ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vsi« Mn voljs. Vsa*. tat UlMNirtli" ca Vm h* GLAS NARODA List slovenskih delarcer v Amerik!« ★ OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno oboort naročnino. S tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, poiljite en dolar za dvomesečno poskulnjo. TELKPHONE: CtJeisea 3-1242 Katarcd as Second Oin Mailer September 21st, IM3 al Lbc Post Office .U Ne« r York. N. under Act of Congress of March 3rd. 187f. ADDRESS: ^16 W. 18th ST, NEW YORK No. 59. — Stev. 59. **"'""" " .....— fiiSi-Tira r -Tr~- m--n- - NEW YORK, TUESDAY, MARCH 14, 1939- TOREK, 14. MARCA, 1939 Volume XLV11. — Letnik XLVI1. V 11 XT HITLER PODPIRA SLOVASKO V BORBI PROTI CESKI VSTAJO NA SLOVAŠKEM JE ZANETIL SEYSS-INOUART, GOVERNER BIVŠE AVSTRIJE Dunaj ima proste roke agitirati proti edinstvu na Cehotiovaškem. — Dr. Durciansky z Dunaja po radiju vodi agitacijo za odcepitev Slovaške od cehoslovaške republike. — Dr. Sidor koče vzdržati ediiiatvo. Poljska se noče zameriti sosedoma IZGNANI ŽIDJE PREMOGAR JI BEŽE V FRANCIJO! ZAHTEVAJO $6 NA DAN PRAGA, Cehoslovaška, 13. marca. — Včerajšnji dogodki niso niti najmanj pojasnili položaja z ozirom na Slovaško. Dunajski radio neprestano agiti ra proti edins^vu v CeHoslovaški, in zlasti go-verner Avstrije dr. Artur Seyss-Inquart. Splošno mnenje v Pragi je, da vstaje na Slovaškem ni podnetil Berlin, ki je izrazil svojo brez-orižnost o tem, kako bo Praga utrdila svojo oblasi na Slovaškem, da pa je Seyss-Inquart med ten? dosegel pri Hitlerju, da mu v kampanji pusti proste roke. Praški vladi se zaradi slovaškega odpora ni posrečilo utrditi nove republike. Vse je sedaj odvisno od novega slovaškega ministrskega predsednika dr. Karola Sidorja, ako bo mogel pomirili Slovake, česar pa najbrže ne bo mogel doseči brez velikih koncesij praške vlade, vsled česar pa bo obstoj republike še manj varen, kot pa po mona-kovskem sporazumu. Dr. Karol Sidor je slovaški nacijonalist in ne separatist — saj sedaj. Na Slovaškem ni več izgredov in vojaštvo je bilo poklicano v vojašnice. Pobegli prometni mini-' ster dr. Ferdinand Durciansky, najbrže ne bo več razglasil neodvisne slovaške republike, kakor je na mera val. Slovakom je bilo po radiju sporočeno, da bo z Dunaja prišlo "zgodovinsko oznanilo", toda Slovaki so čakali do pol treh zjutraj, pa naznanila ni bilo. Cehoslovaška vlada je vprašala v Berlinu, kaj pomeni agitacija z Dunaja. Ker dr. Durcinsky ni sporočil "zgodovinskega o-znanila", so izgledi za slovaško neodvisno republiko zelo slabi. Da se dunajski naciji zelo zanimajo za krizo na Cehoslovaškem, je razvidno iz naslednjih dveh dejstev: I. V torek, predno je izbruhnil vihar, je dr. Seyss-Inquart nepričakovano prišel v Bratislavo in 2. v sredo je imel slovaški ministrski predsednik dr. Josip Tiso priti na važna pogajanja v Prago, toda je bil na Dunaju. V tej krizi pa tudi nemška manjšina na Slovaškem igra zelo važno vlogo. V nedeljo zvečer je skušala nemška elitna garda skupno s slovaškimi naciji korakati čez most iz Fnonraua v Bratislavo, toda cehoslovaška obmejna straža jih je zavrnila, ne da bi prišlo do kakega spopada. V Bratislavi zadnja dva dni ni bilo nika-kih izgredov. Hlinkova garda je izjavila, da ne priznava dr. Si-• :orja kot slovaškega ministrskega predsednika in nobene vlade, ki bi jo postavila Praga. Toda dr. Sidor se z vsemi svojimi močmi trudi, da obdrži edinstvo v čehoslovaški republiki, toda pod pogojem, da Prasga dovoli, da ima Slovaška svojo slovaško armado, kar pa bi po mnenju Cehov pomenilo toliko kot narodni samomor. Ako pa Praga Slovaški ne bo dala kakih koncesij, ni izključeno, da bo dr. Sidor tudi prešel v separatistični tabor. Dr. Durciansky je pogosto govoril na Dunaju po radio in rAel med drugim: "Ne strašite se boja in izgub! Slovaki in Hlinko-vi gardisti, prišla bo ura, katero čakate." Iz Italije so morali odpotovati. — Po debelem I Ji« v 1 snegu hodijo cez prelaze v Francijo. MONTE CARLO, Monaco,] 13. marca. — Mnogo Židov —' po nekaterih poročilih jih je več tisoč* — hodi čez gorske prelaze v Alpah v debelem snegu, ko je prišel poslednji dan, da so morali odpotovati iz Iti*-lije. Xa meji pri Mentonu jo bilo dovoljeno 200 Židom prekora riti mejo v Francijo, druga pa. lačni in bolni, skušajo na drugih krajih priti v Francijo. Italijanski vojaki so spremili Žide do meje, kamor so prišli v najbolj žalostnem položaju, Za 200 Židov >krbi oblast v Mcnotnu, l.V) pa jih jo v Monte Carin, več tudi v bolnišnici. Več sto jih je v dclielotn snegu pri Castellardu, od koder že vidijo francosko mejo. Begunci, ki so prišli v Monte Carlo, pri po vod u je jo, da so mnogo noči prebili v gorah. Ko so prišli na mejo, so pro-i li francoske straže, da jih spuste čez mejo, toda prehod če^ mejo je bil dovoljen samo bolnim in oslabelim. Med temi jc bilo največ žena in otrok. Francoske oblasti pričakn jejo še več sto židovskih beguncev iz Italije. Obmejne ob lasti so preskrbele, da bodo begunci dobili streho, toda ni še gotovo, ako bo francoska via topniki obeh strank v New Yorku. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da zahtevajo majnerji petdeset centov več na dan ter trideset ur dela na teden. Sedaj delajo po petintrideset ur. Ako bodo prodrli s svojimi zahtevami, bodo imeli po šest dolar je v na dan. To velja za premoga rje po severnih državah, kjer so živ-1 jonski stroški znatno višji. Pc južnih državah naj bi bili plačani po $T).G0 dnevno. Ako bodo premogovni baroni ugodili tem zahtevam, bodo imeli na leto $4:>,000,000 več izdatkov. Delegati zastopajo 450,000 premoga rje v. KRI ZA TRANSFUZIJO PARIZ, Francija, 13. marca. — Zdravniška akademija je na francosko \lado poslala prošnjo, da odredi, tla bo človeška kri hranjena za transmu-zijo v slučaju vojne. Francoski zdravniki so se prepričali, koliko življenj je bilo ohranjenih v španski državljanski vojni \ sled trans fuzije krvi, zato so naprosili ANGLIJA DELUJE ZA RAZOROŽITEV Anglija bo poleti pričela z agitacijo za razorožitev. — Pri tem upa, da bo uspela. LOXI>OX, Anglija, 12. marca. — Angleška vlada name rava obrniti se na vse velesile, ako 'bi bile pripravljene prenehati z velikanskim oboroževanjem, ki more, kot je ro kol Neville Chamberlain, končati samo z bankerotom Evro-pe, ako se nadaljuje, kot do sedaj. Vsi londonski listi izražajo upanje, da ho Chamberlain pri tem uspel. Politični krogi polagajo ve liko važnost na uradno trgovsko misijo, ki bo šla pod vodstvom R. S. Hudsona, tajnika prekmurske trgovine, prihodnji teden v Berlin. Nekateri mislijo, da bo Hudson v Berlinu do>egol saj dobro voljo za razorožitev. List "Daily Mail" pravi, da bo ministrski predsednik Neville Chamberlain sklical konferenco velesil, da razpravljajo o tem, kako gi bilo mogoče vstaviti oboroževalno tekmo v K v ropi, in sicer še pred ko:» ceni letošnjega poletja. 44V prvi vrsti bo najbrže prišlo do omejitve v zračni sili," pravi "Dail Mail''. "Ako bo v tem oziru dosežen kak napredek, tedaj bodo razgovori o razorožitvi razširjeni in bodo i pri tem vključene tudi Združe ne države." Angleži upajo na ugoden u-spoli na podlagi naslednjih dejstev : 44Mussolinijeve zahteve po Z NEMČIJO IN RUSIJO BI RADA VZDRŽALA DOBRE 0DN0ŠAJE VARŠAVA. Poljska, 13. marca. — Po celi Evropi se preobrazuje vnanja politika in že posebno v osrednji Evropi. Poljska z veliko naglico išče novo ravnotežje sil, ker je prejšnje ravnotežje ovrgel sporazum v Monako vem. V to j«» poklicana Poljska vsled svoje zemljepisne lege in ker ima vnanji politični minister .Josip Beek popolnoma proste roke in vodi politiko s stališča vojaške strategije. — Poljska vnanja politika je popolnoma Bee k ova osebna politika in njegova odločnost tiči v tem, ker j«* v prvi vr.-ti vo-jak. Beck ima rajši, da ga kdo POSVETOVANJE BO NAJBRŽE ZADOVOLJIVO Zastopniki CIO in AFL so se včeraj šest ur posvetovali. — Predsednik Roosevelt še vedno čaka. — Pogajanja se bodo nocoj nadaljevala. vlado, da v mirnem času nabi francoski ženili j bodo zmernej-ra dovolj krvi za čas vojne. j Še, kot pa kaže italijansko en- ZAVAROVANJE PARIZA PROTI BOMBAM PARIZ, Francija, 13. marca. — Delavci so včeraj pričeli kopati 12 milj dolge zakope, v katere se bodo mogli Pari žani skriti pred zračnimi napadi. V zakopih, ki se nahajajo izven Pariza, bo imelo prostora samo 80,000 ljudi, toda z ozirom na to pravi vlada, da bo vTAROCiTE SK NA -GLAS V(^ina I>ot ">• I jonskega. prebi-V A RODA" NAJSTARfcjSilvul.8tva l,oslana na (ltlže,° ta koj/-ko bi se pričele? * 1 SLOVENSKI * M KRIKI DNEVNIK * kake so vraznosti. Toda Durciansky ni razglasil neodvisnosti Slovaške od Cehoslovaške Po dolgi seji nove slovaške vlade je dr. Sidor ob 5 popoldne v Bratislavi naznanil, da bodo v 24 lirah vsi Hlinkovi gardisti in voditelji izpuščeni na svobodo. ' Dr. Sidor je opozoril Hlinkovo gardo, da ne sme nastopati svojevoljno, temveč da mora sprejemati povelja samo od njega. Rekel pa je, da čudežev ne more delati, da pa bo v svojem delu sledil glasu svoje slovaške vesti. < sopisjo. '2. Ko bo končana španska državljanska vojna, bo odstranjena poglavitne nevarnost za evropski mir. 3. Nemčija priznava, da ob čuti veliko gospodarsko stisko in največ zaradi velikanskih iz-1 datkov v vojaške svrhe. Vladni krogi pa ne omenjajo ni kake poravnave z Nemčijo glede kolonijalnega vprašanja. Poročilo na United Press pravi, da so diplomati prejeli obvestilo, »Ia je Italija že uradno poslala Franciji svoje tc-ritorjalne zahtevo 8. marca. V tej zahtevi je Italija mnogo zmernejša in zahteva samo nekatere pravice v Džihutiju v francoski Somaliji in posebne 5 pravice za Italijane, živeče v Tuniziji. ii||lllllt|||.ii|!lllHl||||.|||!llll||| ......mi,. „|. l|ttItim»l'?l;tltn;tlH'^''UnitiiMl^lHiiHHlH""! t^ ALI ste že naročili Slovensko - Amenta kanski Koledf\r za t** leto 1939? Včeraj se je vnovič potrdilo upanje, da Ik> mogoče doseči sporazum med konkurenčnima delavskimi organizacijama, Lcwisovim Kongresom i n Greenovo Federacijo. Sest zastopnikov se je včeraj Šest ur posvetovalo v new-vorškcni hotelu Biltmore. Federacijo -o zastopali Thomas A. Riekert, Matthew Woli in Daniel Tohin, Kongres za industrijaltio organizacijo pa John L. Lewis, Sidney Hill-maim in Philip Murray. Predsednik Roosevelt še vedno čaka in upa, da se bo vse srečno izšlo. Kakorhitro bi pa pretila nevarnost, da bi se pogajanja razbila, Im» sam nastopil ter stavil svoje predloge. Ko so se sinoči delegatje razšli, ni-o hoteli povedati časnikarskim |K>ročevaleeni, če posvetovanja ugodilo napredujejo ali ne. — Jutri zvečer se bomo zo-I»et sestali, — je rekel eden izmed njih. ZASTAVE NISO MOGLI NAJTI RIM, Italija, l i. marca. — Po celem Rimu >o iskali »Ive majhni ameriški zastavi, s katerimi so hoteli okrasiti ame riškega |H»slanika v Londonu Josepha P. Kennedyja, ki je osebno zastopal predsednika Roosevelta pri kronanju pa|>e-ža Pija XII. Več ur so iskali po trgovinah in pri Ainerikan eih, pa primernih, zastav niso mogli najti. nazivije 44 polkovnik'*, kot pa ekselenca. Njegov vnanji urad je podoben vojaškemu glavnemu stanu kakega generala, ki nikdar no umakne svojega pogleda (mI zemljevida, da najde vsa pota, po katerih bi se mo gol v ča.-u nevarnosti umakni ti. Prejšnji teden se je Beek sporazumel z romunskim v na njim ministrom Grigorijem Gafencom glede splošne vna-nje politike obeh držav, ki ločite Rusijo od ostalih držav za pa dne Evrope. V tem spo razumu je tudi vključeno vprašanje glede karpatske Ukrajine, kar pomeni veliko pre nieiirbo v romunski vnanji politiki, kajti ob času razdelitve C ehoslovaške je kralj Karol odločno zavrnil načrt, da bi bila karpatska Ukrajina dodeljena Madžarski, tako da bi Madžarska in Poljska iineli skupno mejo. To skupno mejo sta tudi na Dunaju zavrgla nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop in italijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano. Vsled cehoslovaške krize, ki so jo povzročili Slovaki s svo jimi zahtevami in vsled ukra jinskega gibanje pa je vprašanje karpatske Ukrajine prišlo zopet v ospredje. Tako Nemčija kot Poljska ostro o-pazujete dogodke na Cehoslovaškem. Iz obi-kov vnanji h ministrov Nemčije, Italije, Romunske, Madžarske in drugih sosed ni11 držav je razvidno, tla je poslala Poljska diplomatsko središče. Polkovnik Kock pa je bil tudi povabljen v London, iz česar je mogoče sklepati, da se je tudi Anglija pričela mnogo ln>lj zanimati za osrednjo Evropo. Chamberlain pa bo od Beek a hotel izvedeti, kako stališče zavzema Polj>ka glede kolonij. To vprašanje je stavil Bocku tudi italijanski vnanji minister grof Ciano, toda Beek so ni hotel pridružiti Nemčiji in Italiji v kolonijalnih zahtevah. Book je mnenja, da mora v tem oziru Poljska delati neodvisno in v svojem lastnem interesu. V vseh diplomatskih razgovorih zadnje čase se Beek ni obvezal pri nobeni državi. Book delnje samo za varnost Poljske. _ Poljska se ne bo pridružila osi Rim-Berlin; če pa pride na razpravo vprašanje kolonij, tedaj bo Poljska stavila svojo zahteve za izselitev svojega preobilnega prebivalstva in za dobavo surovin. advertise in "GLAS NARODA" "BESI R BSD N«v Tozf ■■■■........ - Tuesday, MarcH 14, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY GLAS NARODA HOLIUAIH Adf«rtiwueBt OO ifTMMIl <-»U> loto Wiim lUt am Afriko lu Kaaadc ..............H.0G / Ea Nmi York sa celo mto . . Xm pol 'tU ............... «7 00 laro »3.00 Xa pol Ifta ................$3.'l0 Xa tmtrt leta................»1-5C Za luowmtTo m črto leto .. Kk pol let« ................ Yearly M— OLA* NAJtODA" t KRAJA T8AKI DAN IXVKtttfftl NEDBLJ IN PKAZKIKO? -<2lj%fe» NAKODA-, Sit WEST lltfc STREET, NEW YORK. N- V. TELEPHONE: CHdw* I—1*43: KING GEORGE V.' gy "i '■—- OOPIHt brn podplat la osebnosti ne pritMajfto. Denar aa naročnino aaj m biafovoU poMIJatl po llooejr Order. Prl si.rvineicUl kraja uarotf nlkwr. priMlaio, da ae nan. tadl prtJAuj* blvallMe oaMtaai da bltreja najde-mo naalovnlkm. NEMŠKI PRITISK PROTI VZHODU Tako s«* imenuje M H l tonska najnovejša angleška hoj na ladja, ki «> jo nc«lnviio spustili na morje. Dograjima bo Šo to p«»l«*tje. Po kratkem presledku so j«* Nemčija zopet odločila, dn razbili -voj vpliv proti vchndu. To j«* razvidno iz izjav raznih m»iMŠtcili vodilnih mož zadnj«' dui. Izjave teh mož kažejo, .In jo sedaj | »ogla vi mi cilj nneij->ke vnanje j>olitike zagos|»o«lai iti nad Balkanom. Velik« kriza na < 'ehoslovaškem j** pos)M'šilu to nerusko odločitev. Zadnjih pet mevoev j«* Adolf Hitler razmišljal o n;'-»lodnjih petih predmetih: L O vrnitvi kolonij, katere jo Nemčija izgubila po svetovni vojni. 2. O pohodu v jugovzhodno Evropo. O združitvi Mentola in iidan*ka Xemč i jo. O nemški pomoči Italiji v Sredozemlju, in M n poraslim ii s Franeijo. Iz Slovenije LOVSKA 2ALOIGRA IZ DOLENJSKIH GOZDOV ta ni moi?« I nuditi količkaj u-«t r«'žl ji v«' |H»mi)ri. KI juh i<» nm morda še ni prep<»zno, da v bolnišnici rešijo mlado živ 2H. fobiuarja proti večeru je' '^'»U^ Ta žab.igra jo pokazala, kako p-žka in odgovorna prispel v Dvorsko vas ves i-z-eriam 23-letiri Alojzij Kožar,'J** s,"žhil »"vsk.-ga čuvaja. nin omlotnega posestnika. itctOITI ii c\/r> je zelo iatrpljen in je prosil sa- JVl*-^« Uo 1 KLL1L oVU j m o, da pošljejo v Velike Lašč«' po duhovnika in zdravnika Ta- •i. 4. ."i. Xikdo pa no more vedeti, kdaj bo pričela ta nemška po litika delovati, da doseže teh |*'t eiljev. V»ak razvoj, vsak dogodek pusti, da dozori, nato pa >o poslnži priložnosti z hlisko vito naglico, prodno >o si drugi v>t varili svoje mišljenje. S tona, da je čehoslovaški predsednik Km 11 Haoha o«i-^tavil voditelje slovaško avtonomne vlado, jo no državo. NEVTRALNOSTNA POSTAVA koj nato s«* jt s<*se«I odpravil v Velike l^ištn k«\ K« r pa j«' videla, da ji mož nnVsar ne prisp«'va za joskrlai otrok, sama pa tnali premalo za-ln/i, mu j«1 hotela za-rii hit i a I«-1 njo.govo place. To pa j< moža strahovito razbn ril«». Ko i«' blizu dopoldne za-posl«'iia Soka nova bila pri svojem .stroju, je prišel njen nn»/ v službo, ki pa jo je nenadoma zapustili ter o«K«*l v tkalnico t«>r brc« bos«»d oddal »na ženo dva strela. Zadel jo j«- v tro-l.uh in rani«4 ter jo nevarno rani!. Xato pa j«* obrnil orožje VSAKEMU ki naroči Slovensko-Amerikanski Kole-dat* za leto šljemo... PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Rax staro bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panorame je ZEMLJEVID MESTA NEW TORKA, na katerem so označene vse večje ceste in ulice, avtomobilske ceste, parki itd. Ha njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč in le-tovttč. Zemljevid meri 19 x 25 inčev AKO NAMERAVATE OBISKATI SVET QVN O RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NE OB H O-DNO POTREBEN. — KOLEDAR VAS STANE 50 C 8 poštnino (Kojake opozarjamo, ila lahko, ko naročijo posamezne izvo«le Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za namesto, da po- šljejo svoto — fiO«* v gotov in: ali Monev fMru — priložijo k narooilu znamke po 3 oziroma )>o 2 centa.) Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street t New York N. Y. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: • • Zgaga Za $ 1« * 4.7« ? 7.«*> $11.»«» K Hit SR CBN K SF.DAJ UITKO SI i:\JAJO so NAVKHKNE C K " NK POI»VKŽKNE SPREM KM m <»ORI A 1.1 LM1L1 pr«»ti s<-hi, so ustrelil v .sonce in.hil pri pri«"i mrtev. Zeno so takoj prefX'ljali v bolnišnico, kj«-r j<* hila «t|K»rirana, vendar j«* nj« no stanj«' y.«'lo n«'varno in j«* malo upniijn, da ho okrevala. SMRT ZAVEDNEGA KRASEVCA Na >voj«-m lep«*m domu v Sejmljah pri Tomajn j<- po dolgi in miu'ni hoh*zni, ki jo jo fir«-nasal z najveejo p«»* rjiežlji-vostjo, umrl v fi^I. letu svoj«' doh«' |»ose.-4nik in industrijalec Anton Turk. < M septembra lanskega l«-ta, ko ga jo hol«^z«'n priklenila na posteljo, s«' je nje-govo stanje neprestano slabšalo in zdravniška pomo«" mu |<» mogla I«' nekoliko lajšati tr|> Ijenjo, nikakor pa mu ni vrnila z«lravja. Pokojnik j«- bil «'«len izmed 1 i^tnh marljivih in žilavih Kra-ševcev,'ki so bili na t«\ji zemlji kvas otem r^«' j«' izpopolnil še na kmetijski šoli na Grmu. Ko je prt vzel «lo-ma«V pos««stvo, j«' pokazal, kaj je po srcu in glavi. Domaein in siromak sta vedno našla |M;dpornikn v njem, imel pa j«' ' »Klprte roke »tudi za »lijake m visokošolee. Znal ie cenili iz-«^braž«'iistvo ljubil j«» družbo, nad vse pa milo slovensko p«1- s«'in. Pr<>d vee nego tri«le>eti- • . . . mi l«-ti je ustanovil pok. Kurilom «lu nad Ljubljano niziskujejo oblast i nozaslišnoj aferi*, v katero je zaplutonili o-krog 20 šolarčkov. V Gunci-jali so .-jf otroci obirali kar v grudah in prirejali igre v bližnjem g«iz«ln. Posledica je bila, da jo zanosila mladoletna deklica. Poectje otrok j«* prišlo nn dan šele s tem dejstvom in ko jo šol>'ka oblast uvedla preiskavo, <«' je afera razširila in spni vila na dan naravnost strahotno sliko moralno pokvarjenosti šolske mladino. I>iil. ioo l*iu. JiPJ I »H. i mu. r^io I lin. UMi $42r»n ......... I»iu. J«i»n» V (talijo: Zn $ Ol * I L'. $ Lil. t r.7 SII'J.W $W7.~ tJr mu l.ir L1MI IJli WHI Ur lOOU l.lr 11MM) Lir UUUU Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar* jili «11 lirah, dovoljujem te boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSU &IRMO PO CABLE IJCTTER ZA TRISTIMBLNO $1^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRA>TKL BI RKAL) 216 W. 181 h ST.. NEW YORK PRECEJ VERJETNA ZGODBA A'snkovrstnp stvari >o dogn jajo nn svetil. Oomn hi ne bila rosuična tudi sl«Nh*ea zgodbn: — Živela je lep« in mlada ženska, ki s«* nikrlingov o«tškodnine . ('isto druga«"o je bTTo s so«l-nikom Diuokuerom v Londonu. Proden j je stopila neka 30 letna bolniška štrežnica Mary Smithova, ki se je pri neki n«'-zg«xli z motornim kolesom ranila na nogi. Poinlarjala j«', la nato pa telehniva na tla, kol zavolj«; brazgotine ne bo mogla nositi nobenega mo«lerne-ga kopalnega kostuma in ker i«' .brazgotina po«l kolenom, tudi ne bo mogla hoditi brez nogavic. lSo«lfniku se jo videlo vso to dovolj utemeljeno, da ji je priso«lil 250 funtov štertin-gov. Mož nekaj «'-a«;» ni ničesar -iutil. In ko so mu povedali, ni verjel. Ko so mu pa povedali desetkrat, dvajsetkrat in >t«»-krat, j«* za«" o I sumiti. Nekaj ž«* mora biti ros, — si je iiiMil, — bi tolik«> t o govorili. Tako je sklonil 111 o«llo«"il ter >e nekega dne prej vrnil »lomov nego rrtiičajno. In kaj -o nglookleknila, naj ima pravico do nje. Tako je govoril preudarni mož, ki jo bil tako zaljuhljei, *>m; MAHOTTA: A rrigo yo jo pripravljal zopet pognati >voj voli,ki žolti avto, ko >o so naglo odprla vratca na desni strani in k njemu je pri.-edlo dekle. "Kuii-nn blondinku, razen tej»a pa (travo gumijasto de-* * .j«' |*oiuislil Arrigo i«n sam ni vedel, ali naj so Im>1 j ču-di prekrasni barvi noznankiuih In- ali pa njeni presenetljivi spretnosti, s katero je bila v*t pila v avto. Mlada dama mu pa ni dala časa. da bi so < dlo. il za to ali ono. Položi-ta um je roko na ramo, in dcja-la -očividno razburjena: * * I mm* mi j«* l*aura. Prosim ne zahtevajte od mene noht •in ga pojj1*iiila. Hodite tako prijazni in krenite za tem ♦'•i iiirn avtom. Lepo vas pro->tin. hitro!** Arrigo je )Mr^nal avto z ognjem, s kakršnitn je zakadil d'Artagnan ostroge v bofco -vojega konja, ko je služil kra-rii dami in dejal je: i "X*e bojte *o, moj avto je mnego hitrejši od tistega, ki gn zasledil jeva. No uide nama. Oh, oprostite, jaz sem Arrigo Mrnrni.** "Zelo lile Veseli. — Ah. to je giozno. — (Vtanito prosim, v gotovi nitzdalji ml ornega av-1a. Ne sme slutiti . . .** "Razumem. — Oh, oprostite, nrosini, zadovoljstvo je na moji strani.*' *4Kakšno zadovoljstvo? Pozor na de»no zavijata.** "NV Imjte se. — Mislim zadovoljivo, da sem se seznanil x vami. Oprostite, /nekoliko zmedli »de me." Gospodična Laura ni o I govori In. Nepremično jo zrla na črni avto. Nj»tie drobno po<*ti -o bile skrčene, glofooko je dihala. Tvegal jo dvakrat nerodno vprašanj«', ki jo bilo no-d iskro t no in ki jo zvenelo kakor vprašanje zdravnika: *4A1 i itn širokem drevoredu predmestja. 4'Razumem va»-,** je dejal Arrigo z glasom in prizvokom, ki ga jo rabil nekoč kot govornik na pogrebu starega strica in ki so mu je zdel prikladen za to priliko. "Dve h ti ljubiti nekoga, potem na vso razumom, gospodična.** Odgovoril mu je kri»k. ki je zvenel kakor sintetično ihtenje. "'Pozor, ustavljata!*' t Voi avto je zmanjšal hitrost in ustavil so jo pred majhno vilo. To jo bila ena tistih navidez neobljndenih vil. ki je njih zvonec vedno pokvarjen in kjer so zdi. da govore opuščene /.'iluzije v oknih: No vprašajte na- o ničemer. Mladi parček ni preveč hitel 7. zapiranjem avtomobila. Smatrala «-ta za mnogo iiujnej- š<* (»oljuhiti se. "Falot!" jo si kn i In gospodična l^iurn in krčevito za i II-tela. *4Mos<*c dni pred poroke! To jo ničvredne/.. Toda mod nn noj in njim je vsi' končano. Oh, oprostite, gospod! Toda še tnalo prej sem upala, da -e motim-— lopov!** Laura si je zaikrila obraz z rekami in krčevito zaplakala. Polagoma se jo pa priplazil v njeno bolest občutek presenečenja nad nerazumljivim molkom njenega eprentljevalca. Dvignila je oči in se ustrašila, ko je zagledala Arrtga sesede-nega nad volanom, kako je -tiskal pesti in stokat: "Za boga, kaj vam pa je?** jo vprašala. Zdelo *e je, da je zaslišala zamolklo ihtenje. Potlej je Ar-ligo počasi dvignil glavo in ji poknzal svoj obupani obraz. "Tisto dekle,** je dejal trpko in bolestmi, "je moja nevesta. Ta'knjrtem jo spoznal, čim jo stopila iz avtomobila. Katera višja sila gospodična f«au-ra, je vodila vašo korake prav k mojemu avtomobilu, ko je v VAŽNO ZA NAROČNIKE Pulf BM^lora racTldnu do kdaj lm*te plastno uraFalio. Prva Atrvilk« |N«m-tii niMfr, tirnica riaa In trefja pa leto. Da a am prihranil* D*|M»trvna«*K& (trla In rtroAkov, Va« proaluo, da akufialc aaručul-ao |irtfi^*Mploli nič ne vpraša. < V p« mi kdo zastav! to vprašanji', n Hira m seveda odgovoriti. Največkrat rečem: "Ne vem, ali. morate umreti sedaj, toda enkrat moramo vendar umreti v-i.* V.rša Intlezen je *-ioer zelo ro*na, toda z vso upravičenostjo upamo, da s»* bo vso dobro izšlo." (V bolniku to pove z na>m«]iom na i 'brazu. ga to pom-ri. Ri'sno bolnim ne smemo vzeti zadnjega upanja, nekaj iz usmiljenja, nekaj pa tudi zato, ker se lahko motimo in shslnjič tudi zato no, k« r se v za lnj<-ni trenutku lahko vso obrne.*' Nato fa priznani zdravnik pt ijKivednjo naslednji dogodek iz -vojega živijenja: amjKik mož -am. zdrav in cveto?. drtbel kakor takrat, ko š,-ni bil bolan. Ponudi mi roko in z nasmehom mi pravi prostite, da pridem kar jaz sam." Kosem moža zadnjikrat videl, sem bil fiopolnoma prepričan. da je to umirajoč človek. Sedaj pa sem z lastnimi očmi vide?, da j« mi»ž "j»ol«*u nil*' meno in >mrt.** Nato Meiilenirraelit prip<.v«*-duje še drugo zgodbo iz h ta ki se «e primerila -lav 110.11111 ameriškemu zdravniku dr. Kliotu Joslinn. Bogat Američan, duri j !•*. Mi not je re."»no /bo|e| na eneeen«>. Iskrena?** "Da, priznala som. da sem zašla pnilahV-, čutila sem, da sr««ča priborjena za tako ceno laži, ne more biti trajna. In v.so hi ti bila priznala, tla ni tvoja pretresljiva prigoda pretrgala mojega bolestnega doživetja. da nisem opazila kako plakaš nad svojo lastno resnično tragedijo." "Nad resmičiiri tragedijo.** Ijuuru si' je dvignila. Arrigo je sledil njeneinn zgledu. Po dolgem molku je končno dejala. 44 Igrala - va oba hazardiio igro in oba sva dobila. Toda navadno dobi izmed dveh samo eden. Nama se je pa sreča obema enako nasmehnila. Ničesar ti ne morem očitati, ker bi mi lahko vrnil milo za drago." 44Ros je. dušioa." je pritrdil Arrigo. ( Potem st:l so nekaj ča-a v .zadregi gh dnlla. Kar se je Lnum z;w$mojala. rekoč: "In svojo igro nama ni tre- sroilstvo zojier shulkorne bole/-' Nanašanje zaš«'-iti* eiviluega ni — iuzuliu. Kakor hitro je prebivalstva v primeru vojne za to novo zdravilo dr. Josll;;jzaninia fnineiwko javnost, via-zvoilel, ga j.- takoj uporabil na, do in pat lament, v čedalje v Mi no! 11 in mu rešil življenje. I č ji meri. V prvi vrsti gre s«-Tako roko«" y. roba groba ga jej veda za vprašanje, kako bi v potegnil nazaj v ogoi|ek pa - t.-m š,. ni pn; nico. Ž njim inzuli- j senat na e.ni svojih zadnjih >e j. nn spol ozdravt I. jo za«"-el pro- učevati krvne bolezni in je1 - n;,lvlS4M,l ^ sil> ** vpmssi-prišel na idejo, da bi fsmtanj- kanje krvi zdravil z zdravijo-i""'"V1* ^raji-n^. iln hi 1110 njem jeter. Kaj zdravljenje J poniem. im v.sj ve- iz jeter danes v prvi uri (m» alarmu avtomobilov brez hudega trenja in dronja zapu-titi Iz debate je razvidno. umreti, danes pa skoraj lalik»|,kl so v Wl" °7,ni <*°stnn iWUl rečemo, da za to boleznijo no- x beden no umre. Tako je Minot. mo. Prej je moral skoraj v-ak j ki je iiholei na nevarni anemiji.| jo jo prekinil Arrigo. "Ali,; ha obžalovati. Tej hazardni Laura!** — Naslonil se je na {igri so morava zahvaliti, da -o blazinice na livanu in se od imeli najini poljubi okus. po sreff zasmejal. — "Nikoli bi ne j os vet i tako ,da so »bili šo v<^lati ti re--,ši. hi tako' bo tudi v bodoče, nieo, če hi ne bila sama prej .kaj ne. Arrigo? Osvetiva s«' na vsega priznala. <'uj Laura — najrafiniranejši način, oženi so tudi jaz sem to nalagal.** |z menoj.*' "Kako? Tisto deklo v čr-| Arrigo je planil pokonci kanem avtu ni bila tvoja neve-^kor da se je ta hipermoderna sta?'* .mizica "rzpremenila v morskega "Ne, T^aura. Se nikoli prej pajku in da s v mu jo zagrizel je nisem videl. Toda ti si mi v nogo. iS-topil je k oknu in dobila všeč in hotel sem obrnit' jal otožno, ribrnjen s hrbtom na^e tvojo pozornost — z iz- proti Lanri: ki 11111 je nova iznajdba na |m>-lju zdravniško ve le rešila življenji' tudi sam s svojim novim zdravniškim i^^stopkom stotisočerim rešil življenje. ti*ku, in da bo v doglcdnom času mogoče premagati tudi takšen promet. Notranji minister Sarrant je izjavil, da vlada, ministrstvo za javna dela in glavni stan neprestano proučujejo in iz- mišljeno dramo, podobno tisti, ki si jo preživljala ti . . .'* "Dovolj, Arrigo, dovolj!*' "Tako temeljito se no bova mogla nikoli osvetiti. Jaz rom namreč ž(* oženjen." Po takih in podobnih dogod- j Im>Ijšujejo načrt za evakuaoijo kili Meulengraeht pride do.Pariza. Pri stvari sialelujejo prepričanja, da noben bolnik, j tudi oblasti poedindi depart-naj bo njegovo stanje š,. tako mentov, ki pripravljajo vso po-ža lost no, ni obsojen na -mrt,|tn*bno, da bodo mogli v pri-dokler — živi, ker se vsa takajiueru nevarnivti hitn» .-prejet" preiskovanja v zadnjem hipu določene odstotke pariškega še lahko izpreviv.e jo. j pmbivalstva. Ko obnovite naroc- - f ^ nino, pridajte še 50 centov za S. A. Ko-ledar za leto 1939 CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da jo po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "C.vkla-men*' je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopi! v javnost. Nato jo začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt.** Cena ...................... Soe. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljnbljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor lioče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Kimski vlad ar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in 'razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) E110 najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Stovenie Publishing Company hwn IXIflBr-HlfK Tuesday, March 14, 1939 ~ SLOVENE mrOOBLXVT MILT nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA "OLA8 NARODA" PRIREDIL L H. 21 "O, to je izvanrrdno le]»a priložnost in tam bom živela v družbi aestrične .mojega zaročenca. ima namreč zelo lepo «eftrieno, gospod baron. Ali naj vam kaj pomagam in vam dam priložnost, da :> i pridobite njegovo lepo sestrieno?" 4 4 Nikar ^e tako slabo ne Aalite,*' pravi net oliko presenečen. **V tem slučaju ne prilagam toliko važnosti na lepoto, kot na bogastvo. In tega je v Rittbergovi družin: V4S*\ kot pa kdo portrfbuje." 4tlSeve«la. Samo pomislite, gospod baron, kako lepo bi bilo, ako hi se mogia oba poročiti v to družino." •'Kar nehajte razgrinjati prod menoj zeleno preprogo, Stefica. Bogata ženitcv je za mene ravno tako potrebna kot za vas. Toda krasno bi bilo, ako bi midva pri tem še 'me I a srečno p riti v into družino. Potem bi se mogla oba sijajno tolažiti, ako bi kdaj prišlo kaj narobe. Štefica, to morate na kak način spraviti v tir. "To tudi boni, toda previdnost in še enkrat p revidnost. Pridite j utri zvečer k Freisingu, bom že tako uredila, da bova po gledališču tam večerjala. Urediti bo mogoče, da bova eatna srdela in tedaj bova videla, kaj 1k> pozneje. Na vsak način imava sedaj prea ,še boljši. Sedaj pa prosim, pojditez vidim, da prihaja Lenardova, ki je sedaj že prehodila ves bazar in .se sedaj ne bo vee ganila od mene." "Tedaj ise *mom xost z ogorčenjem umakniti! Na svidenje, Stefica!" • In baron, kot b: bežal, izgine med množico. Ko gospa Lenardova pride do cvetličnega šotora, je Štefka zelo zaposlena n tem, da cvetlice, ki so ji še ostale, kar najlepše uredi. « • • Medtem pa Flavija mirno in samotno živi v Rittbergovi hiši. Kadar v goi-podinjstvu ni mela nobenega opravla, je pridno igrala klavir. Bila je pridna učenka svojega očeta, in ni samo popolnoma obvladala klavirja, temveč je tudi iz-vratno igrala gosli. Poleg tega pa je tudi skladala krasne pesmi in priproste melodije. S svojo veliko glasbeno nadarjenostjo bi mogla zaslužiti mnogo denarja, da bi prav lahko živela, toda v rvoji umetnosti je bila zelo boječa in za noben zaklad sveta ne bi pustila, da bi jo* slišal kak -tuj človek. Ko je bila še mlada, je najrajše. igrala in «i je z glasovi povedala vse, kar jo je bolelo ali veselilo. Rada je tudi hodila na dolge »sprehode. Krasne? se ji je zdelo hoditi v bližajočo se pomlad. Toda njene oči so resno in žalostno gledale v bratenje in cvetje. Njeno nrce je bilo vedno pri Ilansu Ritnbergu in -se je večino povpraševala, ako bo srečen ž njo. katero si je izbral. Poznala je njegovo tehtno, globoko, strogo resno mišljenje in če si je mislila živahno, razposajeno dekle ob njegovi strani, se ji je dozdevalo, da med njo in Hansom ne more nikdar vladati iskreno soglasje, kot pa je potrt Into za dva taka človeka. Seveda ljubezen marsikaj izravna in p remi* t i prejele in na to je upala. Upati? Da, za njo je bilo mnogo važnejše videti Hant. Iiilo je'leto dni po smrti drugega .grofičinega moža, ko se je znova poročila. Ne samo javnost, temveč, tu-di družabne kroge, ki jim je grofica pripadala, je ta poroka silno presenetila. Pravi škandal pa je nastal, ko so zvedeli podrobnosti o tretjem grofičinem možu in o zunanjih okoliščinah ob poroki. Mož tedaj, leta 1904. 58-letne grofice je ;hil namreč nje mnogoletni kočija ž James Wad s worth. »S svojimi 28 leti je -bil za trideset let mlajši od žene. Poroka -se je izvršila v znameniti mavfairski cerkvi. Obe poročni priči >i je grofica poiskala enostavno med mimoidočimi na cesti. To je bilo vse zelo presekama na > mogoče gledati, kako 1k> katera druga konjskimi i njim izmenjavala ljubeznivosti. Toda kaj naj napravi? števamo tt0_,............... Iti v svet, postaviti se.\ n n m frlu itn katera druogel premagovati svojega hrepenenja, da poročili: "Gospa grofica je ta- i.opet \ id. Fllavijo. Od Štefke se je do ponodeljka poslovil ko želela in jaz se nisem mo-el ■n ji je rekel, da se hoče s svojo sestrieno' dogovoriti glede upirati." Čudni zakon pa "ni uj«nui *el«tve v svojo h.*o. In to je bil tudi njegov namen, trajal dol*o, kajti Wadsworth » bilfl Hn Si Fl«v!w* rrnvnr; A -____1 » _ i i . >.■ \ * T^lavitna stvor zanj je bila, da s Flavijo govori o naj- je umrl že čez pet let. Njegova d«*>th P*mih In samo h tem si je razlagal svoje hrepenenje vdova je živela potem samotno r lav. j,. 1 r, *rva mu j^da more samo v druaibi 8 Flavijo v Howe-u in ni nikoH nikomur ravnoteijs, M^ro je izgubil, ko je zopet videl predala, eakaj se je omo«»»iU iDalfc eeiAoiaSAj t kožijažem. CESTO JE ZAMENJAL S SPALNICO. X^ko berlinsko sodišče se je moralo pobaviti s pijanostjo 35-letnega Karla R. in njenimi posledicami. l)va metra visoki obtoženec je bitt zadosti okajen, ko je zapustil gostilno, v katero je stalno zahajal in v svojem (»osebnem razpoloženju je zanu njal cesto s svojo spalnico, slekel se je in hotel kar tako zaspati. Ko pa je ostal v sami srajci in spodnjih hlačah, mu je postalo mraz, razjezil se je, da mu "spalnice" niso zakurili, pa je začel rza-b i jat i po domnevnih vratih in je povzročal sploh takšen hrup, da sta pritekla dva moža, ki sta odhajala tedaj na delo, in ga povprašala, kaj dela. Velikan se je ž njima takoj spufrtil v prepir in ju dejansko napadel. Nekemu policistu, ki sta poklicala, je tudi slaiba predla, tako da je morala na zadnje na plan cela četa policistov, ki jra je ukrotila. Na policiji se je še nekaj časa vedel kakor divji mož, potem je zaspal prespal pijanost in ko se je zbudil, ga je bilo zelo sram v*ega kar je bil počel. 0<1 tedaj se kozarca ni več dotaknil. Navzlic temu ga sodnik ni mogel odsloviti brez "spominka"; naložil mu je 200 mark globe. Nemci pijanosti pač ne upoštevajo kot olajševalni razlog. VSE PARNIKE SLOVENK PUBL CO. YfHiOSLAV TRAVEL I>KFT. ŽIC W. IStfc St. New Ywrk. V V. KKKTAJNJE PARIS'IkOV SHIPPING NEWS la. man a : Si. Luuls v Hiitubtirt 18. marca: Itirtiia r Genoa lit- de Fr»tHt ▼ Hat re -I. uiara : Kur«v Bremen SI. man-a : llatisM r f. Hamburg marca: Chainplaiu v Mavre .'4. man-a : Que^u Mary * OieilK-nrg iT>. marti: ItfX t o prignali na poli-ei jo njenega IjulM'ka. je Mar-eonnijeva priznala |Hineverbo i/, strahu, da bi ne padel sum nanj. Samo niu m |H>v«*dnla, <>d k«»l dobiva de*iar. pač pa mu j<* natvezila. da ira zadela v loteriji. Fant j«* priznal, da je «|i>btj <»!iui v i^r:ilnieali. Svoji Ijitbiei. ki ira j«- Urila, j«* Jtalmi-sil v obraz, da ne bo pozabil, kakšno kašo mu je >kuliala in da kot zločinka v |m>Ini meri zar-hiži it čo. Za božične ]>raznike je izneverila prvih lS.(MH) frankov a 15. januarja je odnesla v banko Ion i je in je bil na-lcAijen na ne- Š PANS KI ZLATI ZAKLAD * FRANCIJI. Pariški Matin** pon ča. da >toji na pariškem blagovnem kolodvoru v Ivrvju ž»' imI ."». febniarja >eil» m vagonov za-l>ojev zlata in srebra v skupni teži ton. V zabojih so zlate in srebrne palice, španski ill mehiški zlatniki ter druge dra-aroe»'iioenca. češ, daj®^* 1939. ko pariško trgovino z ilragulji. Pariško tnrovsko sotlišče ima stvar v evidenci ter je dalo zaklad za^tnfcžiti po mobilnih gardistih. oitiaiiuiiii^ Ko > prišla po.|t9- Naročite še danes S. t^* A. Koledar za leto V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — % KNJIGARNA ^GLAS NARODA" ---