144
Emmanuel Levinas
ONKRAJ BITI
Tematizacija ne izčrpa smisla odnosa z zunanjostjo. Tematizacije ali objektivizacije ni mogoče opisati le kot ravnodušno kontemplacijo, temveč gre za relacijo z nečim trdnim, s stvarjo, to pa je pojem analogije biti po Aristotelu. Trdnega ni mogoče speljati na strukture, ki jih postavlja ravnodušnost motrečega pogleda, temveč gre za relacijo s časom - ki ga prehaja. Bit objekta je perduracija, izpolnjenost s praznim Časom in brez tolažbe nasproti smrti kot koncu. Ce zunanjost ni v tem, da bi se predstavljala kot tema, temveč v tem, da se pusti želeti, eksistenca ločenega bitja, ki želi zunanjost, ni več v tem, da je v skrbi za biti. Eksistiranje ima smisel v neki drugi dimenziji, kot pa je perduracija totalitete. Lahko gre onkraj biti. V nasprotju s spinocistično tradicijo se to prekoračevanje smrti ne proizvaja v unverzalnosti mišljenja, temveč v pluralistični relaciji, v dobroti biti za drugega, v pravičnosti. Prekoračevanje biti, izhajajoče iz biti - relacija z zunanjostjo - ni merljivo s trajanjem.
Samo trajanje postane vidljivo šele v relaciji z Drugim, v kateri se bit prekoračuje.
Prev. T: Hribar
Prevajalčeva opomba:
Prevedeno ie podpoglavje Au dela de l'Etre iz Levinaaove knjige Totalité et
Infini (Essai sur 1 extériorité), Nijhoff, La Haye U971, str. 278.