I j Noví
Il v-k
Novice izhajajo v Ljubljani
teden dvakrat, nam reč v sredo in saboto.
Te ča j
XL
obertnij
skill
narodskih
reci
Odgovorni vrednik lir. Jíanez Bleiivei»
^Hr
f
Veljajo za celo leto po poéti
4 fl., scer 3 fl., za pol leta
2fl. po pošti,scer lfl.30kr.|j^ ---=-
sredo
21.
decembra
1853.
ist

2.
Kako íerden lés obraniti.
(Po dr. Liidersdorfu.) i	(Dalje.)
Misli Boucherieve, da posekáno dřevo ne sèrka
več nobene tekočine zato, ker je nehala moč živ-
mene zmotile niso; dozdevalo se
ven pa kar naj bolj po ceni, posebno za to, ker po skušnjah mojih mora biti lés dobro napit s
ljenja
v njem
j
pa
mi je 5 da ravno posekáno sočno drevo ni vec no
bene tekočine v-se jemalo le zatega voljo

ker je
bilo že soka polno, kterega pa ni več zamoglo iz-puhteti iz sebe, ker več perja ni imelo.
Kako bi se tedaj dalo napraviti, da bi spet híapélo tako drevo, zacel sem prevdarjati
tisto namako, in scer na 3 četert kubičnega deblo
vega prostora.
Kotlovinski vitriol (Kupfervitriol} in
cinkov vitriol (Zinkvitriol} sta po sedanjih sku šnjah tište dvé soli, ktere zamoremo naj bolj po hvaliti, in ako bi zamogel cinkov vitriol popolnoma namestovati kotlovinskega v njegovi dobroti, postavili bi cinkovega na pervo mesto zavolj nižji cene. (Dalje sledi.)
9
in kaj
nek mi pride na misel? Dobrotljiva mati natora,
Gospodarske drobtinice

spomnem se, gotovo brez namena drevju ni
dala
debele skorje
f
ampak

davši mu jo, imela je na-
men , da sok po dolgi poti skozi deblo do vej ill
perja se
otoma preveč iz sebe ne izhlapi.
evo o
r-T—	-	Ak°
golo deblo začne hlapéti
ÇDa se mleko ne zagrize) y naj se položí en zvežček méte v mleko.
pri světlíka h ali tciht pri lam prav lahko pomagati. Stenji ali


4
in izpraznjeno soka je zdaj vse pripravno
« •	il	i «	Il	Vf	li

da po
deblu zamore se stekati tekočina, ktere se je na
/> a/i taliti
in za tem spet popolnoma posušé. Po tem gore, da se ne kadé in ne smerdé.
namočijo dobro v hudem kisu (jesihu)
pilo, ako je bilo z enim koncom vtaknjeno v njo.
Zastavica je tedaj na to vižo uganjena. Treba je sedaj le vediti, kako bi se dala uganjka ta v
( Surke pre&ene le-ta stupa gotovo) : zmešaj
delà zmletega borak
a
z
prid našemu namenu obraćati.
delom mok potroši na tište kr
in
5
delom
se v apoteki dobi u kra. To štupi
9
tovo, da
---- - — —---—-----------------jjuii uoi ua ii^ii/ ivi ti j t y
Iz tega, kar smo sedaj zvedili, je tedaj go- tovo jih bodeš pregnal
kamor surki zahajajo
go
lés, kterega
hočemo navdati s tako teko
cino, ki ga bo
varovala trohljivosti in gnjilobe. mora popolnoma sirov (frišen) biti, ker s suhim se ne dá to storiti

ker je
navdan že z zrakom, ki ne
pustí druge tekočine več v-se. Na tem pa ni nic ležeče, ali je lés sekán bil pozimi ali poleti. Poleti scer ni dobro mizarskega in tesarskega lésa sekati
pravijo
ker se tacega radi červi
■	•	• v	1	•
pnmeio, ali
nam sedaj za to ni nič mar, ker si zamoremo zvěsti biti, da lesa, kterega smo po našem navdali s kako kotlovinsko in cinkovo soljó, se ne bo z lepo dotaknul červ. Yendar je za naš namenbolje sekati lés nozimi zato. ker v hovii je pozimi smo
lotóka manj, kakor poleti, in smolotok je včasi zlo
na poti našemu ravnanju
Pervo in pravo je tedaj, da lés, mo narediti terdnega, mora ravno sekán sirov (Trišen) biti. Na tem pa, zlasti ako
t t	f	1 II	1	i	• v i V V	v
(Različna tečnost mesa). Gosp. Marchai v Kalpi je dolgo skušal zvediti: ktero meso ima vec redivnega v sebi ter je po teh skušnjah zvedil: da naj bolj tečno je go veje, po tem piščetno, za tem svinsko, po tem koštrunovo in za tem
telečje.	V	-
(Razloeek med sreberno in kositreno klico). Položi sreberno in kositreno ali železno pokositreno žlico v kumarovo salato. Kakošen razloček bodeá zapazil v 24 urah ! Sreberna žlica je čez in čez polna strupenega zelenca (Griinspan), ki se je napravil iz razkrojene kotlovine, s ktero je srebro zmeáano
bila.
kositrena žlica pa je čista, kakor je
Naj si zapomni to vsaka gospodinja!
ga loče
?
lés
Zgodovinski pogovor
$
Dra«ri prijatel !
pozimi sekán bil, vender ni nič lezeče, ce dwevo
ze
ali
tednov leží, le da ni omlajen bil. To veljá za vsako sorto lésa, naj je hovje ali listiato drevje
Vprasate me: kako bi Vam jez gčrb (Wappen)
draka na stolpu sedečeíra
mehki ali terdi lés.
lublaňské £r[a mesta razložil in jeli nima ta srerb kakosen zgfodovinsk pomen. Serčno me veselí, da Vam je mar za domače starinstvo.
Ktero tekočino pa si bomo sedaj izvolili. da Znal bi tudi kdo staro to znamje slovenskosti mesta Lu ž njo uterdimo lés, to je, da varjemo ga gnjilobe? blane pofrankovati, zato se ne madim z odgovorom.
^»v A	«i v/ i VkJ J	V f 7	w . » tit J V/ 111 V/ ^ li ^ 11J I1W v •
Znano je dosto tacih stvari, ki so gnjiobi nasprotne, ali nam ni z vsimi pomagano: nam za morejo le take dobre biti, ktere so gotove, zra
Znano Vam je, da je indoslavensko božanstvo Ž i v a imelo dvojno stran: dobro in zlo — belo in cerno.
Kot černo božanstvo so
ga
častili Indi, in Slovenci
kot gospodarja pekia
>
vi h
sodnika mertvih častili
9
znamnje (symbol) pa
kot sodnika in maševavca
v
kterim so Zivata
9
pod
mert-kot
Lob
od
b
B re g, H r i b, Labi
9
lob
je bil
9
y
lb. Lab
Imena Ver h ni ka
a so samesvnonima
san
v
tudi kozel.
čenih je kačji drak povsod najti, kakor tudi kozel tovo ee tudi spomnite, da slovenska psovka
V indiskih pagodah Zivata in Zivi posve
Go
di h ko
kacji drak, vsa izrazujejo eden pojem. Tako se mi dozdevaj
9
9
tudi
biti imena Virj
(od
synomma
Vird. Beseda Mi r k e pomeni kaj
>
Mo či 1 ni k in
zidovnega od m
zlu!" toliko pomeni kako
99
idi k vragu
99
murus
Mauer
9
toraj
Mirje v Lublani
Po
mojem
Zato naj- mnenju so reke in potoki dobi
demo ime stajerskega terga Kozje prestavljeno ali, bolje vira. Ne tajim pa mogocosti, da je Lab
imena kmalo pri iz
znala
rečeno, prepisano v ime Drachenburg, ktero ravno
od
to izrazuje, kar Kozje, mesto
se je Ž
častil
ke ime dobiti, vendar postave nemških samo
©
kot sodnik mertvih pod podobo kozla in draka. Obraz bach
kov pretehtovaje ne morem zapopasti, da bi iz L
zamoglo
postati ta i b a ch
N
robe vidimo
drakov se najde tudi med obotritskimi modlami, in drak so Němci slovenske
9
da
ta ima nadpis „Černi tra" na edni, in „C i ca" na drug
samoglasnike
i, o in u zmiraj v
svoj ai
strani, tedaj C
to je
»
černi drak
9
Ol
Kaè
b
9
eu preobraćali. Tako so napravili iz L
Laufen. iz L
Leutschach
iz L
Lausah
jega
draka najdemo na rogaćkih štajerskih in
celovških Lohat
koroskih rimskih kamnih, kar dokazuje, daje znamnje Lipnik Leipnik, iz Lip
L<»itsch, iz Rohatc (Rogate) Roitsch
iz iz
Leibnitz, iz Bist
staroslověnské
nia in S a an

stj
Tudi najdemo imeni D
na noriških kamnih
Pervo ime S
Feistritz itd. (K
sledí.)
je čisto slovensk izraz, drugo je indoeuropejsko poznam-lenje, ktero najdemo v latinském, nemškem in celtiškem jeziku: draco, Drache, dragon.
Zemljopisje

Bugarska (tudi Bu lgarska ali Bulgaria ime
novana dežela) je ena nar
• V
h pokraj
turškega
Da je beseda drak tudi starim Slovencom dobro carstva. Ker ravno sedaj po njej armada turška je raz-znana bila, prepriča me ime vesí v fari male Nedele postavljena, ter bo berž ko ne kervav boj se ondi pri-ležeče, ktera se veli Drakonce; ali v starih kerstnih čel med Rusi in Turki, bo morebiti bravcom „Novic"
ugodno, brati nje kratek opis.
Meje so: Od izhoda černo morje, od severa Do-
bukvah in urbarskih pismih se najde ta ves zmiraj pod
imenom Linddorf. Ker pa v staronem»čini Lind pomeni toliko kot drak, zato celovškemu draku pravijo nava iu Vlahija Lindwurm; Wurra pa se je rabljalo v staronemščini cedonija, od ju

od
zapada serbska kneževina in Ma balkanske gore, ki jo od Tracije lo
za pomen kace, tedaj Lindwurm schla n g e.
D r a ch e n-

CIJO
Obseže blizo 1600 štirj. zemeljskih milj. Planine so: Balkanske in Srebreničke goré
Oko
V iztočnih bogocastjih je drak zmiraj bil znamnje lica Donavska večidel je ravna.
gospodarstva; celo v svetem pismu
ga
najdemo v tem
Reke so: Donava, deli Bugarsko od Valahije
pomenu. Tako se Babylon velí drak, kteri Izrael se steka u černo morje na 7 mestih, kterih glavno je
pogoltne. Prav za prav je tedaj Živa (vindex et ju- pri Sulini
dex) imel kot sodnik živih in mertvih draka za poznam-
• Y
Druge manjse
reke so: Lom. Cib
Bakarska dežela
lenje
9
ker se je njegovo gospodarstvo čez takrajni in
se
peljuje po D
di mnogo žita, ktere
Nar

m cernem morju
a itd.
obilno
, blago
unajni svet raztegovalo.
stanovnikov so drobné ovce, kterih «tisuč in tisuč raz
V rimskem basnoslovju ima draka edina Cer era prodaja se vsako leto u
druge
kraje.
za vlastitost (atribut), ali znano Vam je, da Cererin medů, volne, loja itd.; gore so
bogate
Dalje je dosti rud, posebno
gersk.
Ger
mythus ni izvirno latinsk in tudi ne izvirno skorimska Cerera je na več spominkih jako podobna in
zeleza iu bakra.
diški Živi
v
Bhavany, severnoslavenski Babi.
Ka

kor Ziva
Bha vany
V	J
kali so žertvovali ljudi, tako skih Tatarov, Kozakov in
Prebivavci so slavjanskega plemena, posebno
U Dobriču biva tudi nekoliko skitav-
Nemcov po nekoliko selih
narecje govoreći
tudiCereri; kakor Živa ima kravje rogove, tako ima Ce-	kraj eernega morja naseljeuih. Po mestih stanujejo Turki,
rera bikove. Glavna betva njenega častja je brez dvombe	Greki, Ermeni in Zidovi. Broj vsih stanovnikov je blizo
prišla iz egiptovskega mesta Sais na Gerško, in od	2 miliona dus. ondot k Rimljanom. Da pa egiptovska božanstva tudi
Kar véro vtiče, so Bagari večidel gerške cerkve.
imajo svoj početek v srednji Azii, so spoznali nar Moharoedanskega zakona so Osmanli, Tatari in potur
imenitniši mitologi.
ceni Bugari
9
njih je blizo 250.000. Bugarov katoljskih
Tudi v celtiški mitologii najdemo to žival, in nar je do 10.000. Poleg černega morja je ena fara Nem višje celtiško božanstvo H u ima draka na svoji ladji in cov katoljških.
priime. Uthyr Pen
dragon
9
čudovitna drakova
glava. Severni Germani imajo tudi svoj mythus od drakoubivca Wolfd i e tricha.
Var važniši mesta so: Vidin, terdnjava na Do-navi, imenitna zavolj tergovine , in ima 25.000 stanovnikov. Niko polje, jaka terdnjava na Donavi, broji
Lahko bi se kteremu dozdevalo, da mestni gerb do 10 000 duš. Ruše u k, uterjeno mesto, leži Gjur-lublanski je nemški, kar pa je težko verjeti, še težji gjevc vštric. Ter novo, nekdaj stolica bugarskih carov spričati. Franki, ktere so Karl Veliki in se bolje nemški in patriarhov. Sofia u plodni dolini, najveće in naj-
or
skofi frizinški in bamberški po slovenskih zemljah nase- lepse mesto u celi Bugarski, ima do 50.000 stanovni-Ijavali, so že bili kristjani, ko so sem prišli; gotovo bi kov. Stolica je pašata in gerškega nadškofa. Silistra bili tedaj kakošen keršansk symbol přejeli, da bi oni, ka kor se nekim našim historikom ljubi terditi, od Atila po rušeno slovensko Aemono
ktere branitelji tega terdenja na svetio spravlaj
9
vnovič
zikoslovni
ali
1
ako
jim lehko vse pre
(T
m
oje
bili postavili. Dokazi
>, so je-
člověk kritiško pilo v roke vzel Več temeljitosti ima naše spe

raduterjen, ima znatno tergovino in fabrike za sukno. S u ral ja, na ktero so zdaj obernjene oci celega sveta, je jíka terdnjava, od vsih
straní z nepristopljivimi berdi gradu stanujejo sami Turki do
9
in kanjci oklopljena.
30.('00, u predgradu Bugari, Ermeni in Greki.
Služi
to nešto Turkom kot vbežiše; tudi je tako jako, da za
lo
od
b
b
5
b
h m
9
hřib, breg zase, mori veliki sovražni sili opirati se. Varna, grad na
i čeriem morju, ima dobro luko in vodi veliko tergovino;
kakor je ima njihovo izpelovanje. Ako bi bili Fran ki Lublano postavili bili, je tudi dokazati, da so Verh- ima 25.000 stanovnikov. Stolica je pašata in nadškofa
. krali
ko postavili. Koliko jaz mestopisje Verhnik
m
genkega. Ondi je poginul leta 1444 Vladislav
njene okolice poznam, govori vsa okolici za izpeljevanje ogerski in poljski, v bitvi s Turki.
Slovanski popotnik
ne smé v cerkev, svoje molitve opravlja. Streha mo

seje ima kupio s poilu no, ki je očitno znamnje turske Gosp. Vaclav Klicpera, znani češki pisatelj, pri- vére. Velika kupla je okinčana še z manjšimi. Vsaka
pravlja za tisk dramo:
99
Obleženi Belehradu".
tnošeja mora imeti mi nare to, to je, stolp ali turn
o/
Trnavski kalendar za leto 1854 je přišel ima podobo

ki
velicega stebra,
kteri je višji ali nižji in
letos z 30 obrazi okincan na svitlo.
M
do 10 čevljev širok, pa navzgor zmiraj ožji in ožji prihaja
Spominek slavnega Kop er nik a je bil 25. okto- na veršiču turna se lesketá pol lu na. Veliki tempelni
j
bra vpričo pruskega kralja odgernjen.
vV
Knižnica ruskega deržavnega
svetovavca Ivana
kterim se dsiami pravi, imajo po 3 do 6 minaret. Okoli
vsakega turna je mostovz, s kterega kaj m (cerkovnik)
Nikolaj eviča Lobojka, ktero je podařil češke mu čas vsakdanjih molitev razglasuje. V mošejah so poste narodnemu muzeju, je bila te dni v Prago pripeljana. nah tablje iz marmorja in napisi iz kórana; podob ali Obseže 221 delov v 404 zvezkih najizverstniših ruskih štatev ni v nobenem turškem tempelnu, ker so prepo-
pisateljev.
vedane po profetu; tudi klopi ali stolov ni nič; le pre

Imenitni poljski roman „Listopad" od Revuskega proge (tepihi) so po tleh položene, kakor se pri nekte
/ /	a «	« » , ê • « m	« *	v •	m ^	if i #	m	v •	m	«
je gosp. Vorlíček v ces ko přestavil.

Po ukazu gospoda ministra uka je dal gosp. Kink
rih molitvijah Turki mečejo. Na tišti strani, kjer M e k a (rojstni kraj Mohameda iz za tega voljo Turkom sveto
pervi
del zgodovine dunajskega
vseucilišča v natis

tudi
mesto) leži, je kibla (kamen) vzidan, kamor vsa rano
drugi del se že tiska. Gospod Tomek zdeluje enako židovino vseucilišča praškega.
žica
v cerkvi svoje obraze obraća. Pod to kiblo je m ih b rab (oltar), to je, 6 do 8 čevljev visoka razvot-
»
«i/ 'i*
Ravno je přišel na svitio spis: „0 literni vzajem
nosti mezi rozlicnimi kmeny a narecirai slovanského narodu od Jana Kollara" v češki prestavi od Tomicka.
Dalje se je iz tiskarnice izdal „be sed nik, zabavnik a rádce (světovávec) pro domácnost", in Pražsky Svatovaclavsky kalendar".
lina; scer je v vsaki mošeji ena, v vecih mosejah pa tudi dvoje lec (prižnic).
Kakor vse ljudstva imajo tudi Turki svoje navade pri merličih in njih pogrebih, ki obstoje v sledečem.
Kakor hitro Turka smertni angelj — Melekul Mut objame, polože merliča na herbet tako, da je desna
V/ ¥
Na Moravském je spod tiska přišel kalendar pod pan biti.
stran obernjena proti Meki; v ti legi mora tudi poko
naslovom: „Nejnovejši Moravsko-Slesky domaci přítel".
Ravno je na svitlo přišel novi letnik českega ai
V izbo bolnika prinesó majhno ognjišče, na kterem sožigajo kadila; med tem pokličejo Imana bližnje mošeje,
okinčan s podobo kneza Friderika ki uiu predbira 36. kapitel kórana, serce kóranovo ime

manacha
„Lib u ša";
Schwarzenberga. Zapopade vec sostavkov slavnih pi- novan, m vero
sateljev.
novanein

ktero bolnik za Irnanom moli. V ime lavju stojé sledeče besede: „Zato jim pri
'i*
izdal
Imenitni českoslovaški pisatelj, gosp. Hurban je
o.
letnik „Nitře".
nese veselo naznanilo milosti in veličastnega povračila za dobre delà. Zares! bodemo mertve spet obudili in
Noví Pražsky kalendar za mesto in zunajne
krajne za leto 1854 je přišel ravno na svitlo. Velja
24 kr. ; ravno tako tudi: Novi kalendar hospo-
dářsky za navadno leto 1854, izdan od kmetijske družbe za kraljestvo česko. Velja 15 kr.
V/
V
Palackove
zgodovine
českega kraljestva
se
zapisali v bukve divljenja »jih delà, ki so jih pred
sabo tjè v věčnost poslali, in zapisali sled njih stopi nj, ki so jih zapustili za sabo na svetu".
Berž ko boinik izpustí dušo, mu položé meč na truplo, in naj bližnji žlahtnik mu zatisne oči. Zatem
umivajo merliča z dišečo vodo in mu trosijo dišeče ze-liša po glavi in po bradi. Čelo, nos, roke, noge in
natiskuje spet nov vezek, ki obsega nasledbo zgodo- kolena mažejo s kafr o zato, ker ti deli života, ki vine husitské vojske.
dokler je človek ziv, ob molitvah naj vec opraviti.
Ozir po svetu

Turki
njih šege in navade, njih
5
deželska
imajo
Umivajo in s kafro mažejo pa vselej možki možkega ženstvo pa ženske. Po tem zavijejo merliča v belo ri-juho,
vozlani, in ga položé v trugo
9
ki obstojí iz vec kosov, ki so na koncéh skup za
čez ktero Iman neke mo
i
njih perve domovine
Vera Turk o v. (Dalje.)
s popisom
litve opravlja. Truga brez vsega lispa se z mertvaskim pertom vred večkrat pokadi.
Vsi drugi običaji pri pogrebu so preprosti. Trugo ki je s kakim navadnim pertom pokrita in le pri
9
glavi
Mohamed je svojemu narodu postiti se in moliti okinčana s turbanom rajncega in z majhnim koscom kake
ki je ležala nad grobom v Meki, nesejo 4 možaki
oštro ukazal, in Turki res natanko spolnujejo to ved. Naj imenitniša raolitev je namaz, to je litev
zapo
robe
9
9
9
tista mo- ne pred v mošejo, ampak naravnost in sila naglo na

ktero morajo opravljati vsaki dan petkrat ob pred- pokopališče.
Ta naglica
je zapovedana v kóranu
9
ki
pisanih urah. Kakor jim je ura predpisana, tako je tudi	pravi: Ko je merlič v versto izvoljenih stopil, naj pride
predpisano, kako se z životom in obrazom imajo postav-	berž ko je mogoce na mesto svojega cilja in konca, .ljati in delati pri molitvah. Pred molitvijo se mora sie- Kolikor je raožkih od žlahte, spreralja merliča na
herni umiti in obraz svoj oberniti proti Meki. Ko začne	pokopališče, pa vsi grejo tiho za trugo, jokati se nih-
namaz moliti se vstopi Turk s pobožnim obrazom po-	cer ne sraé. Zatega volja ženske ne smejo za pogre-
koncu in položí oba pavca na ušesa. Po tem reče eno	bom iti. Na grob pokladajo rušo in sadé cvetlice. Spo-
versto iz predgovora kórana in. med tem desno roko kri-	minki iz karanja se ne smejo nikdar nad grobe postav-
zem leve položí in pod pas skrije, oči pa pohlevno
po-
Ijati
i
ker Turki se bojé, da bi merliča ne tlačili
9
vde
besi. vêati.
Natanko po tem se mora vsak Turk pri molitvi lujejo jih tedaj v obzidje. Tudi se pri njih ne sme nih
Molijo
pa domá, ali, še bolj
spodobno, v mošeji
če na grob vsesti in še manj pa na grob stopiti, da se
M o s ej e (turški tempelni) so mnogoverstne podobě; truplo izveličanega z nogami ne teptá.
nektere so okrogle, nektere na 4 vogle, navadno stojé
v sredi velicega dvora, na dvoru so vsajene drevésa, tudi studenec mora na dvorišu biti, da se pred molitvijo
vsak umije. Okoli poslopja je lopa, pod ktero žeustvo
Ko je merlič pokopan, blagoslovi Iman grob, moli nektere molitve in trikrat pokliče rajncega po njegovem imenu. (Dalje sledi.)	..
Novičar iz slavenskih krajev.
Tersta. Znano je, da mesta našemu od nekdaj pomankuje vode in da že dolgo se išče po studencu, ki bi nam podajal prijetilo in zdravo pijaco. Zdaj
se nam obeta ta sreća, ker studenci iz gore Bab
poleg Nab
V 0
iz kterih izvira ob
bistre
čiste
za pitje in kuho prav dobre
ode
se bojo dali brez pre
9
po poštah celega cesarstva 3 mil. 592.500 pisem, tedaj 383.400 pisem več ko lani ravno ta mesec. Konec novembra je bilo za 147 mil. 805.103 il. deržavnega papirnega dnarja med ljudstvom, tedaj za 1
mil. 391.797 več kot mesca oktobra. — Do konca no-vembra se je nabralo iz vsih cesarskih dežel, razun Sle-zije in Erdeljskega, za novo Dunajsko cerkev 1 milion
velicih stroskov vjeti v rako, ki se bo napeljala v Terst
96.158 il. 4y4
kr.
Cena koruzi je na Beneškem
Gospodje doktorji: Dolničar, Minusi, Biasoletto, Liprandi
in Fentler so po natanjčni preskušnji Nabrežinske stu-
denčnice prepričali se do
dobreg

da v vodi ti najden
je neprecenljiv dar božji za Terzasko mesto. Da bi pac mestni odbor jaderno lotil te toliko potrebne naprave
zmiraj višja, zatega voljo je tudi polenta poskočila za 2 centima, kar revno ljudstvo hudo zadeva ; vinski kupci, ki so pripeljali veliko ogerskega vina v Benetke, ne bojo opravili tako dobro, kakor so nadjali se; Lahi raji pijó letošnjo zavolj gnjilega grojzdja zlo nezdravo čebodro
domačo, kakor zdravo ogersko vino.
Iz severne Ame
V	UVIIIMVV ^	l+VJ l	^ » V V^ViUlll/ W UJU.	UU » VI UV	V
lz doljnega stajerja. Častiti gosp. Fr. Verbnjak rike je došlo v mesto Steyer v gornji Austrii naroćilo
m	•	i v 11	«	•	• *	«	—	^
v Starem Tergu je zložil z napevom vred „pozdravlj
na 6000 konjskih striglov,
kterih izgledi (mustri}
od Sekovskih Slovencov na novega presvit. knezoškofa 80 bili razpostavljeui v Londonski obertnijski razstavi ; g. grofa Otočara Atems-a."	—-1-1—	---1 1— A ' -1-- JJf - —- ------
Ker je predol
cela
nov dokaz je to, kako deleč po svetu se
?
razglasi blago
Gledi Si : rod slovenski
Se ti priporoci
r
?
pesem za natis, podamo iz nje le tisto versto, v kteri po tacih razstavah, kterih bi ne smel noben fabri-pesnik priporoča slovenski narod višjerau pastirju, rekoč: kant ali obertnik zanemarjati. — Veliko se zmiraj sliši,
kako zlo je potlačila Turke novica od nesrečne morske vojske pri Sinopi; v vsem skupaj imajo Turki 70 vojnih bark, po zgubi Sinopški jim jih tedaj ostane še 60. Na suhem ste bile spet 2 hude bitvi: ena srečna za Ruse, druga srečna za Turke. V Azii namreč po novicah iz Petrograda je pri A hal ciku (po turški Akiski) in pri Aleksandropolu (Gumri) 26. nov. 9000 Ru-sov přijelo 10 do 15.000 Turkov in kervav boj se je
Sploh smo bli kak 'ni strajnški
Bodi Ti smilečni ! Sej smo vsi le keršajnski
Verniki boglivi; Blagor rad' bi božajnski Pri Tebi naj šli si.
Iz Celovca. Terž. časniku se uaznanja, da od dne
do dné bolj pojema jek la rij a na Koroškem indavsaki mesec se ga napravlja le malo sto tružic. Veliko jek-larjev išče druzega delà ali pa zapušča deželo. V celi deželi je sedaj jekla komaj 2000 tružič. V Muravi skupuje nek Francoz vse jeklo in ga plačuje s svitlimi zlati.
pričel, ki je terpel 11
ur ;
Turkov je padlo
čez
1000,
200 so jih zajeli z 13 topovi in mnogo drugo vojniško opravo. Rusi so zgubili le 40 mož, ranjenih je 9 oli-cirjev in 80 prostakov. 14. decembra so v Bukarešta
Slisi se tudi
Ijeno železo.

da angležki barantači nakupujejo zaká-
po vsih cerkvah to zmago obhajali Rusi z zahvalno pe-smijo. „Fremdenblatt" in pa „Terž. časnik" naznanjata
lz
Ljubljane. Iz Dunaja se nam vsled „pogovora
v 100. listu" zastran slov. deržavljanskega zakonika naznanja, da ni včs poprodan, marveč leži že dosto iztisov v ondašnji prodajavnici c. k. deržavne tiskáme, ker deržavna tiskarnica svojih bukev ne pošiija bukvarjem kakor drugi založniki delajo, marveč jim jih samo na malih listikih naznanja ter caka na njih naročenje. Knjigarji naj se tedaj ali naravnost na pro-dajavnico derž. tiskarnice obernejo ali pa naj narocé svojim komisarjem, da naj po bukve tjekaj grejo. Ce
po&lednjo kervavo vojsko, ki je bila 2. in 3. dun t. m.
med Kraj ovo in Ka lafa tom, pri kteri je bilo nek
■■i
2000 Rusov pobitih in so Tnrki obderžali Kalafat. Rusi so se nek namenili Turke iz male Vlahije čez Donavo
nati, ker pa jim ni po sreči izslo. Ali je vse to go-
rusovskega voj-
zag
tovo, se bo kmalo zvedilo. Po ukazu
skovodja Gorčakova je vsa vlaška armada vverstena rusovski. ministerstva
Sliši se, da je P a 1 m e r s t o n stopil iz
angležkega.
Pohvala

knjigar ji po bukev piše, jih dobi preci brez dnarjev
?
Gosp
Ferdinand Malihovski, orglar v Ljublj
je
ki se pozneje potirjajo. . Po tem takem je tedaj le že- nedavnej v cerkev tukajš
leti
?
da bi se bukvarji v Ljubljani, Gradcu, Celovcu,
ktere so se pri posku
3 Št. Jakobške fare naredil nove orgle, 29. dan p. m. tako dobre skazale, da
Tersta

Celii
Î
Maribora itd. bolj podvizali za pre
so mu
kakor smo brali v 283. listu nemškega Ljub. časnika
gosp. G. Rihar, Jož. Mikš
pohvalno pismo dali
mozj
A. Fleišman, v orglarstvu v kterem pravijo. da omenj
zvedeni ene or-
obstoj
iz 24 registrov in 1244 pišal
izdelal mojster po
jem saj tacih bukev, ki se lahko prodajajo in
da bi oni tako po svojem pokliču pripomogli, da pridejo dobre in zaželjene bukve med ljudi. Omeniti mo- fastni osnovi in register „dulcissima" po svoji cisto novi znajdbi
ramo pri ti priliki tudi, da že zdavnej izdanega be rila
in celo delo
sos tavi
em
za 5. gimnazialni razred tudi
V
se
ni v Ljubljano
in v zverstbi registrov tako hvale vredno napravil
skoz in skoz cistem izdelku
da se zamore
in vendar Dunaj ni v ptujem delu sveta I Gosp. prof.
po pravici mojstersko imenovati
Ors
--------v - — * — r y	* «	miza pa, n» ivic» i »c
Metelko ga iščejo povsod, ali nikjer ni od njega ne duha viaturama, stoji posebej.
kteri se
kteri
te obstoj
vlek
iz 3 omár, dvěma kla-
Pojejo orgle tako ljubo in krepko,
da
ne sluha. Skor bi se ne bilo po takem čuditi, ako bi se nauk slovenskega jezika tukaj tudi v z gornji gimnazii skerčel le na eno uro v tednu, kakor se je to letos
jih slíšati.
Današnjemu listu
zgodilo
ne vémo zakaj
v doljni gimnazii
je pridjana 12. pola

občne zgodovine".
Novičar iz mnogih krajev

Še enkrat ponavljamo razglas: naj se vsak znebi
Gle dé na preklic papirnih nemški h šestic ob novem letu prosimo vljudno naročnike, ako misli jo naroénino delo
**u	,	.	.	"j »w * """ " "v " ■	um WI/IHI.VJ	* ' ^1 " * V	,vvv*	'	—
nemških papirnih šestic dokonča tega mesca, ma s tacimi šestieami opraviti. naj nam pošljejo
ker ob novem letu nimajo nikjer nobene veljave več; za naj manj
1 • • « • • • • ft # • 1 •
dní pred novim letom, da ne
plačila jih jemljejo vse ces. kase, menjajo jih pa za drugi pridejo v zgubo, ker mi ne moremo te škode denar deželne poglavne kase. — Mesca oktobra je šio terpeti.