LETO 1941
Zaloški železničarji
Na območju Polja in Zaloga ter v njuni širši okolici so bili prebivalci pred drugo svetovno vojno politično močni razgibani. Med njimi je bilo veliko železničarjev. Kot begunci so se po prvi svetovni vojni zaradi fašistične italijanske raznoradovalne politike - ki jih je ali odpuščala iz službe ali jih je njeno nasilje prisililo, da so sami zapustili Julijsko krajino -, naselili na vzhodnem področju širše ljub-ljanske okolice. Železničarji v Polju in Zalogu so bili dokaj levičarsko in protifašistično usmerjeni in tako so tudi ob prihodu italijanskega okupatorja med prvimi sabotirali okupatorjeve ukrepe in orga-nizirali Osvobodilno fronto. Komunisti in skojevči
so namreč imeli ne le med prebivalci, temveč tudi med železničarji svoje privržence in sodelavce še iz časa predvojnega revolucionarnega delavskega gi-banja.
Na železniški postaji Zalog je bila.tik pred vojno ustanovljena partijska celica, ki so jo sestavljali telegrafist Rudi Sigulin, kretnika Jože Omahen in Ivan Dorbež - komunist iz leta 1920. Nekaj želez-ničarjev je bilo v kandidatski celici: prometnik Ja-nez Pangeršič, premikač Danilo Kralj, nadpremikač Tone Zupančič, premikač Miha Kaluža in nadzorni premikač Roman Klešnik. Od leta 1938 je delovala
tudi organizacija SKOJ, v kateri je bilo največ mladincev železničarjev ali pa mladincev in mla-dink, katerih očetje so bili železničarji.
Začetek organiziranja OF na železniški postaji Zalog je bil torej tesno povezan s političnim delom v kraju. Zato so že konec maja ali v začetku junija 1941 ustanovili odbor OF. Ta je imel prek Rudija Sigulina in Petra Čermelja zvezo z okrožnim komi-tejem KPS v Zalogu in je delal do 15. maja 1942. Železniška postaja Zalog je bila kot sestavni del ljubljanskega železniškega vozlišča s premikalnim kolodvorom in hkrati kot obmejna postaja ob nem-ško-italijanski okupacijski meji zelo pomembna. Tu so sestavljali nove kompozicije tovornih vlakov, ki so vozili iz fašističnih držav proti jugu in severu. Železničarji na odseku proge Ljubljana-Zalog so bili tesno povezani z ljubljanskim železniškim vozli-ščem in so prek železniškega komiteja KPS in orga-nizacij OF v posameznih delovnih enotah sodelovali pri različnih sabotažah.
Sprva so sabotažne akcije na progi izvajale bor-bene skupine skojevcev iz Polja in Zaloga in tam-kajšnji železničarji. Ti so jim namreč posredno po-magali s strokovnimi nasveti ali pa so pri akcijah celo neposredno sodelovali. Posledica vsakodnev-nih sabotaž so bila pogostna zaslišanja, aretacije in racije železničarjev na zaloški postaji. Italijanski
okupatorji so med prvimi prijeli Rudija Sigulina, in to že 22. julija 1941, vendar so ga konec avgusta izpustili; 9. marca 1942 so ga zopet prijeli in ga kasneje ustrelili. Prijeli so tudi druge železničarje in jih poslali v internacijo.
Zaradi rastočega okupatorjevega nasilja spomla-di 1942 so železničarji na odseku Ljubljana-Zalog odhajali v partizanske enote. Skupina mlajših želez-ničarjev je odšla aprila 1942, večja skupina 20 železničarjev pa s postaje Zalog neposredno po raciji 18. maja 1942. Spričo tega je bil železniški promet na postaji Zalog tri dni prekinjen, in to v dnevnih od 18. do 21. maja.
Zaradi aretacij, streljanja železničarjev in odgona v internacijo ali odhoda v partizanske enote je podtalno delovanje železničarjev za nekaj časa pre-nehalo, ni pa usahnilo. Že konec maja 1942 so nanovo organizirali odbor OF, ki je imel v mnogih akcijah, tako pri organiziranju sabotaž kot prevozu ilegalcev, organiziranju kurirskih zvez in javk, in-tendance in vagonskih pošiljk tesne zveze s sosed-njimi postajami in širšim okoliškim območjem.
Aktivistično delo zaloških železničarjev se je pre-pletalo z osvobodilnim gibanjem okoliškega prebi-valstva in je bilo vsa leta vojne pomembno zaledje narodnoosvobodilni vojski.
ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ