vnete, da zast^Vijo vse svoje sile za obnovo našega gospodarstva, da delajo za povečanje proizvodnje in srečo ter blagostanje naše domovine, kažejo jasno številni primeri požrtvovalnega dela skoraj v vseh naših podjetjih. Medtem pa v naših podjetjih, državnih kakor zasebnih, pogrešamo pri večini delavcev pogosto celo osnovno delovno disciplino; zaradi tega mnogi pomembni uspehi požrtvovalnih delavcev ne morejo priti do izraza sredi splošnega neodgovornega in nesmotrnega dela. Naša podjetja, zlasti državna, so pogosto nedonosna, to se pravi, da stroški njihovega vzdrževanja in proizvodnje presegajo dohodke. To je treba predvsem pripisovati temu, da v večini podjetij še ni dosežena predvojna višina proizvodnje in ker so med izdatke uvrščeni mnogi neupravičeni stroški, razen tega pa skoraj nič ne varčujejo s surovinami, z električno energijo itd.
V mnogih naših podjetjih si delavci, pogosto pod vplivom funkcionarjev strokovnih organizacij, razlagajo pomen in značaj uprave in upravnika podjetja, kakor da gre v upravi za navadne uradnike ali celo za pomožno osebje. Povsem naravno je, da so v podjetjih, ki jih upravljajo slabi, neodločni ali plašljivi upravniki, pojavi kršenja osnovne delovne discipline zelo pogosti ali že nekaj navadnega. Primeri so, da si podružnica strokovne organizacije podreja upravo podjetja tudi v takšnih zadevah, kakršne so n. pr. dovoljenje dopusta, začasnega izostanka itd. Posamezni funkcionarji strokovnih organizacij, ki grešijo v tem pogledu, očitno pozabljajo, da je upravnik podjetja z zakonom določen in zaščiten vodja podjetja. Upravnik tovarne — edino on — je gmotno in kazensko odgovoren za poslovanje podjetja kakor tudi za njegovo donosnost Zakon o pobijanju gospodarske sabotaže določa predvsem kazni za upravnika in upravo podjetja, ako pride v podjetju do zastoja ali nepravilnosti. Zato ne more torej nihče, tudi podružnica strokovne organizacije ne, prisiliti upravo podjetja, da plača zaposlene za neupravičene izostanke od dela. Da bi podjetje sploh moglo redno obratovati in da bi v njem vladala potrebna delovna disciplina, je potrebno, da vsi delavci in njihovi zastopniki v strokovnih in drugih organizacijah gledajo v upravi najvišje nadrejeno mesto ter najodgovornejše vodstvo podjetja.
Zelo pogosti so primeri, da delovno disciplino v podjetjih kršijo z neupravičenim opuščanjem dela med delovnim časom mnogi delavci, predvsem aktivisti strokovnih organizacij, Osvobodilne fronte in telesno vzgojnih organizacij. Zaradi takšnih neupravičenih zelo pogostih izostankov od dela, se je med delavci in nameščenci — pa tudi v nekaterih upravah — razpaslo mnenje, da takšno kršenje delovne discipline ne gre na škodo proizvodnje in splošnega napredka. Mnogi funkcio-
narji strokovnih organizacij ra prisvajajo pristojnost, da dovoljujejo sebi in drugim zaposlencem v podjetju dopuste in zapuščanje dela zaradi sestankov in konferenc. Vsakdanji pojav je postalo, da mnogi prihajajo na delo prepozno ali da sploh izostajajo od dela zaradi »pomembnega in nujnega sestanka«. Za takšen nered ni opravičila v naših podjetjih. Nihče ne sme prejemati plače, ako ne opravlja v tovarni določenega dela, ki je potrebno za proizvodnjo in ki mu ga je določil upravnik. Med delovnim časom ne sme biti nobenih sestankov in konferenc za delavce in nameščence v obratih ali izven njih! Noben izostanek od dela, noben primer kršenja delovne discipline se ne more opravičiti z »javnim« ali -podobnim opravkom.
Prvi pogoj, da dosežemo in presežemo višino predvojne proizvodnje je, da odstranimo takšne pojave kršenja delovne discipline v državnih in zasebnih podjetjih. Delavci in name-
Pridne roke čistijo ruševine, ki nam jih je pustila vojna. Mesta, kjer so se prej šopirili sivi, grozotni kupi razvalin, dobivajo prijaznejše lice. Ljudstvo je napovedalo ruševinam neizprosen boj.
Stroji v tovarnah brnijo neutrudno; vedno novi se usposabljajo za delo. Vse, kar je bilo razbitega in pokvarjenega v teku vojne, se popravlja in obnavlja, da bo lahko služilo svojemu namenu. Naše delavstvo se prav dobro zaveda, da ni mogoče preko noči ustvariti udobnega in prijetnega življenja. Zaveda, da je od njegove pridnosti, od intenzivnega, načrtnega in pospešenega dela odvisno, v kolikem času se bo proizvodnja toliko dvignila, da bo lahko zadoščala potrebam ljudstva ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Nešteto imamo primerov množičnega, požrtvovalnega, udarniškega dela, v katerem se odraža nov duh našega delavca, njegov novi odnos do dela. Še nikoli v zgodovini ni naše delavstvo ustvarjalo dobrin zase, za svoje ljudstvo. Zdaj jih ustvarja. In ta zavest mu daje tisti polet pri delu, mu daje tistih moči, da so že zdaj vidni znaki, kako blizu je čas, ko bo prav tako kakor sovjetsko delavstvo ustvarjalo čuda, ki bodo dvigala blagostanje v deželi.
Ta val požrtvovalnega, udarniškega dela, ki je objel naše delavstvo, naše kmete in vse delovno ljudstvo, ni po volji sovražnikom ljudstva. Toliko let so brez skrbi udobno in razkošno živeli v brezdelju na račun krvavih žuljev in znoja naših delavcev in kmetov! A zdaj so minili tisti lepi, stari časi. Toda ti elementi niso še izgubili upanja, še vidijo ruševine, polomljene stroje, vidijo pomanjkanje strokovnih moči, vidijo pa tudi silovito ustvarjalno moč delovnih množic. Preprečiti hočejo tem množicam, da bi si ustvarile takšno življenje, kakršno si želijo. Kje pa se v prvi vrsti ustvarjajo materialni pogoji za tisto življenje, če ne prav v tovarnah ? Kolikor več svojih proizvodov bodo delavci lahko dali na trg, toliko ‘ cenejši bodo. Kmet bo lahko dajal svoje pridelke ceneje, če bo kupoval druge Potrebščine po nižji ceni. Kdo bo imel korist od vsega tega, če ne vse delovno ljudstvo? Če bodo ljudje lahko kupovali vse svoje potrebščine po nizkih cenah, se to pravi, da bodo lahko zadostili svojim potrebam. Blagostanje in zadovoljstvo v naši državi bo raslo.
Vse to gledajo in vedo tudi naši sovražniki. Oni pa nočejo tega. Oni bi hoteli, da se povrnemo na staro. Zato so usmerili svoje razdiralno delo na naše gospodarstvo. Delavci to vedo, zato jim ne nasedajo. Toda naši delavci marsikdaj grešijo, čeprav nehote. V našem listu srno že pisali o tem, da ne sme nihče, ki ni v tovarni zaposlen, vedeti, kaj se v tovarni proizvaja, kakšne stroje ima tovarna, koliko se proizvaja itd. Ministrstvo za industrijo je tudi izdalo ukaz, da ne sme nihče v tovarno, kdor
V	četrtek ob 16. je bil uradno razglašen izid angleških' parlamentarnih volitev. Dobili so:
Laburisti 369, konservativci 188, liberalci 10, nacionalni liberalci 14, neodvisni 8, neodvisna delavska stranka 3, komunisti 2, kandidat Commonwe-alth 1 mandat
Na ta način, je dobila opozicija 393 poslanskih mest ali mandatov, vlada pa 203 mandate. Laburisti so dobili 10,843.228, konservativci 8,004,615, liberalci 2,060.387, nacionalni liberalci 72.069, nacionalisti 140.221, komunisti 74.540, neodvisna delavska stranka pa 46.679 glasov.
V	četrtek zvečer je ministrski predsednik Winston Churchill obiskal kralja ter mu podsl ostavko svojega kabineta. Voditelj delavske stranke Clement At tl e e pa je sprejel kraljevo govabilOj da sestavi novo vlado.
Nova vlada bo morda sestavljena že do nedelje.
Bodoči ministrski predsednik Attlee je po uradni razglasitvi volilnega izida izjavil:
To je zelo značilen in zadovoljiv rezultat, ki kaže, da bodo izvoljeni poslanci vadili jasno in določno politiko, ki bo temeljila na načelih in njih uporabi v skladu z zahtevami časa. Prvič v zgodovini je dobila laburistična stranka veliko večino. To nam bo omogočilo podpirati politiko, ki jo zasleduje socialistična stranka. Prepričan sem, da so volilci spremenili svoje mnenje o politiki, ki jo hočejo imeti doma in v zunanjem svetu, in da nam tudi zaupajo. Jaz in moji tovariši se popolnoma zavedamo velike naloge, ki je pred nami
Zbirajte za tiskovni sklad!
Navodila vsem podnižisicam
Krajevni strokovni odbori in krajevni strokovna zvezni sveti
Že v Okrožnici štev. 53 z dne 19. VI. t. 1. smo Vas opozorili na ustanavljanje krajevnih strokovnih odborov in krajevnih strokovnih zveznih svetov. V mnogih krajih so volitve že izvedli, vendar se ponekod opaža, da se na formiranje krajevnih odborov in svetov ne polaga potrebne pažnje. Zaradi tega naročamo, da povsod tam, kjer sta najmanj dve podružnici iste zveze, ustanovijo krajevni odbori zveze, in to na skupnem sestanku članov in članic iste zveze odnosno podružnic.
Mnogo podružnic je že ustanovljenih, tako da lahko trdimo, da ni po-membnejega kraja, kjer ne bi delovale naše strokovne organizacije. Toda zaradi uspešnega delovanja in potrebne strnjenosti med vsemi podružnicami je nujno potrebno, da dobijo omenjene podružnice svoj skupen svet povsod tam, kjer obstojita najmanj dve podružnici različne stroke. V ta namen se v večjih krajih skličejo odborniki podružnic različnih strok na skupno konferenco, na kateri se izvoli iz vrst najboljših in predanih tovarišev strokovno zvezni svet v dotičnem kraju. V manjših krajih se more to izvršiti na način, kakor ga predlagamo za volitev krajevnega odbora zveze.
Navodila za poslo#vasije
V kratkem bodo prejele vse podružnice, KOZ kakor KSZ sveti, tiskana navodila za svoje poslovanje. Poslali bomo tudi legitimacije, ki jih zdaj izpolnjujejo tajništva zvez, kakor tudi potrebne formularje za obračunavanje mesečne članarine.
Plačevanja članarine
Opozarjamo, da je treba plačati članarino že v istem mesecu, ko se izpolni pristopna izjava. Če se ponekod članarina ni pobirala zaradi tega, ker plače še niso določene, tedaj je treba članarino pobrati potem, ko bo razvrstitev jasna in to tako, da bo plačana že za tisti mesec, ko je član pristopil v organizacijo.
Seznam Mfommilcev
m mesečni kartotečna list
Nekaj podružnic že obstoji, ne da bi nam poslale poročilo o ustanovitvi podružnice ter izvolitvi odbora. Da
bomo imeli pregled nad vsemi odbori, smo dali v tisk formularje »Seznam odbornikov«, ki jih bodo — v kolikor še niso — prejele vse podružnice. Formular z navodili na drugi strani obdrži podružnica za sebe, drugi list, tiskan na eni strani, pa pošlje podružnica takoj na glavni odbor v Ljubljano.
Kartotečni list. Ta je namenjen podružnicam, ki morajo redno in vestno izpolniti vsak mesec vse rubrike z kar najkrajšimi oznakami. Kartotečni list namreč velja za vse leto; na to je treba misliti pri izpolnjevanju vseh rubrik. Toda to še ni vse. Te podatke, ki jih boste vi vnesli vsak mesec v kartotečni list, morate obenem prenesti v dopis, ki ga pošljete v Ljubljano. Na ta način bomo prišli do teh potrebnih podatkov tudi mi, ki moramo imeti pregled čez celotno delovanje vseh podružnic v Sloveniji. To Vam služi obenem tudi za redna, mesečna poročila, ki ste jih itak dolžni poslati, pristaviti pa morete še svoje posebne zadeve, ki so v vaši podružnici važne. Zelo bi želeli, da bi poslovanje v tem oziru bilo uspešno.
B-eSavsSso-saameščesssfca
radijska oddaja
Že nekaj nedelj se vrši od devete do pol desete ure dopoldne oddaja po ljubljanskem radiju. Želimo, da nam sporočite predvsem, v koliko se poslušajo te oddaje, odnosno ali bi želeli, da bi bila oddaja v kakšnem drugem času. Želeli bi tudi, da bi podružnice pripravile svoj lasten spored tako, da bi mogle same po svojih tovariših nastopiti v oddaji. Lahko pa tudi pošljete dopise ali članke, ki so splošnega značaja in bi jih mogli uporabiti. Posebno zanimivi bi bil opis kakšnega uspešnega dela, ki bi ga mogli s pridom uporabiti.
Pasta ter prejemanje
15,Delavske enotnosti**
Ker že obstojijo tajništva zvez, je treba odslej naslavljati vso pošto na dotično tajništvo, kamor spada podružnica.
Kar se tiče prejemanja našega lista, je najbolje, da vsaka podružnica sama naroči list pri naši upravi, Miklošičeva 22. Na ta način bo odstranjena nerodnost, ki obstoja v tem, da je D. E. prišla v večjem številu na en naslov, kjer se niso dosti brigali za takojšnjo dostavitev na posamezne podružnice.
Glavni odbor ESDN Slovenije.
Pomagajmo žrtvam
osvobodilne borbe!
Po dolgih štirih letih neznosnega trpljenja, borb in težkih preizkušenj nam je vendar zasijalo sonce prave svobode. Slovenski narod je raztrgal verige tisočletnega suženjstva. Zaživeli smo novo življenje in z udarniškim tempom se obnavlja naša porušena domovina.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti na tiste, ki so nam priborili zlato svobodo, to so naši padli borci, vojaki -partizani, kateri so za srečno bodočnost slovenskega naroda žrtvovali lastno življenje. Pozabiti ne smemo njihovih družin •*— sirot, ki so ostale brez skrbne očetove roke. Pomagati moramo našim izseljencem in internirancem, katpre je okupator vlačil po raznih nemških in drugih taboriščih in ki se zdaj vračajo vsi izmučeni na svoje izropane, požgane in opustošene domove. Posvetiti moramo vso skrb za izboljšanje njihovega položaja. Nikakor ne smemo dovoliti zagrenjenosti teh nepreskrbljenih trpinov, ampak urediti jim moramo vsestransko pomoč, bodisi v denarju, hrani, obleki itd.
Zavedati se moramo, da smo in ne moremo biti srečni, dokler del naroda trpi vsestransko pomanjkanje. Naša sreča bo popolna šele takrat, ko bomo vsi Slovenci in Jugoslovani kot otroci ene družine uživali sadove naše osvobodilne borbe.
Da bomo pa to čimprej dosegli, moramo sistematično pristopiti k reševanju tega vprašanja. Z ozirom na to pozivamo vse tiste tovariše in tovarišice, katerim je usoda te krute bratomorne vojne še pustila zdravje, družine in imetje, da si živo predočijo položaj prizadetih partizanskih družin, vdov in sirot ter naših vračajočih se izgnancev in internirancev, katerih domovi 9o pogorišča in ruševine. Ne smemo dopustiti, da bodo danes lačni, brez strehe in obleke. Grobovi njihovih očetov-hranilcev, bratov in sestra po gorah in gozdovih širom naše osvobojene domovine ter pepel naših narodnih mučenikov po nemških krematorijih nam kličejo: »Za vas so bila žrtvovana naša življenja. Zaradi bor-
be s fašizmom in za svobodo naroda so »steklenele naše oči in razpadajo naši udi. Kot narod in posameznik dajte našim otrokom res očetovsko pomoč!« Naša dolžnost je, da se temu klicu z globoko čuječnostjo v srcu tudi odzovemo.
Zato tovariši in tovarišice, delavci in delavke, nameščenci in nameščen-ke, obrtniki, kmetje in zavedni industrialci, pokažimo, da smo vredni uživati s potoki krvi naših padlih borcev in z morjem solza trpečih in preganjanih njihovih družin priborjeno svobodo. Preskrbimo jim stanovanja in pomagajmo jim s prehrano! Zbirajmo denarne prispevke za izboljšanje njihovega položaja!
Žrtvujmo tedensko gotove nadure udarniškega dela v pomoč tem trpinom. Strokovne organizacije, podružnični odbori in aktivisti Osvobodilne fronte, tolmačite to važno zadevo prebivalstvu širom Slovenije in uspehi ne bodo izostali. Ustvariti moramo tesno sodelovanje vseh množičnih organizacij, strokovnih zvez, AFŽ in ZMS, da bodo uspehi čim večji. Zbirala se bodo darila v naravi in denarju. Prispevke v naravi bodo razdeljevali res najpotrebnejšim krajevni, NOO ali odbori OF sporazumno z okrajnimi socialnimi referenti. Denarni prispevki pa se bodo stekali v posebej za te svrhe ustanovljeni fond za podporo žrtev osvobodilne borbe širom Slovenije.
Delitev pomoči iz omenjenega fonda se bo vršila sistematično, po predlogih krajevnih in okrajnih NOO ali odborov OF. Le tako se bo pomoč pravilno in pravično delila tistim, ki so prvenstveno najbolj potrebni in so za časa okupacije doprinašali največje žrtve.
Naša sveta dolžnost je, da se kot celota odzovemo klicu teh pomoči najbolj potrebnih, da darujemo in pomagamo pri zbiranju pomoči našim množičnim organizacijam po strokovni, ženski in mladinski liniji. Delajmo z geslom:
»Odpri srce, odpri roke, tolaži rodne brate vse!«
Diaeci Lojze*


Korak naprej k ureditvi našega
novega sodalnega zavarovanja
Iz statistike sodalnega zavarovanja
Krepila sl bmm zdravje
in gzjili tovarištvo na sifcttgmlh Metih v naravo — Sonce In zrak sta nam potrebna kakor kruh
na 20,7%, v Hrvaški, Bosni in Hercegovini od 22,7% na 20,7%. Kljub temu občutnemu znižanju, ki bo prišlo prav našemu gospodarstvu zlasti v času obnove, je zagotovljeno začasno kritje vseh rizikov socialnega zavarovanja.
Gotovo bo delavski razred z veseljem pozdravil te važne zaključke, ki mu mesto dosedanjih dvomljivih in beraških penzij jamčijo na stara leta mirno in človeka dostojno življenje.
Poleg tega bodo predlagani ukrepi poenostavili in pocenili dosedanje zavarovanje, ga zlasti v zdravstveni panogi približali zavarovancu, omogočili kontrolo od spodaj in odpravili dosedanji birokratizem.
Naše strokovne organizacije čaka važna in odgovorna naloga, da budno spremljajo nadaljnji razvoj socialhe-ga zavarovanja, bde nad pravilnim izvrševanjem zakonov ter že v kali zaduše vsak poskus ponovne birokratizacije ustanove, ki je namenjena delavcem in ki mora brezpogojno biti v službi delovnega ljudstva.
Dr. Kyovsky Rudi.
da bi bilo mogoče zbrati vse potrebne podatke.
Po novem zakonu o izvajanju socialnega zavarovanja v novi Jugoslaviji bo izvedena velikopotezna reforma vsega, socialnega zavarovanja, ki bo združeno, in bodo potem na razpolago statistični podatki tudi za ru-cterje, železničarje im. druge, ki so imeli doslej svoje posebne zavarovalne ustanove.
iz objavljene statistike so najvažnejši naslednji podatki: meseca meja je bilo pri OUZD in pri Trgovski bolniški blagajni 20.394, junija, pa 19.491 zavarovancev; bolnikov je bilo meseca maja 740 ali 2.63 odstotka, junija pa 639 ali 3.28 odstotka. Povprečna dnevna zavarovana mezda v lirah je bila meseca maja 51.65, meseca junija pa 55.07. Po delovnih in industrijskih skupinah so bili zavarovanci obeh ustanov meseca junija razdeljeni takele: javni promet 896, zasebna prometna podjetja 457, industrija kamenja in zemlje 461, kovinska industrija 964, gradnje prevoznih sredstev 270, kemična Industrija 393, centrale za proizvajanje sile 156, tekstilno, industrija - 684, industrija papirja 648, industrija kože in gume 140, predelovanje kože in njenih nadomestkov 275, gozdnožagaraka industrija 332, predelovanje lesa 402, industrija hrane in pijače 297, tobačna industrija 499, gostinski obrati 436, ciblačitaa industrija 418, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb 812, gradnje nad zemljo 1084, grafična Industrija 765, higiena 739, občinska podjetja 1261, trgovina 2186, denarni in zavarovalni zavodi ter samostojne pisarne 922, razni svobodni poklici 1611, hišna služinčad 2322, kmetijstvo 91.
Pri razdelitvi zavarovancev po delovnih Skupinah se od maja do junija ni dosti spremenilo. Večji prirastek imamo samo pri industriji kamenja in menije ter pri gradnjah nad zemljo, najbolj pa se je od maja do junija znižalo število zavarovancev ah uslužbencev v trgovini.
V	težki gospodarski in politični borbi z reakcijo si je delavski razred izvojeval važno pridobitev: zavarovanje za primer bolezni, nesreče, onemoglosti in smrti. V stari Jugoslaviji smo dobili v letih socialnega vrenja med drugim tudi dokaj moderen zakon o socialnem zavarovanju, ki pa je ostal v glavnem le na papirju. Reakcija, ki se je v začetku potuhnila, se je kmalu znašla in oprezno, a vendar dosledno pričela z demontažo našega socialnega zavarovanja. V času, ko je na račun sramotnih mezd postala stara Jugoslavija Indija Koromandija za nalaganje kapitalov raznih »domačih« in tujih gospodarstvenikov, so prav ti krogi začeli z načrtno borbo proti socialnem zavarovanju, češ da gospodarstvo ne prenese teh izdatkov. Tudi na tem polju je reakciji uspelo razbijati delavski razred: ločiti rudarje, železničarje in mornarje od ostalih delavcev, ustvarjati jez med delavci in zasebnimi nameščenci na eni ter državnimi uslužbenci na drugi strani. Na ta način smo se znašli pred tako različnimi zavarovalnimi sistemi, da so bili v resnici potrebni dobri pravniki, ki so v tem pestrem mozaiku razlagali, »kdo spada v zavarovanje in kdo je delavec odnosno nameščenec«.
Pri tem razdiralnem delu so hote ali nehote sodelovali tudi nekateri, ki so sicer izšli iz vrhnih plasti delavskega razreda, ki pa so se kmalu odtujili razredu, iz katerega so izšli ter vodili tako politiko socialnega zavarovanja, ki je v delavskem razredu vzbudila ne samo kritiko, temveč tudi nezaupanje, ker ga je reakcija skušala izrabiti v svojo korist.
Naša narodna oblast je še v teku krvave narodno osvobodilne borbe začela pripravljati teren za novo socialno zavarovanje, ki mora združiti vse umske in ročne delavce, se raztegniti tudi na poljedelske delavce ter v svoji naslednji etapi objeti vse delovno ljudstvo. Naš tedanji socialni odsek SNOS-a je pod vodstvom tov. Tomana izdelal več načrtov. Prav tako so to storili socialni odseki v ostalih federalnih enotah.
Na podlagi teh načrtov in sklepov prve konference Enotnih strokovnih zveze v Beogradu, ki so postavili jasne temelje našega bodočega socialnega zavarovanja, je AVNOJ 2. maja 1945 sprejel zakon o izvedbi socialnega zavarovanja na območju demokratične federativne Jugcžslavije.
Ko smo pristopili k uresničitvi sprejetih nalog, smo tudi na tem polju naleteli na velike težave. Vojna, zlasti pa okupacija, sta zadali našemu zavarovanju težke udarce, zlasti na administrativnem in finančnem polju. Narodna oblast se ni ustrašila težav, temveč je krepko zagrabila za delo. Stomilijonsko posojilo, ki ga je te dni odobrilo zvezno ministrstvo za finance, daje materialno možnost za takojšnje oživljanje novega nosilca sodalnega zavarovanja.
Na drugi strani pa je prav zmaga našega narodno osvobodilnega gibanja odstranila vse težave, ki so v stari Jugoslaviji ovirale zdrav razvoj socialnega zavarovanja. Razlike med delavci, privatnimi in državnimi nameščenci so padle tudi v socialnem zavarovanju; umetnih pregraj ni več. Uredbi o mezdah in plačah delavcev, zasebnih in državnih uslužbencev sta pa ustvarili podlago za unifikacijo našega' socialnega zavarovanja.
Združitev vsega državnega ozemlja v eno samo valutno področje je šele omogočila, da se je v Zagrebu sklicala konferenca, ki je v dneh od 9. do 16. t. m. reševala vprašanja praktične organizacije našega novega nosilca socialnega zavarovanja.
Na konferenci so poleg zastopnika Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez Adama Katiča sodelovali zastopniki ministrstev socialne politike iz federalnih enot, zastopnik zveznega ministrstva in zastopniki raznih ustanov socialnega zavarovanja. Konferenco je o tvoril tov. Debevc, na kar je tov. Krekič v posebnem referatu označil naloge konference. Prvotno bi moralo delo konference objeti le panogo pokojninskega zavarovanja, potem pa se je raztegnilo na vse ostale panoge socialnega zavarovanja. Formirane »o bile tri komisije in sicer administrativna, materialno računska in knjigo-vodstvena. Vse tri komisije so udarniško delale ves teden in končno predložile svoje zaključke plenumu v odobritev, plenum pa jih ie predložil v odobritev delegatu ministrstva za so-cialno politiko DFJ.
V	glavnem se je konferenca pečam z vprašanjem razmejitve pristojnosti
osrednjim zavodom na eni m fekalnimi zavodi ter podružnicami in lzPostavami na drugi strani, dalje z vprašanjem socialnega zavarovanja državnih uslužbencev, zvišanja starostnih in ostalih rent, ugotavljanjem pogojev za pridobitev pravice na rento.
prehodnimi odredbami na ozemlju, kjer je okupator uveljavil svoje predpise itd.
Posebej je treba omeniti važen zaključek o uvedbi enotnih plačilnih razredov za vso državo in za vse vrsle zavarovanja kakor tudi enotno tarifo. Po tem predlogu bo celokupna obremenitev socialnega zavarovanja znašala 20%, z dajatvami za delavske zbornice in otročjim dodatkom pa 28%. Primerjava končnih vrednot obremenitve zavarovane mezde v različnih delih države kaže, da je kljub 200% povečanju vrednosti dajatev v penzijskem zavarovanju tisti del, ki odpade na delavca, ostal v Sloveniji skoraj neizpremenjen (7,30 preje 7,25%), v ostalem delu države pa se je celo znižal in sicer v Srbiji od 8,25% na 7,30%, v Hrvaški, Bosni in Hercegovini 8 na 7,30%. Oni del prispevka, ki pade na delodajalca v Sloveniji in Srbiji se je znižal od 21,95%
Bivši OUZD v Ljubljani je že pred 15 leti začel redno vsak mesec objavljati statistične podatke o svojih zavarovancih -z vse Slovenije (dravske banovine), pri čemer pa niso bili všteti ruderji, ki so zavarovani pri svoji Bratovski sktadnlci, ter že leznišlti uslužbenci ki so imeli svoj humanitarni fond. Statistični podatki OUZD so že v prvih letih vzbudili veliko zanimanje, ker so tvorili važno gradivo pri reševanju raznih socialnih in goapodanskh vprašanj. Zaradi te velike važnosti je OUZD svoja mesečna poročila Izpopolnjeval. Podatki so obsegali število zavarovancev po spolu, povprečno zavarovano mezdo, ki ustreza približno zaslužku povprečnega delavca, število in odstotek bolnikov, število zavarovancev v posameznih ' industrijskih skupinah Itd. ter tudi razlike, ki so pri vsej tej statistiki nastale od meseca do meseca.
Med vojno se je območje bivšega OUZD alj poznejšega Zavoda za socialno zavarovanja omejilo na tako zvano Ljubljansko pokrjimo. Povprečno število zavarovancev je pri tem padlo od nekdanjih 100 tisoč na okrog 20 tisoč. Okupatorske oblasti so objavljanje statističnih podatkov že od začetka ovirale, naposled pa popolnoma prepovedale, ker so ti podatki v marsičem dokazovan gospodarsko propast dežele tn bedo delavcev to nameščencev, že od začetka so bile prepovedane premerjave Statističnih podatkov od meseca do meseca.
Te dni so bili prvič po osvoboditvi spet objavljeni običajni statistični podatki socialnega zavarovanja za maj in junij. Tl podatki veljajo še vedno za območje bivše Ljubljanske pokrajine brez poslovalnic v Kočevju in Novem mestu, ki sta bili med vojno večkrat popolnoma odrezani od središča Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Zdaj je zveza s poslovalnicama v Kočevju in Novem mestu sicer Se urejena, ni pa še poslovanje urejeno v toliki meti.
Nihče drug, razen delavcev in nameščencev, ki delajo ves teden v zaprtih prostorih, odirgani od narave, ni bolj potreben, da se naužije vsaj od časa do časa sonca in zraka na prostem. Delavec in nameščenec imata do sonca in zraka prav takšno pravico kakor do kruha. Če se ne bosta mogla razgibati v prosti naravi in naužiti čistega zraka ter zdravilnega sonca vsaj v presledkih, se bodo morale prej ali slej pokazati škodljive posledice: obolela bosta ali vsaj ne bosta tako čila in sveža pri delu, kakor bi bila sicer. Zdravja si ni mogoče kupiti in zelo težko si ga spet pridobiš, ko si g a izgubil, a zdravje pomeni hkrati v skupnosti, v gospodarskem življenju — delovno moč. Izguba zdravja pomeni navadno tudi izgubo delovne sposobnosti. Vsako zmanjšanje delovne sposobnosti posameznikov vpliva Škodljivo na skupnost. Zato vprašanje zdravja delavcev in nameščencev ni zasebna zadeva; skupnost je dolžna Ščititi zdravje vseh ustvarjalcev gmotnih in duhovnih dobrin.
Tega se dandanes dobro zavedamo in vemo, da zdaj delavec ni zgolj delovna moč in da njegove vrednosti ne določa le cena delovne moči na delovnem trgu; dandanes priznavamo delavcu vse človeške pravice ter se zavedamo dolžnosti do njega. Naše ljudske oblasti se zavedajo svoje odgovornosti do slehernega tvornega posameznika kakor do celote; zavedajo se, da morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, da bo delovno ljudstvo živelo v ustrezajočih, čim boljših življenjskih razmerah, da ne bodo le zajamčene vse njegove osnovne in iz njih izvirajoče pravice, temveč da ne bomo slepi in gluhi za njegove potrebe. Skrb za zdravje delovnega ljudstva spada med naloge socialne politike ter socialne zaščite. Toda zavedati se moramo, da je slehernik izmed nas dolžan tudi sodelovati pri vprašanju ureditve in izpopolnitve socialne zaščite
in da mora socialna politika rasti iz med nas; povsod so potrebne pobude in sodelovanje najširših ljudskih plasti. Tega se, žal, mnogi premalo zavedajo in prava demokratična zavest ljudstva se je šele začela razvijati.
Kot takšna pobuda bodi naslednji predlog, naj bi prirejali za delavce in nameščence posameznih obratov ob prostem času izlete v naravo. Gre za prirejanja pravih tovariških izletov v naravo z namenom, da bi si ob prostem času smotrno krepili zdravje, hkrati pa tudi gojili tovarištvo in se porazgovorili o svojih zadevah tovariško. Ti izleti bi bili samo del programa, ki je zajet v novi telesno kulturni organizaciji, čeprav bi samih izletov ne šteli strogo v športno stroko. Takšne izlete bi prirejali iz nujne potrebe po krepitvi zdravja. Skupno prirejanje izletov je pa potrebno že zaradi tega, ker so izleti v večji skupini lahko mnogo cenejši ter je laže urediti vprašuje prevoza in prehrane. Vsekakor bo imel posameznik koristi od skupnih izletov tudi zaradi tega, ker se bo lahko poučil o marsičem, bodisi v tovariški razpravi o kakšni zadevi, ali ker bo imel priliko, da se bo razvedril med tovariši, ki ga najbolje razumejo. Ob takšni priliki se bo posameznik poučil o marsikaterem vprašanju, ki ga ob delavnikih ni utegnil obravnavati ali zanj sploh ni vedel. Delavec in nameščenec, ki sta zaposlena v obratu od jutra do večera dan za dnem, imata le redko priliko, da govorita o zadevah, ki se tičejo njune stroke in njunih življenjskih razmer. Imeti morata dovolj časa, da bosta lahko razmišljala o vseh zadevah, ki jih mora dandanes pro učevati ter poznati slehernik; dandanes ni le pravica delavca in nameščenca, da sodeluje ter soodloča v rasti in izpopolnitvi ljudske oblasti ter demokracije. pri utrditvi pridobitev osvobodilnega boja in pri urejanju vseh socialnih vprašanj — temveč je
SSooensho časupfare
is službi fašizma
Ob navalu fašizma na Jugoslavijo, ko smo imeli pred seboj samo dve poti: častno borbo na življenje in smrt ali pa tlako in pogin, se je slovensko časopisje, predstavljano od konzorcija »Slovenca« in »Jutra«, brez obotavljanja odločilo za tlako ter odkrito stopilo v službo fašizma. To ni bilo presenetljivo, ker je bilo to časopisje proti-narodno že od nekdaj in je že prej služilo tujim interesom.
Proti narodnosti »Slovenčevega« konzorcija ni treba posebej razlagati, kajti politična zloraba vere in verskih čustev je med najhujšimi zločini, ki so brili zagrešeni nad našim narodom, bolj skrivnostne pa so temne sile »Jutra«. V tem časopisnem podjetju so se usidrali Praprotnikovci, da bri s pomočjo tiska dosegli svoje izkoriščevalne in petokolonaške cilje, ki so bili zdaj razkriti na razpravi o poslovanju Kreditnega zavoda.
r>S$GvercČ€V*‘ In „JMtervu
monopol dnevnega tiska
V predvojni Jugoslaviji sta si konzorcija v najboljši vzajemnosti zgradila in utrdila monopol slovenskega dnevnega tiska na ta način, da sta s pomočjo svojih režimov dušila vse druge liste, ki niso marali pod njuno kontrolo. Zanimiv primer upora in borbe proti temu monopolu je bil »celjski dogovor«, ki se je glasil takole:
Predstavniki konzorcijev slovenskih listov »Ljudska pravica«, »Slovenska zemlja« in »Bojevnik«, stoječi soglasno na miselnosti slovenske kmečko-delavske politike in imajoči enake poglede glede izvedbe te politike, so na svojem sestanku dne 24. novembra 1935. v Celju sklenili, da se čim-prej snidejo po trije predstavniki zgaraj navedenih listov in v roku 30 dni izvedejo likvidacijo listov na ta način, da ostane za vso Slovenijo en Ust, ki naj bo edino glasilo za vse pripadnike slovenskega kmečko-delavskega gibanja in ki naj v tem duhu piše. Podpisani so: dr. Dragotin Lončari, Stane Vidmar, dr. Jože Vilfan, Ivan Kreft in Stanko Florjančič.
In kaj se je zgodilo? Vsi trije listi so bili po vrsti trikrat zaplenjeni in potem po določilih nazadnjaškega tiskovnega zakona ustavljeni
Monopol Je imel spet mir In če sta oba tabora glumlla od časa do časa Se tako hudo nasprotstvo ln ljuto borbo ter se celo tožarila, je bilo vselej poskrbljeno, da je amnestija zbrisala kazni, ki so Jih dobili odgovorni uredniki obeh nasprotnikov.
Leta 1937. je nastal spor v konzorciju »Jutra«. Njegov soustanovitelj Adolf Ribnikar se je ločil od svojih kompanjonov ter v Mariboru nad svojim dnevnikom »Večerni kom« razvil prapor »čiste demokracije«. Monopol je bU okrnjen, a samo na videz.
Dr. Brezigar reorganizira
Nar odeto tiskamo
Po Izstopu Ribnikarja se Je v konzorciju »Jutra« razkoračil najvnetejši VVestnov eksponent dr. Milko Brezigar na način, ki bo ostal zapisan v zgodovini slovenskega tiska in tiskarstva. Iz vseh časopisnih rubrik je brutalno pulil zadnje ostanke objektivnosti ter dušil izraze socialnosti, ki so Jih v svoja poročila vtihotapljali nekateri nezanesljivi hi nevšečni uredniki.
Nezanesljvii in nevarni pa so se mu zdeli tudi organizirani grafičarjl v tiskarni. Z njimi je napravil kratek proces. Obdolžil jih je sabotaže ter jih enostavno izprl, potem pa je po vsej državi zbiral stavkokaze ter sestavil delovno posadko, kakršne gotovo še ni imela nobena tiskarna. Nekaj noči so vežball v tiskarni tudi nekaj študentov in zasebnih uradnikov, celo iz Subotice je prišlo neksy iz organizacije izključenih madžarskih stavcev in začelo se Je čudovito delo »reorganizirane« tiskarne. Dolgo je izhajalo »Jutro« in ostalo časopisje križem kražem zalomljeno in polno tiskovnih napak...
Da bi se temne sile konzorcija »Jutra« z VVestnom na čelu še bolj kamuflirale, je bila ustanovljena kot solastnica podjetja zadruge »Napredni tisk«. Vse vodstvo konzorcija pa Je bilo v rokah dr. Brezigarja in dr. Kramerja.
V službi Sašlzma
sta se oba konzorcija dobro počutila, ker je fašizem pač nudil najboljše pogoje za dosego vseh njunih ciljev. Predlog, naj se
listi ustavijo, da jih okupator ne bi mogel izrabljati, sta oba konzorcija odločno odklonila in »Jutro« je spet udarilo na socialno plat, češ, da bi bila ustavitev listov največji udarec za urednike, upravno osebje in za grafično delavstvo. Pri tem pa je imel konzorcij že podpisane odpovedi za 11 urednikov in pripravljene velike redukcije plač vseh nameščencev.
Ko je konzorcij »Jutra« stopil v službo fašizma, se je prvič kot njegov gospodar javno pokazal Avgust Praprotnik kot predstavnik upnikov. Redukcije, kri jih je pripravil menda že dr. Brezigar, ki se je nekam skril, so bile izvedene pod njegovim vodstvom. Ribnikarjev »Večernik« sicer ni mogel stopiti v službo fašizma, ker je prenehal izhajati takoj, ko so prišli Nemci V Maribor, pač pa se je Adolf Ribnikar ponudil leta 1942. generalu Rupniku za so-trudnika pri organizaciji bele garde in ova-dušlte službe.
V fašistični službi sta oba konzorcija med seboj tekmovala na vso moč in dosti več sta storila proti slovenskemu narodu, kakor je okupator zahteval in pričakoval Njun zgled je posnemal »Družinski tednik« po zaslugi svojega izdajatelja in urednika ; Karla Bratuša, ki je nekdaj na vso moč plan kal znano demokratično politično revijo »Die WeItwoche«, potem pa za fašizem pisal članke, ki so se celo cenzorjem zdeli pregnusnL
Pri »Slovenca Je Mia v fašistični službi redakcija enotna, kar so pokazali njeni člani tudi s svojim begom, pri »Jutru« pa je bila v splošni redakciji še posebna redakcija za faščzem in švabobranstvo. Slika Praprotnikovcev ne bo popolna, dokler s« ne razkrije njihovo udejstvovanje pri tisku, ki je bilo že od nekdaj najmočnejše orodje izkoriščevalcev in sovražnikov naroda.
Vesti iz Murske Sobote
Okrajni propagandni odsek je nedavno odpri v Murski Soboti ljudsko čitalnico, ki je prva v vsem Prekmurju. Čitalnice v stari Jugoslaviji so bile last raznih društev, ki svojih ustanov niso odpirala širšim ljudskim plastem, nova čitalnica, ki je pridobitev ljudske oblasti, pa bo dajala kulturno in politično izobrazbo vsem slojem prebivalstva. Čitalnica ima na razpolago vse časopise in brošure, ki izhajajo v naši domovini, s časom pa se bo razširila in imela na razpolago tudi najvažnejše leposlovne in kulturno-politične knjige.
Obmejna vas Cankova, H je v tej vojni trikrat mepjala svojega gospodarja, se je že dvignila iz frontnih ruševin. Na svojem prvem mitingu 15. t m. je pokazala e sosednimi vasmi, kaj zmore prekmurski za-pad. Vse točke mitinga so bile posrečene in so zlasti preprosta kmečka dekleta pokazala pri svojih nastopih veliko zrelost in presenetljivo razumevanje naših teženj in razmer. Sodelovanje med Cankovo in okolico je hvalevredno, saj je vsaka vas nastopila s kako točka
Vrelec petanjske slatine že uspešno obratuje, čeprav ni dovolj delavcev. Izkoriščajo ga že 10 ur dnevna Z novim brodom na Muri se bo razpečevanje mineralne vode vsekakor povečalo in izboljšalo.
Oblastem v Murski Soboti je bfla že precej časa sumljiva trgovka Terezija- Debelak, ki je za časa Madžarov imela veliko zalogo špecerijskega blaga in je tudi na veliko kupčevala. Našim oblastem je prijavila prav majhno količino blaga in pri preiskavi se je članom Narodne milice zdelo sumljiva ker je bila stena v kleti vsa olepljena s propagandnimi lepaki. Odprli so zid ter našli v votlini za lepaki pravcato skladišče raznega blaga. Bilo je 372 kg sladkorja, 147 pralnega in 212 kg toaletnega mila, velike količine nadomestka kave ter tudi precej vina in žggmja. Trgovka je skrivala blago, ki ga je prebivalstvo najbolj potrebna Matere že mesece nimajo mila, da bi oprale perilo svojim dojenčkom. Ko so našli skrite zaloge, je imela smešen izgovor, da Se ni imela časa za prijavo vsega blaga. Prekmurski tr.gpvei so res skrivali blago pred Nemci in Madžari, potem pa so ga vsi, ki nimajo zlih namenov, dali na razpolago našim oblastem.
................................im
Živela enotnost delavskega razreda!
to tudi dolžnost. Zato pa tudi mora slehernik vedeti marsikaj in se zanimati za vse. Prav zaradi tega mora imeti delavstvo dovolj prilike, da se poraz govori med seboj od časa do časa in morda je navezan pogovor še po-trebnejši kakor sestanek z določenim dnevnim redom. Prav na ta način je mogoče gojiti tovarištvo: počutiti se moraš res tovariš med tovariši, kjer lahko brez zadrege poveš, kaj misliš in kaj želiš. Tudi kritika mora biti vselej dovoljena, ker le tako je največkrat mogoče razčistiti pojme, pokazati na bistvo napak tn najti rešitev.
Zamisel o prirejanju skupnih izletov bo našla med delavci nedvomno razumevanje. Seveda je treba upoštevati, da živimo v dobi najživahnejšega dela za obnovo ter da moramo misliti predvsem na delo — misliti toliko in tako resno, da pogosto ne utegnemo niti pomisliti na počitek in razvedrilo. Slehernega izmed nas čaka toliko dela, da res največkrat ni časa za razpravljanje, sestajanje in razmišljanje. Marsikje zdaj delavci in nameščenci delajo tudi ob nedeljah — prostovoljno — ker se pač zavedajo, da je prva naloga
čimprejšnja poprava škode, ki nam jo je zapustila vojna. Ljudje pogosto ne utegnejo niti pomisliti — da so trudni. Toda tudi sredi najbolj mrzličnega de-, la za obnovo ne smemo pozabiti na zdravje delavcev in nameščencev in prav je, da pomislimo, kako bo treba marsikaj urediti v neposredni prihodnosti. Tako bo treba tudi spraviti v sklad prizadevanja pri obnovi, duh udarništva in porabo prostega časa. Prav zaradi tega, ker imamo zdaj tako malo prostega časa, moramo skrbeti, da ga bomo izkoristili čim bolj smotrno. Zato bomo morali združevati prijeteno s koristnim. Prirejanje izletov je potrebno iz zdravstvenih razlogov, a hkrati lahko porabimo to priliko tudi, da se delavci in nameščenci porazgovorijo o marsičem, česar bi sicer ne utegnili. Za obnovitveno delo potrebujemo čim bolj zavedne, požrtvovalne, sposobne in zato zlasti zdrave delavce in nameščence; to utemeljuje potrebo po prirejanju skupnih izletov, ki bodo služili krepitvi zdravja v naravi — ter bodo odvračali posameznike od zdravju škodljivega zapravljanja časa — in poglabljanju tovarištva.
Zadružna obratna glavnica
Pisec tega sestavka je dobil že s več strani nasvete, kako naj bi se zbrala potrebna obratna glavnica (prometni kapital) za novo se snujoče nabavno-prodajne (konzumne) zadruge. Mnogi od teh svetovalcev so mnenja, naj bi dobile zadruge od raznih javnih in državnih ustanov cenena posojila, da bi zamogle začeti z obratovanjem.
Moramo reči, da taki nasveti ne izhajajo iz pristnega zadružnega duha in so povrh tudi iz finančno tehničnih razlogov neizvedljivi, če je katera točka iz ročdalskih načel obdržala svojo veljavo, potem jo je gotovo tista, ki pravi, da morajo poslovati zadruge s svojim lastnim zadružnim kapitalom.
Zadruge poslujejo samo takrat brezhibno, kadar se čuti sleherni njihov član za solastnika in sogospodarja. Samo ta zavest mu daje moralno legitimacijo, da nadzira vse njihovo poslovanje, mu vzbuja interes, -da se štedljivo upravlja z zadružno imovino, da se pravilno in strokovno ravna z blagom, da režija ni previsoka, skratka da se dobro gospodari
Taka zavest zadružnega duha je mogoča le v tisti zadrugi, kateri so dali člani potom vplačanih deležev vsaj večino obratnega kapitala. S tem ni rečeno, da bi si zadruga ne smela pri velikih nakupih najeti nekaj posojila, če ga ni treba previsoko obrestovati, ker se sicer režija — to se pravi blago — preveč podraži in če je dana garancija, da kreditodajalec ne bo izkoristil svojega položaja in poskušal usmerjati zadrugo k nezadružnim in špekulativnim poslom ali celo v kake politično-koristo-lovske avanture.
Posojilo se torej od časa do časa lahko najema, toda člani morajo imeti živo zavest, da oni s svojimi deleži zanj garantirajo in da morajo še bolj gledati, da se z izposojenim denarjem čim boljše gospodari in da se ga čimprej vrne.
Drugo vprašanje glede posojil je pa omejena količina denarja v prometu kot varstvo proti razvrednotenju narodne valute.
Razne ustanove morajo v teh časih zelo odmerjeno razpolagati z denarjem, ker ga je malo in njegov krogotok še ni v polni cirkulaciji. Razpoložljive vsote je pa treba rezervirati predvsem za nabavo surovin, ki so potrebne za našo obrtno-industrijsko delavnost.
Stari in dobro verzirani zadrugarji priporočajo, naj se odmeri za konzumne zadruge članski delež po Din 300.— s trikratnim jamstvom. Delež ostane, kakor znano last člana in ga lahko eno leto po eventualnem izstopu dvigne, ko je prenehala tudi njegova garancija. Delež Din 300.— se lahko vplačuje tudi v obrokih, n. pr. 10 obrokov po 30 Din, se lažje utrpi.
Po priporočilu Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev v Beogradu pa lahko tudi podružnice strokovnih organizacij olajšajo vplačilo zadružnih deležev svojemu članstvu na ta način, da intervenirajo pri podjetjih, kjer člani delajo, da jim dajo to vsoto kot nreduiem na plačo, ki jo potem v manjših obrokih odtegujejo. Na ta način je mogoče hitro zbrati zadružno
obratno glavnico in omogočiti zadrugam, da bodo lahko kar najhitreje začele poslovati.
Po prvi svetovni vojni, ko je v delavskih množicah zelo narasel interes glede ustanavljanja zadružnih organizacij, se je glede zadružne glavnice mnogo grešilo. Zadruge so se snovale mnogo bolj po strankarsko političnih vidikih, kakor zaradi funkcije zadrug samih. Tako smo prišli pri snovanju neštetih zadružnih podružnic v položaj, da so zadružniki dotičnega kraja zbrali na zadružnih deležih kakih 20 tisoč kron, prva zaloga, če naj je bila podružnica vsaj za silo založena, je pa veljala kakih 200 tisoč kron. Tako so blagajne centrale v najkrajšem času izpraznile svoje sleherne rezerve in začelo se je obratovanje z izposojeno glavnico. Za izposojeno glavnico je bilo pa treba spočetka plačevati 24% obresti, nekajkrat tudi več, a nikoli manj ko 12%.
To dejstvo ni samo do obupa podražilo režijo in z njo blago, ki so ga zadruge nabavljale svojemu članstvu, temveč so poskušali razni kreditodajalci napraviti iz zadrug svoje domene, tako da so bile zadruge stalno ogrožene, da obdrže le svoje zadružno ime, po svojem poslovanju pa postanejo privatno-kapitalistične 'ustanove.
Ljudska država, kakršna je naša, bi gotovo ne dopustila takega razvoja gospodarstva, vendar je dolžnost zadruž-
nikov samih, da že sami takoj na začetku nv store takih usodnih napak.
Lasten obratni kapital je glavna garancija, da ostane zadruga last zadružnikov, obenem je pa to tudi najcenejši obratni kapital, ki omogoči zadrugi čim cenejšo nabavo blago. Delež se ne obrestuje. Pač se je pa do sedaj dobro obli izplačilo ris torna, to se pravi, da s koncem leta povrne članstvu ves presežek od vsote, ki so jo vplačali za nabavo blaga. Višine nakupne cene ni mogoče vedno točno določiti, zlasti pa ne cene prevozu itd.
Med letom se prodaja blaga zaradi zavarovanja pred presenečenji za kako malenkost dražje kot znese njegova nabavna cena s prišteto režijo. Ko so koncem leta plačani vsi računi, poravnani davki, dotirani vsi predvideni fondi, ostane pri dobrem poslovanju še kaka vsota. To se pa v obliki povračil povrne članstvu, običajno v blagu, kot preveč vplačana kupnina za blago.
Reči je treba, da so mnogi najbolj zavedni zadrugarji celo proti povračilom, čeprav priznavajo njihovo neobičajno veliko priljubljenost pri veliki množici zadruga rjev, ki sprejmejo povračila nekako tako, kakor da jim jih je poslal bogati stric iz Amerike.
Na noben način se pa iz čistega dobička zadruge ne sme obrestovati članski delež, ker izgubi s tem zadruga za-drugarski značaj. To je bilo celo v stari zakonodaji prepovedano, v novi bo pa zadružni duh gotovo še vse bolje zaščiten.
F. Svetek.
Težko prosveta© delo v mariborskem okrožja
šole v mariborskem okrožju so v žalostnem stanju. Inventar je uničen in pomanjkljiv, manjkajo zlasti klopi, slovenskih knjig pa sploh ni, ker so jih Nemci zbrali, vozili proč ali pa pred očmi otrck sežigali na šolskih dvoriščih. Tako se je pouk začel brez učnih knjig, dokler ni poslala državna založba iz Ljubljane nekaj čitank in začetnic ter »Pionirja«. Akcija za nabiranje knjig za šolske in ljudske knjižnice je v teku. Nabrala se je že večja količina knjig in se je pri tem posebno izkazala ZMS. Pomanjkanje šolskih prostorov je posebno občutno v Mariboru, kjer so skoraj vse šele porušene ali zasedene od vojaštva, primernih zasebnih poslopij pa ni. Zato se bodo nekatere šole združle, kakor so to napravili že v Studencih, kjer sta skupaj dekliška in deška šola. Obnovljeno je delovanje večine šol v okrožju, razen porušenih in močno poškodovanih šol v ormoškem in ljutomerskem okraju, ki so bile kakor v Veržeju, Cvenu, šafarskem in na železni gori v Območju fronte.
Posebno žalostna je zapuščina okupatorja v pogledu izobrazbe mladine. Otroci so v svojem šolskem znanju daleč zaostali za normalo predvojne dobe. V prvem šolskem letu ne poznajo črk razem samoglasnikov. Računajo samo do deset, prirodno okolje pa poznajo samo v najbližjem cSbsegu z uporabo tujk. Celo v drugem šolskem letu ne obvladajo več ko polovico črk, ki pa jih še ne znajo povezati v zloge In besede. Računajo samo do dvajset, pa še to samo z odštevanjem in nrištevanjem. V tretjem šolskem letu še tudi ne poznajo
Prerojeno Kočevje
pastane maše industrijsko mesto
Kočevsko ni več in ne bo nikdar več »nemški otok sredi slovenskega ozemlja« in Kočevje ne bo leglo oblastnega nemštva in omejenega nemškutarstva. V Kočevju so prejšnje čase gledali na Slovenca kakor na tujca in nemškutarji niso hoteli niti razumeti slovenščine. Naši ljudje, ki so si služili kruh v kočevskem premogovniku, tekstilnih tovarnah in pri podjetjih lesne industrije , so se počutili v tem kraju zaničevani tujci. V svoji značilni slovenski skromnosti, so dopuščali, da se ljudstvu očitno sovražni tujci in njihovi nemškutarski prislinjeno, niso le vgnezdill med nami kakor za večne čase, temveč da so začeli ravnati z nami, kakor da so se naselili v svoji podjarmljeni koloniji. Oblastniki stare Jugoslavije so se bratili ž njimi ter jim prodajali naše ljudstvo, ki je hlapčevalo v podjetjih tujih in domačih mogotcev, kjer je bilo pogosto povsem prepuščeno divjanju podjetniških valptov.
Nikdar več! Staro Kočevje leži v razvalinah In iz razvalin bo vstalo slovensko me* sto. Zabrisani bodo zadnji sledovi za Nerati in petokolonaši in gospodar bo ljudstvo y novem Industrijskem kraju, kjer bomo prav lahko pogrešali zajedalsko tujo gospodo. Tega se naše ljudstvo dobro zaveda in takoj po osvoboditvi je prijelo za delo. Treba bo opraviti veliko obnovitveno delo, predvsem pa obnoviti industrijo. Premogovna industrja je motor vse industrijske delavnosti in kočevski premogovnik ima še velike zaklade premoga. Znano ležišče ima po cenitvi še 5 milijonov ton premoga. Premog leži v šestih plasteh v obliki velike sklede. Zgornje štiri plasti ležijo sorazmerno plitvo, da je pridobivanje mogoče v dnevnem kopu, globlji sta pa peta in šesta plast. Rovi so zaliti z vodo, ki bo izčrpana približno v treh mesecih.
Premogovnik že daje premog. Pri dnevnem kopu je bilo zaposlenih skupaj z ujetniki okrog 250 delavcev, če govorimo o požrtvovalnosti slovenskega delavstva za obnovo, smo dolžni izreči tudi pceebno priznanje kočevskim rudarjem. Vsi so se lotili dela z razumevanjem svojih nalog; prav dobro se zavedajo, da je treba čim prej in čim bolj pospešiti delo zlasti v naših premogovnikih, da bo imela industrija dovolj pogonskega goriva. Nihče se ne sme ustrašiti težav, ki se jih pač ni mogoče izogniti v začetku obnove, zlesti v kraju, ki je tako trpel med vegno kakor
Kočevje. Menda niso nikjer drugje v Sloveniji tako očitni sledovi vojne kakor je to prav v Kočevju. Ljudje so se lotih dela v zaupanju, da bo narodna vlada znala ceniti njihove napore ter da pozna njihove potrebe. Niso sc motili: prehrana je zadovoljivo urejena in delavstvo je začelo prejemati tudi druge nujne življenjske potrebščine.
Lep primeir, s kakšnim zglednim razumevanjem se je prebivalstvo oprijelo dela za obnovo v Kočevju, je bila nedelja kot dan udarniškega dela. V nedeljo niso kopah premoga le rudarji, temveč tudi nameščenci, pazniki in sploh vsi, M so lahko prijeli za ravnico, odnosno so pomagali posredno pri kopanju. Uspeh ni izostal: v navadnih dveh dneh nakopljejo rudarji po sedem do osem vagonov premoga, v nedeljo so ga v sodelovanju s s prostovoljnimi delavci enajst vagonov. Vsi, ki so defmli v nedeljo, so pa tudi žrtvovali zaslužek za socialne namene. Na prvi pogled sprevidiš, da delajo res z veseljem. Dobro vedo, da delajo za slovensko Kočevje, za svobodno Slovenijo, ki ne bo mačeha našemu ljudstvu in ne bo obljubljena dežela tujih in domačih izkoriščevalcev.
V Kočevju se bo naselil sam slovenski živelj. Kraj bo dajal dovolj zaslužka številnim našim delavcem, ne le v premogovniku, ki bo zaposlil, ko bo odprt, okrog 600 delavcev, temveč, ker so v njem dani pogoji, tudi za razvoj druge industrije. Prejšnje čase sta obratovali v Kočevju dve tekstilni tovarni: tovarna sukna in tovarna platna. Toda Kočevje je tudi središče lesne industrije, ki se ji obeta najlepša prihodnost.
Vzporedno z oživljanjem industrijske delavnosti v kraju bodo napredovala tudi druga obnovitvena dela: iz razvalin bo vstalo novo mesta ki bo imelo tudi na zunaj slovenski značaj. Stavbna dela seveda ne bodo mogla biti gotova čez noč, toda razumevanje za nove naloge, zgledna ljubezen do dela ter novi duh, ki zdaj prevladuje med našim delavstvom, bodo nedvomno pripomogli, da bodo tudi tu kmalu zaceljene vse rane strašne vojne. Kupi razvalin so našemu ljudstvu samo kažipot v lepšo prihodnost in ga prav nič ne strašijo. Delati bo treba! — pravijo ljudje, a te besede zvenijo veselo in pomenijo toliko kakor: naredili bomo!
vseh črk in vezave nimajo utrjene. O slovnici in jezikovnem pouku sploh nimajo pojma, računajo le do sto, mer ne poznajo, v prirodoelovju pa ne znajo našteti niti domačih živali, šele četrto in peto leto znajo čitati tako, kakor je bilo nekdaj proti, koncu prvega šolskega leta. Vezava črk še zmeraj dela težave, šele v petem šolskem letu je mogoče pisat lažje stavke po nareku in še to po zlogovanju, številčni obseg se je sicer razširil do tisoč, računajo pa do sto s prištevanjem in odštevanjem. Poznajo le najobičajnejše mere, pri poznavanju prirode pa mešajo domača imena z nemškimi. Sele v šestem, sedmem ali osmem šolskem letu, kjer imajo učenci še eno do dvoletno jugoslovansko šolsko izobrazba je mogoče z velikimi pravopisnimi napakami pisati po nareku. V računskem in stvarnem pouku se močno pozna nemška šoto. Pri vsem tem pa kažejo učenci izredno veselje za čitanje to za pouk sploh.
V	dvomosečmi pripravljalni šoli za jesenski pouk se učijo predvsem materinščine z deklamacijami, čibamjem to petjem partizanskih pesmi, učijo se pa tudi najnovejše zgodovine, prirodoslovja in računstva. Z velikim veseljem sodelujejo otroci prt vseh. šolskih prireditvah, V mnogih okrajih, zlesti v ormcižkem so se ustanovili mla-dinsk pevski zbori. Tudi dramatsM in godbeni odseki že delujejo. V Ormožu je ZMS začela izdajati mladinski Ust »Naša bodočnost«,v katerega dopisuje samo mladina. List je tudi v drugih krajih zbudil veliko zanimanje.
V	mariborskem okrožju je vpisanih 53.764 ljudsko-Mskih otrok, v jeseni pa ee bo to števflo močno povečalo. V mnogih krajih, kjer so bili na šoli že Izvoljeni roditeljski sveti, je delovanje šole tesno povezano z domom. Še vedno se vračajo učtelji — izseljenci in pregnanci iz Nemčije, Srbije in Hrvaške. Zdaj jih je v okrožja že 526. Pedagoški tečaji za pomož. učitelje so v Mariboru (80 kandidatov), v Ptuju (50 kandidatov), T Ljutomeru (55 kandidatov) to v Murski Soboti. V vsem okrožju je 46 otroškh vrtcev prijavljenih, deluje pa jih samo 5, ker še ni učnih mod Posebni tečaji za te učne moči so nujno potrebni zlasti v krajih, kjer je prebivalstvo zaposleno v obratih itn je deca brez nadzorstva.
Posebno težko je stanje meščanskih šol, ker ni primernih prostorov Sn ker manjka učnih močL Prijavljenih pa je že okrog 900 učencev. Zlasti za predavanja narodne zgodovine prosijo šole za dodelitev učite-l.ev, ki so se udeležili narodlno-osvdbodilnih bojev. Tudi glasbena šola že deluje, a je tudi tu pomanjkanje strokovnih učnih moči. Zelo pomanjkljiv je tudi instrumen-tarij. Potrebna bi bila ustanovitev glasbene srednje šole v Mariboru, ki bi dajala naraščaj za Glasbeno akademijo v Ljubljani.
Redke javne in društvene knjižnice, M so se še ohranile, bodo pregledali delegati prosvetnega ministrstva. Oblasti so izdale začasne namestitvene dekrete onim učnim močem, ci katerih so na razpolago povaljal podatki o političnem zadržanju med okupacijo. Vse učne moči, id so poučevale pod okupatorjem, so bile predane sodišču nerodne časti. V mnogih je še precej zastarelega duha in politične okorelosti, vendar pa so tudi mnogi na najboljši poti, da se tega otresejo. Te učne moči so same želele prireditev po’ i tlčn o-f n f ormativ-nega tečaja, ki se začne 29. julija.
Statistični pregled osnovnih šol v mariborskem okrožju kaže, da je že obnovljeno delo na 268 Selah s 1245 razredi, ki jih obiskuje 53.764 učencev in učenk. Od 650 učnih moči je 526 kvalificiranih, 124 pa nekvalificiranih.
Kmetijske strokovnjake potrebujemo, da bo naše kmetijstvo napredovalo v svobodni domovini mnogo bolj kakor prejšnje čase. Na poziv ministrstva se je prijavilo okrog 600 kmetijskih strokovnjakov z različno Izobrazbo. Poslej bo delovalo v posameznih okrajih toliko kmetijskih strokovnjakov, kolikor bo potrebno glede na krajevne razmere to strokovnjaki ne bodo več zgolj Uradniki, ki bi sedeli v okrajnih načelstvih brez živega etika s prebivalstvom* _
V vevški papirnici
so enotni
V vevški papirnici je že delovala podružnica ESZDN in poroč lo o njenem ustanovnem občnem zboru ste že čitali. 26. t- m. pa je bil izredni občni zbor,‘ki je najlepše dokazal, da je zavladala med vsem delavstvom in nameščenstvom prava delavska enotnost. Izredni občni! -zbor je bil sklican, ker je bila udeležba na ustanovnem občnem zboru premajhna in so prišli do izraza nekateri pomisleki, da se ni mogla tedaj pokazati volja vsega delavstva to name-ščenstva. Izrednega občnega zbora sta se udeležila člana glavnega odbora predsednik tov. V. Perko in tov. Diacci. Občni zbor je vodil predsednik podružnice tov. Fr. Zupančič. Tov. predsednik Perko je spregovoril o pomenu in potrebi enotnosti vsega delovnega ljudstva v sedanjosti, ki nam nalaga toliko nalog to odgovornosti. Enotni moramo biti vsi to povsod in enotnost mora priti prav tako do izraza med vevškim delavstvom. — Prečitan in sprejet brez pripomb je bil zapisnik ustanovnega občnega zbora. Pri volitvah je prišlo do popolnega soglasja. Izvoljeni so bili z malimi izjemami vsi dosedanji glavni funkcionarji podružnce, a odbor je bil izpopolnjen tako, da so v njem zastopane vse skupine, ki sestavljajo Osvobodilno fronta — Iz poročila predsednika tov. Fr .Zupančiča o dosedanjem delu podružnice je razvidno, da je zdaj organizirano že skoraj vse delavstvo in nameščen-stvo papirnice; podružnica šteje 612 članov. Naročnikov »Delavske enotnosti« je 410. Po zaključku občnega zbora je tov. predsednik glavnega odbora V. Perko spregovoril še o mezdnem in valutnem vprašanju ter o enotnem draginjskem razredu. Prepričevalno je dokazal, kako nujno potrebno je, da se vsi oklenemo udarniškega dela to tako položimo trdne temelje naši lepši prihodnosti ter splošnemu blagostanju. Prepričal nas je pa tudi, kako nujno potrebno je, da se delavec udeležuje političnega življenja, kajti politika pomeni večji kos kruha in soodločanje v vseh socialnih vprašanjih; zato je delavstvo dolžno, da pokaže svojo politično zavest pri sedanjih volitvah v krajevne in mestne odbore in zato naj manifestira svojo politično zrelost na volilnih zborovanjih.	,,
BeHcvisa mlanflssa
tmvomešfcega okrožja
Mladina- vsega novomeškega okrožja tekmuje v svoji delavnosti. Te dni so bile spet določene delovne akcije po vseh okrajih. Prvi je začela z delom mladina novomeškega okraja. Lepo je bilo videti mladino in pionirje, ko so korakali skozi mesto z motikami in lopatami. V takih sprevodih se je zvrstilo okrog 400 dečkov in deklet in udeležena je bila tudi vsa srednješolska mladina. Tudi mladina drugih krajev se zelo pridno udeležuje raznega dela pri obnovi, posebno pridna pa je pri zbiranju želez ja in drugega starega materiala. Tako na primer so zbrali v Ribnici v treh dneh 9085 kg železa. Mladina pomaga tudi pri delu na polju ter prednjači povsod.
Pri tem tudi na kulturno delo ne pozabi. Po vseh krajih prirejajo mladinske prireditve, pri katerih se dobro izkazujejo tudi mali pionirji, ki nikjer nočejo zaostajati za ostalo mladina Lep primer pridnosti je dal novomeški pionirski odred, ki je v dveh tednih zasul 12 bunkerjev in 16 jarkov. V prostih urah se pionirji učijo za mitinge, napisali so 15 spisov za stemeas in 10 pesmic. Nabrali so tudi 30 litrov borovnic za ranjence. Novomeško okrožje je lahko na svojo mladino ponosna
Obvestila:
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Slovenijo v Ljubljani obvešča vse podružnice in krajevne odbore kakor tudi Strokovne zvezne , svete o sledečem:
Razdelitev Slovenije v tri draginjske razrede je ustvarila med širokimi množicami delovnega ljudstva industrijskih in mestno okoliških krajev razna nesoglasja, iz česar so sledile številne pismeme to osebne intervencije za preuvrstitev gotovih upravičenih krajev iz UL v II. ali iz II. v I. drag. razred.
Po vsestranski proučitvi je Glavni odbor ESZDN prišel do zaključka, da je že iz gospodarskih vidikov najumestneje, da se za vso Slovenijo določi samo en draginjski razred. S tem se je strinjalo tudi ministrstvo za socialno politiko Narodne vlade Slovenije ter je tozadevni predlog odposlan Zvezni vladi v Beograd v proučitev in odo-brenje ter pričakujemo v par dneh tozadevne rešitve.
S tem se bo rešilo tudi vprašanje naših plač in vseh ostalih problemov, ki so s tem v zvezi.
Da odpade vsa tozadevna nepotrebna administracija, prosimo, da vzamete to na znanje in v tem smislu ' poučite tudi svoje članstva
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za Glavni odbor ESZDN Slovenije:
Jurač Jože.	^ Perko Vencelj.
Obrtnikom celjskega okrožja!
Vsem Okrajnim odborom OF v območju Okrožnega odbora OF Celje smo poslati okrožnice, na podlagi katerih bodo Okrajni odbori OF dajali obrtnikom potrebna pojasnila o pridobitvi kredita za izplačilo plač, mezd odnosno za obnovo podjetij. Treba je izpolniti formularje pri pristojnih Okrajnih odborih OF.
Okrožni odbor OF Celje.
•
Za tiskovni sklad »Delavske enotnosti«
Na ustanovnem občnem zibom ESZDN železničarjev v Celju so zbrali tovariši za tiskovni sklad »Delavske enotnosti« 357.50 sito. Uprava se aa jflspevefe zahvaljuje!
PO JUGOSLAVIJI
AVNOJ bo razširjen s 120 poslanci. Narodno zastopstvo Jugoslavije bo tako delno dopolnjeno s člani starega parlamenta, ki je bil izvoljen 11. decembra 1938, in delno z zastopniki političnih strank in skupin, lei doslej niso bile zastopane v takšnem razmerju v AVNOJ-u.
Največji most na progi Zagreb—Beograd čez reko čazmo, dolg 80 m, je bil popravljen v 19 dneh. Računali so, da bo delo trajalo 26 dni, a z udarniškim delom podnevi in ponoči je bilo popravilo končano teden dni prej.
Tisoč jugoslovanskih dijakov so pobili nacisti na Norveškem med zasedbo. Jugoslovanski dijaki so bili internirani na severnem Norveškem. Te podatke je objavil list »Dagbiadet«.
V Zagrebu so odprte vse srednje šole, v veliki meri po zaslugi učencev in profesorjev. Večina šol je bila z inventarjem vred uničena med vojno.
Kemična industrija v Sloveniji. Skoraj v vseh kemičnih tovarnah je delo obnovljeno. Delavci so pripomogli z udarniškim delom, da so bila obnovljena najpomembnejša podjetja.
Proga Koprivnica—Križevci je bila slovesno izročena svojemu namenu. Slovesnosti so se udeležile velike množice.
Dekleta so popravila most v Stročji vasi pri Ljutomeru. V tej vasi se je vse prebivalstvo in zlasti mladina, lotilo z veliko vnemo obnovitvenega dela. Mladina je že prvi dan po osvoboditvi popravila most, nakar so dekleta popravila še drugi most in bila so tudi zaposlena pri cestnih delih prostovoljno.
Ureditev avtobusnega prometa v Sloveniji. Kmalu bo izšla uredba o avtobusnem prometu, ki bo odpravila vse ovire uspešnega razvoja avtobusnega prometa v Sloveniji. Pred vojno je bilo v Sloveniji okrog 110 avtobusnih prog v skupni dolžini 2400 kilometrov. Vozilo je 170 avtobusov. Potnikov je bilo na leto okrog 2.5 milijona. Okupator je na svojem begu odpeljal vse boljše avtobuse, a naša vojska je prestrog1 a sovražnika ter rešila precej vozov, ki jih je pa vendar premalo za popolno obnovo avtobusnega prometa. V tem mesecu je bil obnovljen promet na osmih progah. M so dolge skupno 400 km. V ministrstvu za lokalni promet proučujejo vprašanje uvedbe tovornega avtomobilskega prometa, ki bi prišel v poštev predvsem v Prekmurju, Slovenskih goricah, na Notranjskem in v novomeškem okrožju.
Proslava obletnice I. tankovske brigade v Ljubljani je bila pred tednom. Udeležili so se je številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, med njimi tudi podpredsednik zvezne vlade minister za konstituanto tov. E. Kardelj. Ob tej priliki je AVNOJ odlikoval mnoge borce, m sicer: z redom za hrabrost 301, z medaljo za hrabrost 501, s partizansko zvezdo IH. stopnje 20 in z redom za zasluge za narod 31.
10.000	telovadcev bo sodelovalo na prvem fizknlturnem zletu v Reogradu. Zletni odbor je določil maksimalno število udeležencev iz vsake federalne edinice.
Ena največjih tovarn živilske stroke v Jugoslaviji, tovarna likerjev v Zadru je začela obratovati, če bi obratovala s polno zmogljivostjo, bi lahko zalagala s svojimi izdelki vso državo In še Izvažala Likerje.
Zelo dobra letina na Vipavskem. Posebno dobro kažejo vinogradi, škropili so ob pravem času. Celjska cinkarna je ob pravem času poslala galico. Razen tega je izdelala precej galice tudi že nova tovarna v Bukovici, žitni pridelek je bil v nekaterih krajih nadpovprečen.
Zakon o demobilizaciji starejših letnikov je izdalo Predsedstvo AVNOJ-a. Po tem zakonu bodo v dveh mesecih odpuščeni iz vojaške službe vsi moški, rojeni pred letom 1909 to vse žene, razen tistih, ki so neobhodno potrebne za delo v zdravstvenih ustanovah.
Obnovljen je promet na progi Metkovič —-Pleča; tako so dobile železniške proge v Bosni in Hercegovini neposredno zvezo z Jadranom. Obnova pristanišča v Pio« uspešno napreduje.
20 srednjih šol je odprtih v Bosni in Hercegovini; obiskuje jih 10.258 dijakov, a 5370 ljudskih šol obiskuje 72.000 šolarjev. Mnoge šole so zasilno nameščene v zasebnih poslopjih. Okupator je sistematično uničeval šole. Prebivalstvo je napelo vs sile, da so bile šole odprte v najkrajšem času.
Našo največ jo železarno obnavljajo v Varešu. Ta tovarna v Bosni je bila med vojno najbolj prizadeta. Obnovitvenega dela so se lotili strokovnjaki in številni požrtvovalni delavci. Livarna, ki je največja v naši državi, že obratuje. Nekateri delavci so se odlikovati z lepimi uspehi udarniškega dela.
Zadnji most na progi Brod—Sarajevo bo kmalu postavljen, s čimer bo obnovljena v vsej dolžini pomembna železniška zveza.
Prva vseučiliška profesorica je imenovana na zagrebški medicinski fakulteti, in sicer dr. Dora Filipovič, rojena 1. 1894.. doma iz Petrinja. Doslej se je že izkazala s pomembnim znanstvenim delom.
Pridobivanje nafte pri Dolnji Lendavi. V Dolini pri Dolnji Lendavi je na državnih poljih zaposlenih veliko delavcev pri pridobivanju nafte. Z udarniškim delom se jim je posrečilo povečati proizvodnjo.
žrtve vojne in okupatorja v mariborskem okrožju. Komisija za ugotavljanje vojne škode je ugotovila, da je bilo med zasedbo v mariborskem okrožju pobitih 4367 ljudi, interniranih 24.782, pogrešanih je 11.965 in invalidov je 2500.
Albanski poslanik v Jugoslaviji. Pred dnevi je albanski poslanik Husni Kapo izročil poverilne listine v Beogradu to nastopil svojo službo.
Svojo hišo je podaril zdravnik dr. M. Radetič Komunistični stranki v Sanskem mostu. Ob tej priliki je izjavil, da Izpolnjuje obljubo Iz leta 1941., ko je že trdno veroval, da bo zmagala Komunistična stranka ter rešila narod pred okupatorjem.
Sola za kino- in fotorepnrterje bo odprta v šolskem letu 1945-46 na osrednji obrtni šoti v Zagrebu. V šoli se bodo usposabljali filmski reporterji in fotografski strokovnjaki, kinolaboranti in ateljejski fotografi.
Redni pisemski letalski promet s Sovjetsko zvezo je bil uveden 20. t. m. Pošta sprejema pisma v teži do 60 gramov, navadna ati priporočena, in tiskovine v teži do enega kilograma. Razen navadne poštne takse je treba doplačati letalsko takso 4 din za vsakih 20 gramov pošiljke.
Delavnost lesne industrije v Zgornji Savinjski dolini. Po zamenjavi denarja je zopet oživelo delo — ceste so polne vozov, naloženih z lesom. Mnogo lesa so odposlali v Trbovlje za potrebe premogovnika. V lesni industriji v Nazarjih je zaposlenih 200
delavcev,
Štev. TT
---------•'
Stran 5
■ ■ ’ - '	'-r-
____________________________________ »DELAVSKA ENOTNOST« 28. Tuffia 1945
Strokovna organizacija rase in dela
Pw@]a, sklepi la načrti o delu str dnevnih organizacij, obravnavani na seji glavnega odbor ESZBSNS
Da se je naše organizirano strokovno gibanje že v prvih mesecih svobode razvilo v mogočno organizacijo, ki prevzema izredno pomembne naloge na področju socialne politike in gospodarstva, nam kaže poročilo o 5. seji glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Ne le, da naše strokovne organizacije naglo rasejo ter se izpopolnjujejo in zajemajo najširše plasti ljudstva, temveč tudi že delajo in kažejo se prvi uspehi njihovega dela.
Organizacija rase...
Organizacija rase te dneva v dan. V zadnjem času so se vrstile dan za dnem številne konference podružnic, ki so izvolile tajništva svojih zvez in tako postale steber v mogočni stavbi Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Najprej so bila izvoljena tajništva naslednjih zvez: železniških in prevoznih delavcev, rudarjev, kovinarjev, delavcev in nameščencev lesne in tekstilne stroke; prosvetnih delavcev, stavbne in kemične stroke. Potem so sledile konference še za nadaljnjih 12 strok in bila so izvoljena tajništva: za občinska podjetja, za brivsko-lasulj arsko stroko, za hotelsko in gostilniško stroko, za usnjar-sko-predeiovalno industrijo, za živilsko industrijo. Doslej je bilo ustanovljenih 15 strokovnih zvez, M imajo že vse svoja tajništva. Konference bodo sklicane še za tri zveze: za gospodinjsko pomočništvo, za splošno (mešano) zvezo delavcev in nameščencev in za kmetske delavce. Na področju Glavnega odbora Slovenije je bilo ustanovljenih nad 600 strokovnih podružnic in pla-čilnic, ki so včlanjene v 23 strokovnih zvezah in zajemajo v doslej ustanovljenih podružnicah okrog 60% vsega delavstva ln nameščenstva.
Na ramenih
Glavnega odbora...
Zlasti zdaj v organtoatorni dobi sloni ogromno delo na samem Glavnem odboru; kjer tajništva še niso začela samostojno poslovati — razen pri železničarjih — vodi vso administracijo in organizacijo Glavni odbor. Urad Glavnega odbora je preobremenjen z delom, zato je nujno potrebno, da začnejo že ustanovljena tajništva samostojno poslovati. — Krajevni iniciativni odbori se preosnujejo v krajevne strokovno-zvezne odbore in svete. — Tov. predsednik V. Perko je predlagal tajnikom strokovnih zvez, naj začnejo takoj samostojno poslovati, si uredijo administracijo in pritegnejo potrebne administrativne moči. Tako bo razbremenjen Glavni odbor. Krajevni odbori ln krajevni strokovno-zvezni sveti, ki imajo nalogo, da na svojem področju povezujejo delo strokovnih organizacij, organizirajo in vodijo sestanke strokovnih podružnic, bi morali tudi čim bolj razbremeniti Glavni odbor.
Enotni dragmjškl razred
V razpravi o ureditvi mezdnega vprašanja delavstva ln nameščenstva so govorili tudi o poenotenju draglnjskih razredov. V začetku tega meseca so na konferenci pri ministrstvu za socialno politiko obravnavali vprašanje draglnjskih razredov. Predlagali so, naj bi bilo uvrščenih 8 industrijskih krajev v L dragonjski razred in 9 krajev v H. razred. Na konferenci je komisija Sklenila, naj bi znašala razlika med HI. in X razredom, ako bi ostala stara razdelitev, 20%, med n. in L draginjskim razredom pa 10%. Iz številnih prošenj po tej konferenci so pa sprevideli, da tega vprašanja ni mogoče tako urediti. Na predlog strokovnih organizacij je Narodna vlada Slovenije sprejela sklep, da se za vso Stotnijo uvede enoten dragfnjski razred. Sklep je bil predložen osrednjemu ministrstvu v Beogradu. Dotaknili so se tudi vprašanja poenotenja draglnjskih razredov za vso državo. Poenotenje draglnjskih razredov bi prišlo v poštev za vse federalne edinlce v državi; pri tem bi bilo seveda treba upoštevati gospodarske razmere. Gospodarska razdelitev v tri draginjske razrede bi bila z gospodarskega stališča nemogoča, kar kaže že primer, da bi bile cene industrijskega blaga v krajih z različnimi dravinjskimi razredi različne. Toda uvedba enotnega drag. razreda za vso Jugoslavijo ni mogoča, dokler so socialne in gospodarske razmere v posameznih deželah tako različne kakor n. pr. v Sremu in Bosni ln Hercegovini, kjer so tudi posledice vojne najhujše.
Sroialna zaščita
in skrb za delavstvo
Na prejšnji seji je bila sestavljena komisija z nalogo, da določi zastopnike iz Glavnega odbora v tehnične ta socialne ustanove. V poslovno upravo Javne borze dela so bili imenovani trije člani in trije namestniki; v likvidacijski odbor osrednje uprave za posredovanje dela je Imenovan en član in njegov namestnik; v statističnem uradu Predsedstva Narodne vlade sta dva člana in v strokovni svet za socialno Zavarovanje pri ministrstvu za socialno poli-^ so imenovani trije člani. Trbovelj-slcl rudarji, Id so bili deležni vsega razume-pri ministrstvu za industrijo in ru-r^stvo za svoje potrebe, so sklenili, da delali po eno nedeljo na mesec brez-P ačno; zaslužek prepuščajo ministrstvu za industrijo kot sklad za obnovo po okupar tQriu porušenih industrijskih naprav. — V zadnjem času je bilo več ukrepov v pomoč delavstvu to nameščencem. Tako imajo po-tieJ pravico do dodatnih živilskih nakaznic Številnejši delavci in tudi nameščenci, M so
prej prejemali samo osnovne živilske nakaznice. Dalje je bilo za večje industrijske kraje nakazano kot izredna pomoč nekaj živil (sojina moka). Razen tega je Bratovska skladni ca prejela posojilo, da bo lahko izplačala podpore za svoje socialne naloge.
Obnovitvene zadruge
Pri reševanju socialnih vprašanj je treba zdaj misliti tudi, kako bi preskrbeli ljudem čim prej primerna stanovanja. Stanovanjska stiska je velika, ker je bilo med vojno uničenih mnogo stanovanjskih hiš. Na seji je bil sprožen predlog, da bi stanovanjsko vprašanje začeli reševati s pomočjo obnovitvenih zadrug. Kakor so n. pr. v Trbovljah ustanovili sklad za obnovo porušenih industrijskih naprav, tako bi naj v posameznih krajih zbirale obnovitvene zadruge v skladih sredstva za obnovitev stanovanj in zidanje stanovanjskih hiš. V obnovitveni sklad naj prispevajo delavci in nameščenci zaslužke, ko prepuščajo plače v socialne namene. Razen tega bo mogoče najti še druge vire dohodkov in obnovitvene zadruge bodo lahko opravile pomembno socialno nalogo našega časa.
Telesna vzgefa
Dosedanji glavni odbor za telesno vzgojo ni mogel zadovoljivo opravljati svojih nalog. Da bi ne prišlo do škodljivega cepljenja v organizaciji telesne vzgoje pod vplivom zastarele športne organizacije, .je morala poseči vmes tudi naša strokovna organizacija. Kot množična organizacija se mora zanimati za vse pojave in ureditve javnega življenja, a pri organizaciji telesne vzgoje gre za vprašanje zdravja naših delavcev in nameščencev. Prišlo je do preosnovanja glavnega odbora za telesno vzgojo. V odboru imajo strokovne organizacije 11 članov, kar je jamstvo, da bo delavstvo ta nameščenstvo tudi v tej organizaciji primerno zastopano. — V Beogradu se je 22. L m. začel tečaj za telesno vzgojo. Udeležuje se ga 6 naših tečajnikov.
Kongres slsveaasklla
strokovnih organizacij
Kongres slovenskih strokovnih organizacij bo 8. in 9. septembra. Na kongres se bodo morale posamezne zveze začeti pri-
Podružnica ESZDN v škofjeloški predilnici
V predilnici v Škofji Loki je bila 7. julija ustanovljena podružnica ESZDN. Že pred napovedano uro so se zbrali v lepo okrašeni dvorani d e lovci in delavke, Id so s pesmijo pričakovali trenutka, ko bodo prvič v življenju popolnoma svobodno izvolili vodstvo svoje organizacije. Tovarišice so že prejšnji dan dvorano lepo okrasile s cvetjem. Odbor je bil izvoljen soglasno in z navdušenjem, ter je bdi tako ustanovni zbor podružnice lepa manifestacla vzajemnega dela za obnovo domovine in napredek obrata. Podružnica bo dala okvir zelo koristnega prizadevanja in dela. Bil je že sestanek o ustanovitvi zadruge, veliko zanimanje pa je bilo tudi za predavanje o predilstvu, ki tvori začetek strokovnih tečajev.
Telefonska sekcija Ljubljana II
je ustanovila svojo podružneo ESZDN dne 15. julija. Vsi Slami pripravljalnega odbora so postali odborniki podružnice ta prevzeli so tudi določene referate. Po volitvsh je bila zanimiva diskusija o pomenu strokovne organizacije ter a delu v njenem okviru. Člani so izrazili željo, da bi bili vsaj enikrat na teden sestanki, kar pa zaenkrat še ni mogoče, ker je mnogo članov stalno pri terenskih deOJiih po Dolenjskem in Notranjskem. Podružnica ima 45 članov. Toi število se bo znatno zvišalo, ko bo mogoče o ustanovitvi organizacije obvestiti vse delavce ta uslužbence, ki prebivajo v drugih krojih. Za začetek bo delovanje podružnice omejeno le na člane, ki prebivajo v Ljubljani in njeni okolici, z ureditvijo prometnih razmer pa bo vse članstvo povezano v delovno celoto.
Zavarovalni nameščenci v strokovni organizaciji
Nameščenci zavarovalnice »Duroav-a«, »Občne zavarovalnice« A in B, »Jadranske«, »Jugoslavije«, »Elementarja« in pa »Feniksa« so imeli občni zbor svoje, strokovne organizacije 16. julija. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Kaufman je počastil spomin tovarišev, ki so postali žrtev fašističnih uničevalnih taborišč, politični referat pa je imel tov. Jecelj. Odboru podružnice predseduje tov. Poznič, ki je ob zaključku zborovanja izjavil, da bo delo za razvrstitev nameščenstva zavarovalnic pospešeno in da se lahko v najkrajšem času pričakuje sporazumna ureditev.
Na železniški postaji v Poljčanah
so delavci ta nameščenci ustanovili podružnico svoje strokovne organizacije, da združeni nadaljujejo delo, ki ga je dcibro pripravil pripravljalni odbor. Zborovanja so se udeležili vsi železničarji, ki niso bili zadržani v službi, ter z velikim zanimanjem ta oddbrevnjem sledili političnemu in strokovnemu poročilu. Zavzeli so se tudi za udarniško delo, da bo postaja v Poljčanah drugim za zgled. ,
Tekstilni in oblačilni delavci
v TEKSTILNI TOV. HRIBERNIK se je že v prvem mesecu svobode proizvodnja zvišala za kakih 7 odstotkov, meseca junija pa se je v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala v tkalnici za 86, v oplemeniti) valnici pa za 48 odstotkov, čeprav dobavljeno predivo ne ustreza tehničnemu ustroju tovarne. Tovarniška kuhinja uspeva zadovoljivo, ker je organizacija izposlovala
pravi jati že zdaj, Ob tej priliki je pa treba opozoriti tudi na naloge, ki jih ji postavil kongres Osvobodilne fronte. Ni dovolj, da so bile naše strok, organizacije zastopane na tem kongresu po svojih odposlancih. Zdaj je dolžnost funkcionarjev strokovnih organizacij, da poučijo članstvo o političnem pomenu kongresa, o posameznih referatih, ki jih je treba posebej podrobno proučiti, tako da nam bodo povsem jasne naše naloge ne le v zvezi s strokovnim gibanjem, temveč kot državljanov nove Jugoslavije. Toda ne le, da referate proučimo, potrebno je, da se po njih ravnamo ter delamo in da se uresničijo vsi sklepi. Posebej o nalogah strokovnrh organizacij se pa bomo razgovorili na prvem kongresu slovenskih Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev. Do kongresa bo treba pripraviti pravila glavnega odbora ESZDN Slovenije, dalje poslovnik o poslovanju ter delokrogu Glavnega odbora ta proračun Glavnega odbora. Da bo pa mogoče sestaviti stvaren proračun, bo potreben popoln pregled številk o članstvu ter o vsem delavstvu in nameščenstvu. Priprave za kongres bosta prevzeli dve komisiji: komisija za reševanje načelnih ta organizacijskih vprašanj In komisija za tehnično izvedbo kongresa.
Ustanovljene bodo šole za strokovno ta politično izobraževanje delavcev. V ta namen so bili storjeni že vsi glavni ukrepi.
šola aa funkcionarje strokovnih organizacij se bo začela že avgusta; usposobila bo številne delavce za uspešno delo v strokovnih organizacijah in med delavstvom samim.
V tej razpravi pa je h®o tudi Se vprašanje nabavljalnih potrošnih zadrug. Sprejet je bil predlog o organizaciji nabavljalnih zadrug po vzorcu strokovnih organizacij, kajti delitev na okrožne, okrajne in krajevne zadruge bi ne bila priporočljiva, saj je Slovenija nedeljiva gospodarska celota. Pri teh zadrugah, M bodo imele nalogo, da bodo nakupovale življenjske potrebščine pri našem kmetu in ga tako ščitile pred izkoriščanjem špekulantov in preskrbovale delavstvo poceni z življenjskimi potrebščinami, bodo seveda primemo zastopane tudi strokovne organizacije, saj gre za pomembno socialno vprašanje v strokovnih organizacijah organiziranih množic.
ddbavo živil. Ustanovni občni zbor podružnice ESZDN je bil 5. L m.
Delavci in uslužbenci tekstilne tovarne Penca v Novem mestu so Imeli nedavno sverj drugi sestanek, na katerem so sklenili, da bodo proizvodnjo, ki že lepo napreduje, dvignili še za 20 odstotkov. Zbirali bodo tudi krpe in druge ostanke po vsem okna ju, da preskrbijo podjetju nove surovine. Delavstvo se hoče tudi kulturno udejstvovati ln na zborovanju je Sklenilo, da bo priredilo miting.
Občni zbor podružnice ESZDN tekstilne in oblačilne industrije v Laškem je bil 9. t. m. Zborovalci so s polnim razumevanjem sprejeli poročila o političnem in gospodarskem položaju ter o pomenu ln namenu strokovne organizacije. Na zborovanju je bil tudi zadružni referat, za katerega so se zborovalci zelo zanimali. V odbor nove strokovne organizacije so bila po večini izvoljeni člani pripravljalnega odbora ln z velikim odobravanjem je bil sprejet tudi od odbora sestavljeni delovni program, ki posveča vso pozornost udarniškemu udejstvovanju.
Vse podružnice Zveze prosvetnih delavcev in nameščencev
opozarjamo, naj čimprej, tatov dvojniku, pošljejo: zapisnike občnih zborov, članske imenike, sezname odbornikov (tudi njihove naslove), sezname o vplačani članarini in vpisnini ter sezname odklonjenega in neorganiziranega članstva. Nujno potrebno je, da dobimo gornje sezname prav od vseh podružnic, zato naj pohitijo tiste, ki so že imele občne zbore, a niso seznamov še poslale. Prav tako naj pripravljalni odbori takoj skličejo občne zbore, kjer se ti še niso vršili, ter pam nato pošljejo zahtevane sezname.	Tajništvo zveze.
Zveza delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije,
oblačilna stroka, obvešča vse šiviljske pomočnice, modistke ta vajenke obeh strok, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki bo dne 30. julija ob 19. uri v zveznih prostorih (Delavska zbornica, soba 19). Sestanek je važen zaradi določitev mezd.
STROKOVNI POKRET V KONJIŠKEM
OKRAJU
Kakor v drugih slovenskih krajih, tako se je tudi v konjiškem okraju pričelo živahno strokovno gibanje. Povsod se ustanavljajo strokovne organizacije, za katere se delavci ln nameščenci zelo zanimajo. V Mladinskem domu v Konjicah je bilo konec junija veliko zborovanje delavstva vsega okraja. Udeležba je bila sijajna ta z velikim zanimanjem so delavci poslušali govore o pomenu in namenu strokovnih organizacij. Posebno burno je bil pozdravljen tov. Gašperič, sekretar Okrožnega odbora iz Celja, id je podal izčrpno poročilo o političnem ta gospodarskem položaju. Zborovalci so pred zaključkom zborovanja poslali pozdrave tov. ministru Leskošku in tržaškim Slovencem.
•
Sestanek delavcev in nameščencev transformatorske postaje Kranjskih deželnih elektrarn na Črnučah je bil 7. t. m. Po sestanku je imel pripravljalni odbor strokovne organizacije svojo sejo, na kateri je obravnaval najnujnejša vprašanja obrata ta članstva ter določil smernice svojega dela. Za ustanovitev orgnizacije so vsi delavci ta nameščenci zelo navdušen,
„N1s®m utegnil prebrati”
Fustkcšosiap stara Icovnih organizacij bi morali posebno skrbna prebrati vsaj strokovno glasilo
Vsi mnogo premalo beremo; mnogi smo res tako zaposleni, da sl ne moremo pritr-gati na dam niti četrt ure za mimo, zbrano branje, a najbrž so številnejši tisti, ki pozabijo na branje. Nekateri ne čutijo nikdar prave potrebe, da bi brali in se tudi niso naučili v pravem pomenu besede brati — sprejemati misli jz tiskane besede. Ne znaš brati, če ne bereš zbrano, ne znaš pa tudi brati, če ne čutiš prave potrebe po branju. Posameznikom se zdij da terja zbrano branje prehud miselni napor ter da jih utruja; to pa samo dokazuje, da berejo mnogo premalo. Človek, ki mu je branje vsakdanja duševna hrana, bere vedno z užitkom ln stalno branje mu je prav tako potrebno kakor n. pr. kadilcu cigareta, Marsikdo Izmed nas bi moral brati, ne glede na to, ali mu je branje užitek ali muka, ker to spada med njegove neodložljive dolžnosti; branje je dandanes dolžnost slehernika ne le zato da se izobražuje, temveč, da se pouči o vsem kot delavec, kot državljan in skratka kot član socialnega občestva. Sleherni izmed nas ima povsem določene dolžnosti do družbe, do sodelavcev, do države; sleherni fena tudi posebne naloge bodisi kot zaposlenec v proizvajalnem procesu ali celo kot funkcionar v organizaciji. Vsi smo v nekem določenem odnosu do sedanjega časa ta do vseh političnih dogodkov, zato pač ne moremo iti slepo in gluho mimo vseh pojavov.
Sicer pa, ah Je sploh treba dokazovati, kako neobhodno je potrebno, da zasleduješ vse pojave ta vprašanja v časopisju ter da porabiš sleherni prosti trenutek aa, branje. Brati moraš seveda tudi brošure o naj. pomembnejših vprašanjih našega časa; brati moraš knjige, M ti bodo osvetile mnoga življenjska vprašanja jasneje ter ti poglobile splošno izobrazbo. Z branjem se izobražuješ, a kar je morda še pomembnejše, učiš se tudi misliti.
Branje je potrebno vsem; nihče ni tako učen in ne moder, da bi se lahko povsem odpovedal branju. Posebno potrebno je pa, da mnogo berejo funkcionarji strokovnih organizacij, M so neprestano v živem stiku z organiziranimi delavci in nameščenci. Funkcionar strokovne organlzalcje mana biti najbolje poučen o vseh zadevah, Iti zanimajo članstvo organizacije, že zato, ker je tudi sam učitelj in vzgojitelj delavcev in nameščencev. Pravilno in podrobno mora biti poučen o vseh strokovnih kakor tudi političnih vprašanjih. Ni le dovolj, da dobro pozna ustroj svoje organizacije in njena pravila, da zna pojasniti posamezna zakonska določila, temveč se mora poglobiti v vsa pereča socialna vprašanjau Poznati pa mora prav tako kulturna, argo niza torna in vzgojna vprašanja, ki so posebno aktualna v našem času.
Strokovno glasilo Je nedvomno najboljše ogledalo vseh vprašanj, ki morajo posebno zanimati delavca strokovne organizacije. Zb to vam ne moremo dovolj priporočati, kako potrebno je, da list preberete, pa tudi podrobno proučite posamezne članke. To
je funkcionar dolžan ne zaradi samega sebe. temveč zaradi članstva strokovne organizacije. Nikdar bi ne smel biti v zadregi, ko bi se obrnil nanj delavec z vprašanjem. Ni tudi vseeno odgovarjati ta odgovoriti: funkcionar ne sme le odgovarjati, temveč jim mora znati odgovoriti res pravilno. Sleherno vprašanje mu mora biti tako jasno, da bo znal vselej odgovoril jasno in gladko, tako da ga bo delavec res razumet
Sicer pa mora biti delavec strokovne organizacije tudi v tvornem odnosu do strokovnega glasila. Ne le. da se mora zanimati, kaj objavlja Ust, moral hi tudi pre-preceniiti in zavzeti o vsem določno stališče. Brati je treba s preudarkom in delavcu strokovne organizacije ne sme biti nikdar vseeno, kakšen je strokovni Ust. Zato pričakujemo, da se bodo vsaj nekateri funkcionarji strokovnih organizacij obračali na naše uredništvo tudi z željami, kako hi bilo treba izboljšati list, pa tudi z določnimi predlogi in s kritiko. Brez kritike ni mogoče odpraviti Skoraj nobene na-pake, zato je ta potrebna vselej ln povsod. Ponovno smo že pisali o potrebi tesnega sodelvanja med bralci in uredništvom. Ob tej priliki se posebej obračamo zlasti na strokovne funkcionarje, da se bolje zfcliža-žajo s svojim listam. Prva zahteva za to je seveda, da preberejo vselej skrbno strokovno glasilo ter posebej obdelajo posamezne članke. Predlagam smo tudi že bralcem, naj organizirajo bralne krožke in naj berejo ta razpravljajo skupno. Pri tena hi jim naj pcmagiah zlasti strokovni funkcionarji, saj tudi to spada med njihove naloge.
Izgovora, da ne utegneš brati, ni mogoče upoštevati, saj je branje tako potrebno, da moraš odložiti druge opravke, če ne gre drugače. Sicer pa lahko najdeš za branje vsaj po nekaj minut časa vsak dan. Bereš lahko tudi na potovanju, in če boš znal pravilno organizirati dnevno delo, boš vedno našel čas za. branje. Tudi minute prod spanjem v postelji lahko izkoristiš za branje. Sicer pa vsi niso tako zelo zaposleni. da bi ne irneU vsaj po neikaj ur tedensko prostih ta prosti čas naj bo posvečen branju, saj s tem ni rečeno, da se moraš odpovedati počitku. Branje pač ni tako utrudljivo, da bi se ga odpovedal samo zaradi tega. češ počitka sem tudi neobhodno potreben. Izgovor: »Nisem utegnil prebrati! ? pomeni samo. da zanemarjaš svoje osnovne dolžnosti. Branje spada med tvoje vsakdanje dolžnosti, ki jih ne smeš zanemarjati, da boš stalno poučen o vsem ter da boš lahko odgovoril tovarišem na sleherno vprašanje.
želimo torej, da bd bffll vel strokovrd funkcionarji v tesnejšem odnosu z naSfen glasilom ter da bi ga vsaj skrbno brali, če že ne sodelujejo pri njem. 6e bolje bi pa bilo, da bi postali' soustvarjalci strokovnega glasila ter da bi se živo zavedali, kaj so dolžni kot vzgojitelji in organizatorji delavcev in nameščencev: dolžni so tudi sodelovati pri glasilu našega strokovnega gibanja.
Mednarodni pregled dogodkov
Naš poslanik v Pragi. Za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra demokratske federativne Jugoslavije je bil določan Slovenec dr. Darko čemej. Ko je iztožil poverilna pisma prezidentu češkoslovaške republike dr. E. Benešu, je spregovoril v slovenščini; tako je bila prvič ob tej priliki uporabljena slovenščina kot diplomatski Jezik. Dr. Beneš je odgovoril na pozdrave našega poslanika in naglasil, da slovansko bratstvo ni prazna beseda, ampak stvarnost.
Rdeča vojska Je v Nemčiji osvobodila
276.000	Francozov, kakor Je bilo nedavno ugotovljeno. Večina osvobojenih Francozov se je že vrnila v domovino.
Sodna razprava proti maršala Petaina se je začela 19. t. m. Zbudila je veliko zanimanje vse svetovne javnosti.
Selo zdaj odobrena vojna napoved. Norveški parlament je nedavno odobril vojno napoved proti Japonski. Norveška je že od 7. decembra 1941 v vojni z Japonsko, a parlament se je lahko sestal šele po osvoboditvi.
Francoske čete so zasedle svoj zasedbeni pas v Avstriji na podlagi medaavezniških sklepov o skupnem vojaškem upravljanju nemškega ln avstrijskega ozemlja.
Priznanje francoskih znanstvenikov Sovjetski zvezi. Francoski znanstveniki, ki so se udeležili proslave 220 letnice Akademije znanosti v Moskvi, so izjavili na seji v pariškem vseučilišču, da so ugodni pogoji za znanstveno delo v Sovjetski zvezi eden glavnih razlogov naglega napredka sovjetskih dežel.
Konferenca »treh«, Stalina, Trumana ln Churchilla se je začela v Potsdamu. Ob tej priliki sta se prvič sestala Stalin in Truman. Generalisim Stalin je prišel na konferenco v spremstvu Ijud. komisarja za zunanje zadeve Molotova, Churchilla pa spremlja zunanji minister Eden, a konference se je udeležil tudi kot opazovalec vodja angleške parlamentarne opozicije ta delavske stranke A. Attlee.
Poljska strokovna zveza šteje 777.840 delavcev in nameščencev. Najbolje so v nji zastopani železničarji, katerih zveza šteje 150.000 članov.
Zastopnik koroških Slovencev v »Lan-desaussehussu«. Slovensko narodno vodstvo je delegiralo kot zastopnika koroških Slovencev v konzultativni »Landesausschuss« v Celovcu dr. V. Zvrttterja.
Letalski poštni promet med Anglijo ln češkoslovaško je bil obnovljen nedavno.
Ameriške čete so zasedle Stuttgart, M Je bil prej pod francosko upravo.
Novo poljsko vlado je priznala Se cela vrsta držav, med njimi tudi Finska.
General Franco še ni odstopil; raznesle so se vesti, da je prepustil oblast vojaški vladi. Vsekakor Je treba pričakovati, da se bo general Franco maral prej ali slej umakniti.
Angleške strokovne organizacije so se ob priliki svojega zasedanja v Blackpoolu Izrekle za podržavljanje industrije, Hkrati so
zahtevale izdajo novega industrijskega zakona, ureditev vprašanja nezaposlenosti in se zavzele za Industrijski načrt, ki bi upošteval prave potrebe države, a ne zgolj koristi zasebnih podjetij.
50.000	nacistov je bilo aretiranih v Nemčiji na ameriškem zasedbenem področju v zadnjih dveh mesecih. Povprečno zaprejo na dan po 700 nacistov.
Trgovinska pogajanja med Anglijo hi češkoslovaško so napovedana. Hkrati se bodo čehoslovaki pogajali tudi z zastopniki ameriških držav o izmenjavi blaga.
Velika posestva v Nemčiji na sovjetskem zasedbenem področju bodo podeljena malim posestnikom.
Letalski promet med Sovjetsko zvezo hi Rnmunljo bo vzpostavljen na podlagi posebnega sporazuma, ki je bil sklenjen nedavno.
Amerika demobilizira. Po izjavi ameriškega vojnega ministra je bilo doslej že demobiliziranih nad 200.000 ameriških vojakov. Na dan odpustijo približno po 4000 vojakov.
Nezaposlenost v Ameriki. Zaradi omejitve proizvodnje oboroževalne industrije je začela naglo naraščati nezaposlenost. Računajo, da bo prihodnji mesec že 2 milijona nezaposlenih.
Sovjetska zveza bo pomagala obnovtH Varšavo. »Pravda« poroča, da bo sovjetska vlada prevzela polovico stroškov za obnovitev osrednjih varšavskih četrti. V mirni dobi je štela Varšava 1,300.000 prebivalcev, zdaj pa stanuje v tem razrušenem mestu le okrog 400.000 ljudi.
Hitler v Argentini? Po nekem poročilu se Hitler skriva z Evo Braun, ki se Je baje omožila ž njim, v Argentini. V ameriškem zunanjem ministrstvu so izjavili, da bo veleposlaništvo Zedinjenih držav v Argentini preiskalo, koliko je resnice na teh novicah. Hitler se je baje pripeljal v Argentino s podmornico.
Poljsko vojaštvo pod vodstvom reakcionarne klike v Italiji. »Unita«, organ komunistične stranke, je zahteval, da se umakne te Italije zadnje poljsko vojaštvo, ki je pod poveljstvom poljskih reakcionarjev. Oboroženi Poljaki v Italiji napadajo ln izzivajo napredne elemente.
28.000	ameriških vojakov ostane v Italiji kot zasedbene čete po ukinitvi poveljnlštva za Sredozemlje.
Po 21 letih so prijeli Matteottijevega morilca. Pred 21 leti Je divjaška tolpa pod vodjem A. Duminlja umorila socialističnega vodjo v Italiji Giaccoma Matteottija. Dumtai se Je skrival pod napačnim imenom, zaposlen kot šofer. Prijeli so ga v Piacenzi.
Zastopniki Italijanske delavske zveze m odpotovali v Sovjetsko zvezo 22. t. m. Tajnik splošne delavske zveze je izjavil, da bo odposlanstvo italijanskega delavstva proučilo v Sovjetski zvezi načine obnovitr-venega dela. Splošna delavska zveza v Italiji šteje okrog 5 milijonov članov.
IfJjtrluitva-
USPEillE OBNOVE
Udarniško del© v Smem r^rarjii
Med vsemi industrijami, ki so pri obnovi naše porušene c novine poklicane, da kar najhitreje p	• ivijo svoje normalno
delo, je gotovo pr, pridobivanje premoga. Od zadostne količine te nadvse važne surovine zavisi tako rekoč delo in obstoj vse ves promet, katerega redno obratovanje je za obnovo odločilne važnosti, in končno preskrba naših gospodinjstev s potrebnim kurivom za kuho in ogrevanje.
Zavedajoč se gornjih dejstev, je tudi Trboveljska premogokopna družba kot največ ji producent premoga v federalni Sloveniji napela vse sile, da stavi na razpo-io-jo za obnovo čim večje količine premoga- Pri tem je morala in še mora premagovati ogromne težave. Okupator je zaradi svojega brezobzirnega in roparskega izkoriščanja naših rudnih bogastev zapustil rudnike v Sloveniji v skrajno zanemarjenem stanju. Okupator je izvajal odkopavanje na nestrokovnjaški način brez ozara na posledice, ki morajo nastopiti. Ker ni zasipal nastalih praznin, so bili povzročeni zruški, nastajali so jamski požari, ki jih je treba pogasiti ali vsaj omejiti. Pod pretvezo, da popravljajo nekake kaotične razmere, ki naj bi vladale v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe, je okupator povzročil veliko škodo na našem narodnem imetju. Ker je vedel, da ne bo mogel več dolgo gospodariti, je opustil vsako pripravljalno delo za odpiranje novih premogovnih polj, ki naj služijo v nadomestilo za odkopane sloje. Rudniki so ostali brez vsake zaloge surovin in polizdelkov, zlasti jamskega lesa, pa tudi brez nadomestnih delov za stroje. Poleg tega je v začetku občutno primanjkovalo kvalificiranih delavcev, ker je veliko število teh odšlo v Narodno osvobodilno vojsko. Mnogi od njih so žrtvovali svoja življenja za lepšo in boljšo bodočnost naše domovine.
Kljub vsem naštetim težavam je s podporo in polnim razumevanjem nadrejenih oblastev, posebej ministrstva za industrijo in rudarstvo, doseglo dosedanje delo v črnem revirju razveseljive rezultate, saj se je produkcija premoga v trboveljskih rudnikih dvignila še več ko na polovico predvojne višine in se položaj stalno Izboljšuje.
Te-le številke v odstotkih so za zgled tudi drugim Industrijam:
V juniju se je proizvodnja dvignila za 76 in v juliju za 233 odstotkov; v avgustu želimo te številke še nadkrilitL Tako se bomo počasi že bližali najnižjim produkcijskim številkam normalnega časa.
Razni obrtniki, posebej peki, civilni tn vojaški, krijejo v redu svoje potrebe pri družbi. Sedaj pridejo — kljub vročini — že tučH naša gospodinjstva na vrsto. Sporočamo prijetno vest, da bo v kratkem več tisoč ton premoga za gospodinjstvo na rapolago Ljubljani, Celju In Mariboru
ter tudi drugim centrom, ki so morali do-sedaj zaradi važnejših potreb čakati na kurivo. Saj si je celo trboveljski rudar tako rekoč odtrgal od ust svoj davno uvedeni in upravičeni deputatni premog in ga dal splošnosti. za najnujnejše potrebe na razpolago.
Kakor v ostalih Industrijah, so tudi glavni trboveljski rudniki Trbovlje, Zagorje in Hrastnik delali v prvi polovici tekočega meseca po eno nedeljo brezplačno za obnovo. Uspehi teh del so nad vse pričakovanje ugodni in kažejo, da se delavstvo in nameščenstvo, ki se je teh del udeležilo, zaveda položaja, v katerem se nahaja naša Industrija, in potrebe po čimprejšnji normalizaciji.
Posamezni rezultati teh »udarniških nedelj« so naslednji;
Rudnik Trbovlje: Za obnovo je delal 15. t. m. Dela so se udeležili vsi delavci in nameščenci brez izjeme, celo taki, ki so se nahajali v bolniškem stanju. V tej »udarniški nedelji« so producirali približno 50 odstotkov več kot normalno.
V opekarni Trbovlje je tega dne proizvodnja znašala 25 odstotkov nad normalo.
Rudnik Zagorje je za obnovo, delal tudi 15. t. m. ob polni udeležbi vsega delavstva tn nameščenstva. Nakopali so 31 odstotkov nad normala
Rudnik Hrastnik: Brezplačni delavnik za obnovo je bil 1. avgusta. Delavci In nameščenci so se ga udeležili stoodstotno. Prav tako so se udeležili dela v jami tudi člani Narodne zaščite in MOOF.
Če kdo, potem zasluži odlikovanje za svoje delo naš jamski delavec, ki vztraja ob še nezadostni hrani in še ne dovolj urejenih razmerah v udarniškem poslu po osem ur globoko pod sončnimi trboveljskimi hišami, travniki in vrtovi. Ob tem soncu se greje v zemeljskih, dostikrat nevarnih globočinah. Ne premišlja o današnjih težavah in napakah, ki jih delamo, ne kritizira, potrpi, ker ve, da ga ne bomo ogoljufali s preveč odprtimi škarjami, M nastajajo, če si z zasluženo mezdo ne mol re kupiti potrebnih materialnih in kulturnih vrednot. V popolnem zaupanju in pravem duševnem nastrojenju ustvarja nove dobrine za nas. Storitev trboveljskega kopača v jami že danes prekaša — kljub slabi prehrani storitev iz predvojnega časa. Ta kopač zasluži za svoje delo javno pohvalo! Ml pe smo dolžni obvarovati njegovo udarniško delo z udarniškim možganskim delom. In to bomo storili!
Dr. Rozman.
Opomba uredništva: Kakor nam je znano, je bilo pred kratkim v Beogradu zasedanje ministrov za rudarstvo iz vseh federalnih vlad in zveznega ministra za rudarstvo. Na tem zasedanju so sklenili, da se da rudarjem premog spet v deputat Ni pa še določeno, v kakšni količini.
Požrtvovalne delo v Trbovljah
Tisto nedeljo zjutraj, ko so se izvoljeni delegati odpravljali v Ljubljano na kongres Osvobodilne fromte, so se v revirju zbirali rudarji k požrtvovalnemu delu zn Obnovo. Na zapadnem Obratu so se tega deia lotili tudi pisarniški nameščenci ter tovariši od Narodne milice. To ni bil švflb-ski »Pancer — šiht«, temveč veselo delo za obnovo naših vasi in naših podjetij. Pri svojem prostovoljnem delu so rudarji mislili tudi na kmete, ki so vsa štiri leta nosili brane najtežje osvobodilne borbe. 2a-
bivajo v bližini, so ponosni na delo tovarišev iz cementarne ter z veseljem gledajo na žičnico, ki jim brni nad glavami ter daje spet vtis normalnega življenja. Tovariši pa s svojim uspehom požrtvovalnega dela še niso zadovoljni. Na odborovi seji je balo sklenjeno, da se stavi v obrat tudi ostali del tovarne ter da strokovna organizacija s tem dokaže svoje razumevanje za napredek podjetja tn za izpolnitev svoje dolžnosti pri obnovi Tovariši se priglašajo za 12 urno delo brez počitka, da M.bil start del tovarne popravljen že v treh
služek proetovoiljnegia dela za obnovo je mezda poldrugega delavnika. Del tega zaslužka dobijo okoliški kmetje, ki sol bili med vojno najbolj prizadeti. Denar sprejema podružnica strokovne organizacije ter ga potem pošilja federalnemu tajništvu v Ljubljano. Dela za obnova so se udeležili tudi nameščenci vseh uradov ter delavci iz opekarne in dnevnega kopa, od koder so nekatere tovarišice prostovoljno prevzele tudi delo v jami. Pri udarniškem nedeljskem delu je izkop premoga za 53 odstotke presegel normalno storitev.
Delavci cementarne so popravili popolnoma razdejano žičnico v dolžini 2500 m, kar je bilo neobhodno potrebno pri zvišanju proizvodnje. Tovariši iz delavnic so skoraj mesec dni delali po 14 ur na dan ne misleč na počitek. Veseli so se vračali vsak dan s hriba domov ter pripovedovali, da ba začela žičnica kmalu obratovati. Velikemu trudu delavcev im tudi pomoči delovodij se je treba zahvaliti, da je bilo delo končano v rekordnem času. Tudi tovariši, ki niso zaposleni v tovarni, a pre-
VeliM delovni uspehi

cske kurilnice
Železniška kurilnica v Maribora je v zadnjem tednu junija popravila mnogo strojev. Povprečno pride na en stroj okrog 5 delovnih ur. Kurilniška delavnica za večja in glavna popravila je zgotovila 3 stroje, v delu pa jih ima še 7 in bo za vse to delo potrebnih vsega skupaj 1670 delovnih ur. V 540 delovnih urah je bilo pod neugodnimi okolnostmi natovorjenih pet vagonov ruševin, istočasno pa so razkladali in zložili tudi en vagon lesa in opravili še razna druga dela. V 430 delovnih urah je bilo na Teznem avto- * geni ono razrezanih in na vagone natovorjenih 7 razbitih vagonov, poleg tega pa so bili utirjeni 3 vagoni, ki so ležali v bombni jami. Na Teznem pomaga kurilniško osebje sekciji za vzdrževanje proge popravljati od bomb porušeni vodovod. V 1224 delovnih urah je bilo skopano 370 kubičnih metrov zemlje ter v izkopanem jarku na novo montiran vod.
Od 1. do 10. julija pa je bilo v rednem delovnem času udarniško izvršeno večje in težje popravilo dveh strojev, ki sta zdaj že v prometu. Razen tega je bilo izvršenih več sto manjših popravil strojev. Vsa ta popravila so bila nujna in izvedena so bila po večini v srednjem ustroju. Popravljeni so bili tudi trije stroji, ki so bili za promet nesposobni, ker so jih okupatorji pred umikom hudo poškodovali
Na postaji Štore so kurilniški delavci očistili prometni tir, na katerem so bili požgani vagoni, ter tako omogočili promet tudi na tem delu proge. Odstranjenih je bilo 11 poškodovanih vagonov, čiščenje so opravili delavci tudi v območju postaje Slovenska Bi-
strica, kjer sta bila odstranjena dva poškodovana vagona. Z glavne proge so bili pripeljani stroji, da bodo v kurilnici ali delavnici spet usposobljeni za promet na vseh slovenskih progah. Zdaj vtirjajo dva stroja krajevne proge Velenje—Celje, kurilniška delavni-
ca pa bo v kratkem usposobila 3 težke madžarske stroje za promet na progah Maribor—Ljubljana, Ljubljana—Zagreb in Zagreb—Maribor.
Delo na Teznem se nadaljuje in bodo v najkrajšem času prosti vsi tiri, ki so biH deloma poškodovani.
Udarniški uspeh v Bergmanovi tovarni v Celju
Delavstvo in nameščenstvo tekstilne tovarne Bergman v Celju se zaveda svoje velike dolžnosti pri gospodarski obnovi in kakor je med okupacijo na vso moč sabotiralo, tako se posveča zdaj delu z vso marljivostjo in požrtvovanjem. V tkalnici je bila meseca maja v pogonu komaj dobra tretjina strojev, junija pa že več kot polovica, kar se je doseglo na ta način, da se je vrnilo na delo nekaj starih delavk in da so se izučile nekatere novinke.
Od maja do junija se je izdelovanje surovega blaga povečalo za 45 . Delavstvo je zelo pridno, želijo pa vsi, da bi čim prej dobili boljše predivo. Zdaj izdelujejo blago večinoma z naj-
nižjimi številkami od 8 mm Vigogne v votku navzdol.
V obratu pa imamo tudi lep primer iznajditeljske pobude. Tov. Andrej T urnšek, barvarski pomočnik, je dal idejo za preureditev naprave za barvanje in izpiranje. S to svojo znajdbo je omogočil pri barvah in drugih kemikalijah prihranek za 25% in tudi to, da se pri manjši potrošnji premoga in pare pobarva v 10 urah do 200 m več blaga. T a primer izboljšanja delovne metode je vse hvale in posnemanja vreden.
Na svojem zadnjem sestanku je delavstvo tudi sklenilo, da bo po enkrat na teden delalo po 3 ure več ter se tudi s tem prostovoljnim in pospešenim delom uvrstilo med udarnike.
Hasssmels z dopisnikom
o i§e$sia$&i in &amoi$o@*a$Gi
Tovariš H. N., ki sicer meni, da ne zna pisati in da bo »tudi ta papir zmečkan in vržen v koš«, nam je med drugim pisal takole:
Vsi delavci smo srečni, ker živimo svobodno v novi Titovi Jugoslaviji, s to srečo pa živimo nekako sami zase, ko ne znamo svojih čustev izraziti na zunaj, da bi bil naš občutek svobode in sreče boj skupen, izrazit, izživi jen na zunaj, glasen. Kadar govorim s tovariši, spoznavam iz bleska njihovih oči, iz njihovih kretenj in načina govorjenja, da se zavedajo svobode in da so srečni, toda ne znajo si dati duška in tako ostane vse zaprto v srcih. Svojo srečo pa moramo delavci tudi glasno priznati, naj čujejo naši nekdanji tlačitelji, da smo kljub zatiranju ostali in postali svobodni, kakor še nikdar nismo bili. Vsa ta sreča pa je pri mnogih delavcih nekam skrita, boječa. Drug drugega iščemo in hrabrimo, da bi bolj glasno pokazali svojo srečo.
Vse to mi je prišlo na misel, ko sem bral članek o bralni url V podjetju, kjer sem v službi, se mi zdi, da imamo premalo sestankov, na katerih bi se pogovorili o vsem, kar bi morali vedeti, in o naši politični vzgoji, ki je sedaj še kaj pomanjkljiva. Čudno to ni, saj smo bili dolgo pod okupatorjem in morali smo poslušati marsikaj, kar nam je grenilo vso dušo.
Potem navaja članke, ki so mu bili v »Delavski enotnosti« posebno všeč, ter nadaljuje:	j
Mnogo tovarišev vsega tega ne prebere, mnogi bero, pa vsega ne razumejo, ker bero površno. Drugi spet marsikaj vprašujejo, pa ni nikogar, ki bi jim objasnil, ker nas je premalo skupaj. Sedaj smo vendar svobodni, sedaj smemo vendar vse vprašati, na vse odgovarjati, vse vedeti. Zakaj se ne bi sestajali na bralnih krožkih, se o vsem pogovorili, marsikaj novega izvedli, se poučili, napravili načrte za ožje in širše obsežje in potem takoj stopili na delo? Tako pa nekako čakamo drug na drugega, ne začne pa nobeden. Pri nas je mnogo takih, ki so pripravljeni na delo, pa če kdo kaj začne, se najde drugi, ki mu reče, da ne bo ničesar izvedel. Le pogum, sami moramo začeti! Če nam ne bo šlo, bomo poklicali še druge, ki bodo hoteli
in znali. In nap r avili bomo vse, prav vsel
Z zadnjim stavkom je tovariš povedal veliko resnico. Tudi to se da doseči, da bodo delavci s popolnim razumevanjem brali svoje glasilo ter se iz njega marsikaj naučili Samo hoteti je tre.ba. Velika zmota našega ljudstva je globoko ukoreninjena in razširjena misel, da večja in globlja izobrazba preprostemu človeku ni dosegljiva in da mu tudi ni potrebna, ker imajo nanjo monopol tisti, ki so dovršili visoke šole. Povprečna kulturna stopnja našega ljudstva je razmeroma visoka (znanje branja in pisanja, razširjenost časopisja in knjig), zelo ozka pa je plast tistih ljudi iz ljudstva, ki so po samoizobrazbi brez srednjih in višjih šol z lastnim duševnim naporom razvili v sebi sposobnost obvladanja težjih znanstvenih vprašanj. Ta plast je pri nas celo mnogo ožja kakor pri narodih, ki so dosegli mnogo nižjo povprečno kulturno stopnjo. Pomanjkanje dovolj močne plasti res izobraženih ljudi, ki po svojem socialnem položaju ne spadajo v inteligenco, je bila rana v našem socialnem in kulturnem življenju.
V našem ljudstvu je bila velika bojazen pred težavami izobraževanja in iz te bojazni je izšla misel, naj bo znanost sploh prepuščena inteligenci, ki je za to šolana, in ona naj ljudstvu posreduje plodove znanosti v poljudni knjigi in poljudnih predavanjih. Pri tem se je beseda poljudnost zlorabljala. Marsikomu se časopisi in knjige že na prvi pogled niso zdele poljudne, pa jih je odložil, češ da so zanj pretežke. Na ta način se je razpasla duševna lenoba. Tega mora biti zdaj konec, kajti delovno ljudstvo se zaveda svojih mdči in svoje sposobnosti.
Izobrazba je proces dviganja človeka od neznanja k znanju, a tudi od majhnega znanja k večjemu, od površnega k globljemu. Izobrazba pa ne gre v nikogar sama od sebe, treba si jo je priboriti v duševni borbi, z duševnim trudom in naporom. Treba je poguma in vztrajnosti Tovari H. N. je to spoznal, ko je postavil geslo: Napravili bomo vse!
Ustanovite torej bralni krožek in čeprav vas je v začetku samo nekaj, boste kmalu vsi z razumevanjem in s pridom brali časopise in knjige!
TELESNA VZGOJA
„Svc%o£a“ Je razširila svoje gsotiražj®
V mladinskem domu na Kodeljevem je bilo 9. t. m. zborovanje fizkulturnikov, sklicano z namenom, da se ustanovi društvo za telesno vzgojo zb vzhodni del Ljubljane. Zborovanje je bilo dobro obiskano, najbolj od vseh zborovanj take vrste v zadnjem času. Močno zastopana je bila zlasti mladina, a tudi starejših športnikov je bilo precej. Zbrane tovariše in tovarišice je pozdravil, tov. Pfundner, o pripravah za ustanovitev društva pa je poročal tov. Zorko. Glavni referat o delovanju društev in klubov je imel tov. Gusina, ki je podrobno analiziral delovanje vseh športnih panog in prikazal posledice napačnega dela na športnem polju v pred aprilski Jugoslaviji. Poudaril je, da je bilo delovnemu ljudstvu otež-kočeno! delovanje na športnem in kulturnem polju ne samo od oblasti, temveč tudi od nekaterih športnih krogov. V svojem referatu je prikazal cilje in namene novih telesno vzgojnih društev, ki so za vse državljane Titove Jugoslavije in v katera je vabljeno zlasti delovno ljudstvo ter mladina.
Zborovalci so soglasno sklenili, <ta se pridružijo »Svobodi« z dodatnim imenom »Svoboda — vzhod«. Iniciativni odbor je bil razširjen in so v njem večinama sami znani športniki. Sprejet je bil tudi predlog,
da se z udarniškim delom uredi športno igrišče, tov. Pfundner pa je zaključil zbo-ro\ aije s pozivom, da pristopijo čim prej k aktivnemu delu na terenu.
Plovba na reki Manič je v glavnem obnovljena. Manič je velikega pomena za promet severnega Kavkaza, razen tega je del prometne zveze, ki naj poveže Kaspištko in Azovstko morje. Prekop v ta namen so začeli kopati v dolbi Stalinovih petletk, med vojno so pa Nemci razstrelili mnoge jezove mi obnova je doslej terjala mnogo požrtvovalnega dela. Plovba je bata Obnovljena ma precej dolgi progi (160 km.) Skupna dolžina plovne reke bo znašala 330km.
Eden največjih rečnih jezov. V Azerbajdžanu ob izviru reke Kure, Ob vznožju kaivkaškega pogorja bodo postavili jez, ki bo po velikosti drugi za znanim jezom na Dnjepru. Za njim se bo nabirata ogromna količina vede: to bo največ ji vodni rezervoar na svetu, in sicer v dolžini 75 in širini 25 km; vseboval bo 7 milijard kubičnih metrov vode. S pomočjo te zajezitve bo omogočeno namakanje velike površine doslej neizkoriščenega ozemlja, in sicer poldrag milijon hektarjev. Tako bodo lahko povečali nasade bombaža za 400.000 hektarjev. Za jez bo treba 600.000 kubičnih metrov betona in 25.000 ton jekla. Elektrarna na jezu bo imela zmogljivost milijardo 400.000 kW.
k Sovjetske zveze
Počitnice imajo letos prvič po 4 letih vojne sovjetski tovarniški delavci in uradniki. Tisoče delavcev in nameščencev je bilo postanih v počitniške domove in okrevališča ter zdravilišča. V tem poletju je bilo odprtih že 75 odstotkov okrevališč, ki so jih Nemci oplenili in uničili. V 15 novih sanatorijih na južni obali Krima bo iskalo letos zdravja 25.000 ljudi. Vsi, ki pojdejo na počitnice, bodo prejemali polno plačo med počitnicami.
Muzej Leva Tolstoja so preselili iz Tom-ska v Moskva Muzej vsebuje okrog milijon dragocenih razstavnih predmetov, na primer rokopise Tolstoja, dalje redke prevode pisateljevih del, ki so izšla v 36 letih v 58 jezikih.
Največje vodne turbine za veliko elektrarno na Dnjepru (Dnjepropetrovsk) bodo izdelale leningrajske livarne. Elektrarna na Dnjepru je bila ena največjih na svetu pred vojno. Turbine zanjo je delala ameriška tovarna. Prejšnje turbine so proizvajale po 91.000 konjskih sil, medtem ko bodo nove turbine sovjetskega izdelka proizvajale po 100.000 ks.
Najzanimivejši sovjetski vzgojni zavod je šola nadarjenih, glasbena šota na moskovskem konservatoriju. Na nji je 450 gojencev. V šolo sprejemajo le glasbeno nadarjene otroke in vsako leto odslovijo gojence, ki se ne izkažejo s posebno nadarjenostjo, zato je sleherni absolvent nadpovprečen glasbenik. 450 gojencev poučuje 150 učiteljev.
Primer zglednega junaštva. Zdaj je bilo
objavljeno, kakšne izredne uspehe je dosegel med vojno prostovoljski tankovski zbor z Urala, ki se je vanj vpisalo mnego uralskih kovinarjev. Njihovo orožje so izdelale uralske tovorne. Zbor je napravil pot od Urala do Berlina in Prage. Bojeval se je pred Orlom, Brjanskam, vdrl je Belo Rusijo, razbil Nemce v Ukrajini, zmagovito je prodiral skozi Poljsko in udeležil se je naskoka na Berlin. Uničil je nad 105.000 sovražnih vojakov, ujel jih je pa nad 53 tisoč. Zbor je bil imenovan 27 krat v Stalinovih dnevnih poveljih. V zboru je 26 junakov Sovjetske zveze.
Prosvetno življenje v sovjetskih tovarnah. Tovarne v Sovjetski zvezi niso le torišče deta, temveč tudi prosvetnega izživljanja. V ta namen imajo posebna poslopja. Tako ima tovorna avtomobilov »Stalin« v Moskvi palačo kulture, ki ja obišče vsak večer okrog 5000 delavcev. Delavstvo se udeležuje koncertov in predavanj, filmskih predstav itd. Palača ima dovolj prostora za prosvetno delovanje, za izobraževanje delavstva in druge kulturne potrebe ter za razvedrilo. Klub v tej palači imn dvorano, M lahko sprejme 4.000 obiskovalcev, razen tega pa ima še številne manjše prostore. V palači je tudi prostor za 8.000 otrok. Otroci imajo svoj klub, knjižnico in. druge prostore.
Ena največjih avtomobilskih tovarn bo
sezidana v Dnjepropetrovsku. Zavzela bo zelo velik prostor, saj bo obsegala okrog 200 hektarjev. Samo glavno poslopje ba imelo 10.000 kvadratnih metrov z;zidane ploskve. Ob tovarni bo zraslo celo stanovanjsko mesto na površini 220 hektarjev.
Delo najznamenitejših sovjetskih arhitektov nam prikazuje prvi zvezek »Svetovne arhitekture«, revije, ki jo izdaja Akademija arhitekture Sovjetske zveze.
Kulturno življenje v Vilni je oživelo. Po letu osvoboditve Vilne je življenje v tem mestu v splošnem že urejeno in v obratu so skoraj vsa podjetja, povsem je pa tudi obnovljeno kulturno življenje. Delujejo vse kulturne ustanove od akademije znanosti do raznih znanstvenih zavodov in šol. Vseučilišče je bilo odprta že lami. Nedavno sta bili odprti dve ljudski univerzi. V mestu so odprta vsa gledališča in vse šole.
Močan vrelec nafte je privrel na dan pri Groznem. Nafta leži v globini 900 m. Vrelec daje po 200.000 ton nafte na dan. Poizkusni rov so izvrtali letos aprila. Zdaj bodo izvrtah še 5 rovov. Kaže, da so naleteli na izredno bogato ležišče nafte.
Velika razstava trofej v Moskvi zbuja izredno zanimanje. Razstavljeno je najbolj moderno nemško orožje, ki je morala podleči udarnosti Rdeče vojske, zlasti letala, ki so si Nemci obetali od njih posebno mnego.
Letošnji stavbni program je Bajobššr-nejši za razvoj težke industrije v Sovjetski zvezi, sezidane, popravljene ali obnovljene pa bodo tudi mnoge druge tovarne; največ zidajo na jugu.
Ladje dvigajo na Oneškem jezera. Ko so se Nemci umaknili od Oneškega jezera, so potopili nekaj ladij, ki jih zdaj sovjetski mornarji dvigajo. Rešili so tudi plavajočo popravljalni co za ladje.
Obnova Plovbe na Nemeau. Za plovbo na Nemenu sa sovjetske oblasti pred vojno zelo mnogo žrtvovale. Zbranih in popravljenih je bilo okrog 300 potniških ladij in vlačilcev, tako dia je bilo pred izbruhom vojne pripravljeno vse za začetek plovbe. Nemci so potopili najboljše ladje, požgali ladjedelnice in razstrelili mostove. Po osvoboditvi Kovna se je začeta obnova plovbe. Dvignili so 50 potopljenih ladij, popravili pa so jih skupno 64; v 10 mesecih je bilo vloženo v obnovitveno delo 5 milijonov rabljev. Obnovljene so bile vse popravljal-mice ladij. Plovba na Nemenu ima veliko bodočnost, ker bo proga dolga namesto sedanjih 263 km celo 2000 km.
Velike namakalne naprave v Armenski socialistični republiki. Namakalne naprave, nove prekope, so začeli delati že 1. 1922 in zdaj namakajo že 200.000 hektarjev zemlje, medtem ko je namakalno področje L 1913 znašalo le 13.000 ha. Med nadnjo vojno so kljub vsem težavam povečali namakalno področje za 20.000 ha. V delu so še velki prekopi, tako da se bo rodovitna zemlja še zelo povečala.
Veliko električno centralo so začeli zidati ob Old. Elektrarna bo dajala Moskvi okrog 100.000 kW električne nergije.
Nemci so uničili milijon kolhozu ih hiš, 22.700 kmetijskih šol, 7.250 bolnic itd. Na področju Smolenska je bilo požganih okrog 2000 vasi, na moskovskem področju pa 640. Te številke je treba vedeti, če hočemo pravilno oceniti obnovitveno delo v Sovjetski zveza v tem času ter dosedanje uspehe.
pol milij°na ton premoga več so izkopali uralski rudarji v prvi polovici letošnjega leto s proizvodnjo lani.
Za obnovo ruskih mest je sovjetska vlada lani odobrila 285 milijonov rubljev, letos pa 311 milijonov. Sezidali bodo najmanj 25.000 stanovanjskih hiš.
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo h* uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-H. teL štev. 45-38,