Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /ileta 90 Din, za l/« leta 46 Din, mesečno 16 Din; za lno-■emstvo: 210 Din. — Plata in toži se t Ljubljani.
TRGOVSKI UST
ŠteuHka
Uredništvo ln upravntttvi je v Ljubljani v Gre gorčice vi ulici 23. — Rokopisom ne vračamo. — Račun pri
v	poet. hranilnici v Ljubljani
Časopis za trgovino, industrlio, obrt In denarništvo -xu.it35-**j
Izhaia T8*ktorek'<-
trtek In soboto
Ljubljana, sobota 10. oktobra 1936
posamezni
Cena 4tevllk| ^ 1 <
d
Odpravite ovire trgovini!
Valutni sporazum Francije, Velike Britanije in Združenih držav Severne Amerike pomeni zmago spoznanja, da so bile napačne vse ovire, ki so se delale zunanji trgovini in da vse prednosti avtarkije niso mogle odtehtati zlih posledic, ki so zaradi avtarkije zadele svetovno trgovino. Ta valutni sporazum je porojen iz spoznanja, da je blagostanje narodov padalo v istem razmerju kakor je padala svetovna trgovina, ker trgovina ustvarja blagostanje narodov. Tako smo prišli do tega, da se začenja avtarkični sistem v svetovnem gospodarstvu rušiti in da prihaja na plan nova gospodarska politika, ki bo zlasti pospeševala zunanjo trgovino in v ta namen polagoma odpravila vse ovire, ki so se ji stav-ljale na pot.
Isto spoznanje, ki je prodrlo glede pomena zunanje trgovine, mora prodreti tudi glede notranje — ali pa se bo že začeta pavperi-zacija množic razvila nad vse nevarno. Kajti kakor, velja za svetovno gospodarstvo, da brez uspevajoče trgovine ni blagostanja za človeštvo, tako se tudi noben narod na svetu ne more dokopati do blagostanja, če propada njegova trgovina. Narodni kapital se tudi še danes ustvarja predvsem v trgovini.
Pri nas so imeli žal le prepo-■ gosto tudi odločilno besedo ljudje, ki so mislili, da je prvo priporočilo za politika, če omalovažuje pomen trgovine. Nekateri so celo mislili, da ne morejo bolj poudariti svojega ljudskega stališča, kakor če grme proti trgovini. Iz te zablode se je porodila ona tako silno škodljiva misel, da je trgovec sploh odveč in da ga morejo zadruge popolnoma nadomestili. Ta zabloda je poslala celo ena temeljnih točk vse naše državne gospodarske politike, da je postajal položaj trgovine vedno težji in težji. Favorizirale so se z vse mogočimi privilegiji nabavljalne in konzumne zadruge, zrahljala se je davčna dolžnost za industrijske prodajal-nice, omalovaževale so se vse zahteve in potrebe trgovskega sveta, zato pa s tem večjo doslednostjo valila na trgovino vedno nova in nova bremena. Ponovno smo doživeli, da so celo finančni ministri izjavljali, da je davčno breme ne le že doseglo svoj dopustni maksimum, temveč ga celo prekoračilo, kljub temu pa se je kmalu nato našla še katera možnost za novo obremenitev trgovine.
V takšnih okoliščinah je pač bilo neizogibno, da je začela trgovina propadati in da je samo v mali Sloveniji moralo ustaviti obratovanje več ko tisoč trgovin vsako leto!	. .?• *
Pa tudi v drugem pogledu se niso interesi trgovine varovali niti najmanj. Tako se je zdelo tudi nekaterim odločujočim gospodom čisto v redu, če je moral trgovec do pičice natančno zadostiti vsem svojim obveznostim, da pa ni smel zahtevati od denarnega zavoda, ki ga je gonil na dražbo, da mu izplača njegovo vlogo ali da ž njo poravna svoj dolg. Prav tako je izgledalo, kakor da v redu, če se trgovcu zaradi zaostalih davkov proda premoženje, pa čeprav mu istočasno ni država plačala tega, kar mu je bila dolžna.
Ce je bil trgovec v stiski in če se mu je vendarle posrečilo, da je
sklenil kupčijo s tujino, potem se je dostikrat ta kupčija razdrla, ker ni imel davčnega potrdila o plačanih davkih ali iz drugega formalnega razloga. Ni se puščala trgovcu možnost, da bi zaslužil in potem plačal davek, ker so nekateri mislili, da mora imeti trgovec vedno denar, da se mu sploh ne more slabo goditi! In vendar se je vsako leto krčilo število trgovin! A niti tega najliolj kričečega dokaza nekateri niso hoteli videti.
Birokratizem, vedno nove bano-
vinske in občinske davščine, vedno nove uvoznine, trošarine, tehtari-ne itd. itd. so bile nadaljnje ovire, da se trgovina ni mogla razvijati in da je bila že vsa dčžava prepletena s samimi carinskimi zidi. Trgovina ni dajala več kruha in zaslužka! Velik del dotoka v mesta, ki se zaradi siromašnosti vasi ni mogel ustaviti, ni našel v mestu več možnosti zaposlitve v trgovini. Nasprotno! Celo oni, ki so si
ni, ker jih propadajoča trgovina ni mogla več preživljati.
Pot k blagostanju vodi zato le iz oživljenja trgovine. Zato treba vse ovire, ki so razvoju trgovine na poti, odpraviti in dati trgovini možnost, da se začenja razvijati, da bo mogla dajati ljudem zaslužka, da bo kakor v svetovnem gospodarstvu, tako tudi v našem odprla zopet pot k blagostanju. Omalovaževanja trgovskih potreb in
že našli zaslužek v trgovini, so šel zahtev mora zato biti za vedno tega izgubili in postali brezposel-1 konec!
Odklaniamo centralistični
cestni
bi po predlaganem osnutku pomenil novo
obdaienie	zlasti
Gospodarskim organizacijam je bil poslan le dni v izjavo zakonski načrt o cestnih fondih. Načrt je izdelan po znani beograjski shemi, ki se je že neštetokrat izkazala kot slaba in nepriporočljiva. Kljub temu se kar vedno ponavlja. Da ni naša sodba pretirana, naj pokaže kratek izvleček iz tega zakonskega osnutka, ki pač nikdar ni sme postati zakon.
Novi osnutek določa, da se ustanovi pri gradbenem ministrstvu posebni .cestni, fond, pri vsaki banovini-pa še posebni banovinski cestni fondi. Za vse obveze teh fondov jamči država.
Državni' cestni fond upravlja gradbeni minister, banovinske pa bani. Državni cestni fond bi bil torej popolnoma centraliziran, kar potrjujejo še naslednje določbe. Za vse denarne transakcije cestnega fonda je potrebno soglasje finančnega ministra in odobritev ministrskega sveta, za one pri banovinskih cestnih fondih pa soglasje gradbenega in finančnega ministra. Finančne samostojnosti banovinski cestni fondi torej nimajo.
Namen cestnega fonda je zboljšanje obstoječega državnega cestnega omrežja. Namen banovinskih fondov je podoben. Nove ceste se ne bodo gradile v breme tega fonda. Podrobnosti se predpišejo šele s posebno uredbo. (Stara navada, da se vse šele naknadno določi.)
Dohodki drž. cestnega fonda bi bili:
1. takse od registracije avtomobilov in vseh vozil din 7,000.000;
2. davščine na vozne karte avtobusov na državnih cestah dinarjev
4,000.000—;
3. vse carine od motornih vozil din 6,000.000—;
4. vse carine od pnevmatike dinarjev 10,000.000-—;
5. Vt carine od uvoza čistega in mešanega bencina ter' Vi carine od uvoza nafte din 1,700.000-—;
6. Vi carine od olja za mazanje din 5,250.000—;
7. Vi trošarine na bencin in nafto din 30,000.000—;
8. ves dohodek od čezmernega izkoriščanja državnih cest dinarjev 7^000.000—;
9. dohodek od nakladanja oziroma razkladanja blaga na državnik železnicah in ladijskih postajah, in sicer 10 din od vsake tone, kar bi dalo din 120,000.000-—.
Za to blago se prispevek za čezmerno izkoriščanje cest ne bi plačeval.
S tem bi bila zopet Slovenija silno obremenjena, ne da bi imela kakšno jamstvo, da se bo v Sloveniji zbrani denar tudi za njo uporabil.
10.	Dohodki od zemljišč ob cesti: sadja, trave itd., kar bi dalo din 100.000-—.
Kontrola tega dohodka bo naj-brže veljala nekaj več, toda birokrate to ne briga. Edino pravilno pa hi bilo, da bi sp ti dohodki prepustili itak dovolj slabo plačanim cestarjem, pa bi se ti vsaj potrudili, da bi drevje dčtiro uspevalo.
11. Dohodek, ki ga plačajo lastniki zemljišč ob novih cestah, ker je z njimi vrednbst posestev povečana, in sicer 5 din na leto. V mestih ta pristojbina odpade. Dala bi din 500.000-—.
12. 1% od prodajne vsote od posestev ob drž. cesti z modernim kolovozom izven naselbin dinarjev 8,000.000—.
13. Dohodki od mostarin na drž. cestah od avtomobilov, avtobusov in vseh vozil, ki prevažajo blago na trg din 5,000.000—.
0 tem se bo predpisal seveda poseben pravilnik.
14. Dohodki od zakupa brodov din 100.000—.
15. Dohodki od najemnin za uporabo drž. cestnih strojev dinarjev 1,500.000—.
16. Carina in trošarina na stroje in priprave za cestna dela dinarjev 1,000.000—.
17. Dohodki od taks za gradbeni material, ki se uporablja pri cestnih delili din 1,000.000-—.
18. 100 % odkupnine osebnega dela drž. nameščencev, kar bi dalo din 18,000.000—.
19. Dohodki od uporabljenega gradbenega materiala in inventarja din 100.000—.
20. Dohodki od prodaje načrtov za izdelavo cest din 100.000-—.
21. Dohodki od pogodbenih taks za izgradnjo in popravilo državnih cest din 1,000.000-—.
22. Dohodki od pogodbenih kazni podjetij din 1,000.000—.
23. Odkupnina osebnega dela, kdor ne bi hotel sam delati pri javnih delih din 15,000.000-—.
24. Drugi davki in takse, ki so v neposredni zvezi z izkoriščanjem javnih cest in so predpisani s posebnimi zakoni.
Vsi ti davki naj bi dali dinarjev 243,950.000-— ali navzgor zaokroženo 245 milijonov din. Skoraj polovica vseh teh dohodkov pa bi bila od davščine za nakladanje! in razkladanje blaga, ki se pošilja po železnicah. Slovenija bi s svojini živim prometom plačala tu največ, dobila pa bi po znanem ključu, ki ga je že vsa Slovenija sita! Samo zaradi te določbe je veg osnutek cestnega fonda nemogoč in nesprejemljiv.
Dohodki banovinskih cestnih fondov bi se stekali iz 19 davščin, o katerih več prihodnjič.
Glede uporabe dohodkov državnega cestnega fonda
pravi osnutek, da bi se smela za zboljšanje banovinskih cest uporabiti največ ena četrtina. Kakor znano, ima Slovenija zelo mnogo banovinskih cest, sorazmerno znatno več ko druge banovine, kar bi pomenilo novo prikrajšanje Slovenije.
Državni in banovinski cestni fondi morejo najemati posojila, ki so prosta vseh davkov. Morejo se uporabljati kot kavcije in lombar-dirati pri Narodni banki in državnih denarnih zavodih.
Pri Drž. liip. banki ge ustanove avtonomni cestni fondi, v katere gredo vsi dohodki pod točkami 6, 7, 8 in 9 (ki smo jih preje navedli), to je od carin in železniških prevozov. Zakaj se ti dohodki ne bi smeli nalagati pri banovinskih hranilnicah, pač ni razumljivo, razen če je popolna centralizacija vseh dohodkov že kar zakon.
Obširna so še določila o taksahj ki jih plačajo v cestni fond tujaj motorna vozila in ki so deloma' previsoka, ker bi kar vnaprej ocM vrnile tuje avtomobiliste.
Uvajajo pa se tudi še nove dav-s ščine. Tako davek na premijo zal zavarovanje motornih vozil. Ta davek znaša 10% letne premije. ■ I *
Iz vsega tega sledi, da bi bili novi cestni fond docela centralisti-! čen, da bi pomenil novo obdačenjej zlasti pa Slovenije, da pa nikjer; ne daje niti najmanjšega jamstva,j da bi se uporabil v resnici v korist onih pokrajin, ki bi v ta cestni1 fond vplačevale. Že zato je treba predlagani cestni fond popolnoma odkloniti.
A še iz drugega razloga! Novi cestni fond bi čisto razpolagal z denarjem davkoplačevalcev. Mnenja smo, da se ta pravica cestnemu fondu, ki bi bil, kakor smo pokazali, v glavnem le birokratična ustanova, ne more priznati. Z denarjem davkoplačevalcev smejo; razpolagati samo davkoplačevalci1 sami, oziroma od njih izvoljeni zastopniki. Ker imamo parlament in ker je naša država ustavna monarhija, se mora to načelo tudi spoštovati.	j
Zato moramo izjaviti, da je cestni fond v predlagani obliki docela nasprejemljiv in da ga treba kar brez vsake nadaljnje debate odkloniti!
Državni	ces svet
se ustanovi kot posvetovalni organ gradbenega ministra. Predsednik tega sveta je gradbeni minister, člani pa 3 uradniki gradbenega ministrstva, 6 uradnikov drugih ministrstev, zastopnik beograjske .univerze, direktor Drž. hip. banke, predsednik Jug. družbe, za ceste, predsednik glavne . uprave inž. zbornic, direktor »Putnika«, predsednik avtobusnih podjetij ter predsednik avtomobilskega kluba in predsednik Zveze mest. Torej
11 uradnikov in 6 drugih zastopnikov. Od teh pa skoraj vsi iz Beograda. Moramo takoj izjaviti, da takšen cestni svet odklanjamo. To ne bi bil noben posvetovalni svet, temveč samo dekorativni svet, ki bi vse odobril, kar bi se niu predložilo. Gospodarski krogi, ki bi nosili vsa bremena za ta fond, pa sploh ne bi imeli nobenega vpliva!
Banovinski svet bi bil nekoliko bolje sestavljen, toda podrobnosti o tem še ni.
Volitev v Zbornico za TOI
Razpis volitev določa, da ima vsak volilec ne glede na število obrtnih pravic samo en glas. Zato se opozarjajo vsi pripadniki Zbornice, da povzročijo do 13. oktobra t. 1; svoj izbris v onem volilnem telesu oziroma imeniku, kjer nimajo namena voliti. Kdor tega no stori, izgubi sploh vsako volilno pravico. Prijave je poslati pristojnemu Združenju oziroma Krajevnemu volilnemu odboru.
Skrajšanje natovornih in raztovornih stojnin prostih rokov za odprte vagone
Z odlokom Gd. br. 104244/36 so se skrajšali z veljavnostjo od dne
11.	oktobra 1935 natovorili in raz-tovorni roki za odprte vagone na vseh postajah nonnalnotirnih prog izvzemši pristaniških postaj — od 24 ur na 6 delovnih ur.
Dve novi odločbi proti Bati
V nasprotju z določili obrtnega zakona so nekateri sreski načelniki in nekatere mestne uprave vzele na znanje prijavo Bat’e, ko je z eno prijavo prijavil več strok, pa čeprav se to po krajevnih običajih in potrebah ne izvršujejo skupno. Samo takšne stroke pa še smejo po § 140, odst. 2. obrtnega zakona prijaviti skupno. Proti sklepom sreskih načelnikov se je pritožila Zbornica za TOI na bansko upravo, ki je tudi vsem tem pritožbam Zbornice v polnem obsegu pritrdila ter zato razveljavila že čelo vrsto teh odločb sreskih načelnikov. Celo vrsto teh odločb banske uprave šmo tudi že objavili v celoti.	'
Sedaj je izdala banska uprava dve novi takšni odločbi, s katerima se razveljavljata odločbi sres-kega načelnika v Ljutomeru, in sicer, glede BaPine prijave - za podružnico v Ljutomeru.	<
Bat’a mora torej vsako stroko prijaviti posebej.
f Anton Kandare
V Pijavi gorici pod Krimom je lumrl v nedeljo Anton Kandare, Irgovec in gostilničar. Ravno pred 135 leti, t. j. leta 1901 se je osamosvojil ter si ustvaril z dobrim delom lepo in utrjeno domačijo. Kandare spada med stare generacije trgovskega stanu, pa je bil ravno zato tudi ponosen na trgovski stan. Zadnja leta ga je mučila težka bolezen, ki ga je končno strla, da se je preselil tja, kjer ivlada večni mir in pokoj.
Anton Kandare je bil tudi več let odbornik Združenja trgovcev za ljubljansko okolico, in sicer od leta 1920., ko se je začela organizacija oživljati, pa do leta 1928. D asi ga je mučil močan revmatizem, je bil toliko ponosen in stanovsko zaveden ter do samega sebe neizprosen, da ni zamudil niti ene seje, dokler ga bolezen ni končno priklenila na posteljo.
Odlikoval ga je kremenit značaj, velika stanovska zavest in zvestoba do stanovske organizacije, za katero se je do zadnjega živo zanimal. V tem duhu in ponosu je vzgojil tudi svoje otroke. Mirno počiva v prepričanju, da je storil svojo dolžnost do svojega stanu in do svoje družine.
Trgovstvo ga bo ohranilo v trajnem in lepem spominu!
Zaposlenost delavstva narasla OUZD T septembru 1936.
V septembru je bilo pri OUZD Iv Ljubljani zavarovanih 58.497 moških in 32.816 žensk ali skupno 91.313, to je za 8.121 več ko v septembru 1935. Bolnikov je bilo H-554 moških in 1.108 žensk, skupno 2.662, to je za 591 več ko lani. 'Odstotek bolnikov je narastel na 0*43%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških '25*73 din, pri ženskah 18*00 din, ali povprečno' 22*98 din, za 0*47 več ko lani. Celokupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala din 2,098.678*—, za din 225.670*— več ko lani.
Razvoj zaposlenosti in delavskih mezd izkazuje zadnje mesece po-voljne tendence, kakor je razvidno iz sledeče tabele:
iMesec		Letni diferencial	
		zaposlenosti	dnevne zav.
		članov	mezde din
X.	1935	— 269	— 0*15
XI.		+ 583	— 0*06
XII.		+ 961	— 0*04
I.	1936	-f 2399	— 0*10
II.		+ 4136	— 0*17
III.		+ 5429	— 0*14
IV.		+ 5959	— 0*08
v.		+ 6861	+ 0*04
VI.		+ 5350	+ 0*15
VII.		+ 7527	+ 0*39
(VIII.		+ 8699	+ 0*47
IX.		+ 8121	+ 0*47
Kako		postanem	dober
pisal strokovnjak, ki pa tudi obenem hoče dvigniti vso našo trgovino. Iz vsakega stavka se vidi, da je avtor pisal brošuro iz ljubezni do stvari. Zato je tudi v brošuri sugestivna sila. Ni trgovskega pomočnika in vajenca, ki ne bi dobil po prečitanju brošure novih pobud za uspešno prodajanje. Vsak
delodajalec bi moral že v lastnem interesu podariti vsakemu svojemu nameščencu to brošuro in tudi zahtevati, da jo vsak celo prebere in tudi več ko enkrat.
Brošuri je dodanih 10 dobro preudarjenih prepovedi, ki jih mora upoštevati vsak prodajalec, če hoče, da ima uspeh, ter osnu-
tek za samovzgojo v obliki tedenske razpredelnice. Oba dodatka bistveno povečujeta vrednost brošure.
Priporočamo vsem trgovcem, da poskrbe, da bo vsak njihov nameščenec to brošuro temeljito prebral. In ne samo prebral, temveč se tudi po njej ravnal.
Trgovci in kmetski doigovi
Nova uredba o likvidaciji kmetskih dolgov
in terjatve trgovcev
prodajalec
Tak je naslov brošure, ki jo je napisal g. Rudolf Rakuša, profesor na drž. trgovski akademiji v Mariboru, in ki jo je izdalo Združenje trgovcev v Mariboru. Namen te brošure je, kakor pravi avtor v uvodu, da uvede mlajše prodajalce v skrivnosti uspešnega prodajanja, starejšim pa da je v pri-jjpomoček za uspešnejše vzgajanje Inaraščaja. Priznati treba, da delo jprof. Rakuše dosega oba ta na-jmena v odlični meri.
Vse delo se deli na dva glavna Idela: v opis kupca z vsemi njegovimi napakami, pravicami in sit-mostmi ter prodajalca z njegovimi dostikrat res že več ko težkimi dolžnostmi. Rdeča nit obeh popisov pa je, da je danes geslo trgovine; služiti kupcu. Ves ta spis pa jje podan na način, da je prikupen tudi za tistega, ki se naj iz njega uči. V lepem slogu so povedane resnice, podani nasveti, da ni poslovnega Človeka, ki ne bi imel koristi, če brošuro prebere in kolikor bolj natančno. V vsakem stavku se vidi, da je brošuro na-
Pod tem naslovom piše dr. Stje-pan Bogat v iJugoslov. Lloydu« naslednje:
Dne 26. septembra je bila objavljena nova uredba o likvidaciji kmetskih dolgov ter je istega dne stopila tudi v veljavo. Uredba, izdana na podlagi pooblastila po čl. 98. finančnega zakona za leto 1936./37., bi morala po oficialnih izjavah definitivno urediti vprašanje kmetskih dolgov v naši državi.
Z ozirom na važnost predmeta ter njegovo aktualnost — upoštevajoč zlasti, da bi se morale v smislu te uredbe prve transe kme-tov-dolžnikov plačati že v dveh mesecih — sem smatral za potrebno, da v stisnjeni obliki navedem one predpise uredbe, ki se specialno tičejo trgovskih terjatev proti kmetov.
Kot kmet v smislu uvodno citirane uredbe se smatra fizična oseba, kateri je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s svojimi rodbinskimi člani, v primeru potrebe pa tudi z najemno delovno silo, katere obdač-ljivi dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva in katere posest ne presega 50 ha plodne zemlje pri posamezniku in 100 ha pri rodbinskih zadrugah (čl. 2. uredbe). V endar pa se smatrajo kot kmetje, ki uživajo dobrote nove uredbe, tudi oni, ki zaradi bolezni ali druge neodvmljive zapreke ne morejo sami obdelovati zemlje, ne-doletniki, kmet. zapuščine, kmetski delavci, katerim je kmetijstvo glavni poklic, podeželski trgovci in obrtniki — seveda slednji le takrat, če njih obdačljivi dohodek izvira predvsem iz kmetijstva ter če njih zemljiška posest ne presega preje omenjenega maksimuma (50 ha).
Kot kmetski dolgovi v smislu čl. 1. in 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pa se smatra vsaka obveznost kmeta v denarju, ki je zasebno pravnega značaja, brez ozira na to, iz katerega naslova je nastala in brez ozira, če obremenjuje kmetovalca kot dolžnika ali kot poroka, Če je nastala pred 20. aprilom 1932, ter če je bil dolžnik na dan nastanka obveze ko tudi na dan, ko je uredba stopila v veljavo kmetovalec v smislu izdane uredbe.
Način izračunanja višine kmetskih dolgov določa uredba v svojem 4. členu. Glavnici dolga se morajo prišteti neplačane dogovorjene obresti (največ 12%) do
20.	aprila 1932, neplačane obresti, priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmeta od 21. aprila 1932 dalje, nadalje pravo-močno prisojeni pravni in izvršni stroški do 20. aprila 1932, dejanski izdatki za zavarovanje, javne davščine, takse za hipoteke, vknjižbe in predzaznambe ko tudi vsa druga plačila, ki jih je izvršil upnik za dolžnika. Upniku, ki je po 20. aprilu vzel od dolžnika večje obresti, kakor pa so bile takrat priznane v veljavnih predpisih, se mora ta višek odbiti od glavnice dolga. Na ta način se dobi skupna, po novi uredbi priznana zadolžitev kmeta svojemu upniku.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 ima podrobna določila o načinu odplačevanja, o možnostih zmanjšanja itd. kmetskih dolgov. Uredba omenja na več mestih trgovske terjatve do kmetov, bodisi
direktno bodisi indirektno ter moremo ločiti glede postopanja s temi terjatvami pet kategorij kmetskih dolgov trgovcem.
V prvo kategorijo uvršča uredba v odst. 4. člena 3. one kmetske dolgove, ki so manjši ko 250 din ali pa večji ko 500.000 din. Ti dolgovi ne uživajo nobene zaščite ter se morajo od dneva, ko je stopila uredba v veljavo plačati po določilih zasebno pravnega dogovora, na katerem slone.
Drugo kategorijo kmetskih dolgov tvorijo dolgovi iz kupo-pro-dajnih odnošajev (torej blagovni dolgovi), ki so nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso bili spremenjeni v menične dolgove ter dolgovi kriti z ročno zastavo. Za te dolgove predvideva nova uTed-ba (ko tudi dosedanja) v odst. 4. člena 3., da se sploh ne smatrajo kot kmetski dolgovi v smislu uredbe. Ti dolgovi torej ne uživajo nobene zaščite.
V tretji kategoriji so kmetski dolgovi, ki presegajo znesek 500 dinarjev. Po členu 52. uredbe se morajo ti dolgovi plačati v dveh letnih obrokih, torej v dveh letih.
V četrti kategoriji so dolgovi dolžnika-kmeta, čegar posest presega 50 hektarjev obdelane zemlje, oziroma če gre za rodbinsko zadrugo, ki ima več ko 100 ha takšne zemlje. Za takšne primere predvideva člen 5. posebno postopanje. Najprej je treba izračunati, kateri del dolga odpada na posamezni hektar zemlje, potem pa, koliko odpada na 50, oziroma na 100 hektarjev. Oni del dolga, ki odpada na 50, oz. na 100 ha (pri rodbinski zadrugi), mora plačati dolžnik, če znaša dolg na hektar več ko 3000 din, v roku 15 let, če pa znaša od 500 do 3000 din na hektar pa v 10 letih s 4 odstotnimi obrestmi v enakih letnih obrokih, od katerih prvi zapade
15.	novembra 1936. Za dolg pa, ki odpada na preostali del posesti ali ki je manjši ko 500 din na hektar, ne veljajo predpisi tega člena uredbe, temveč samo
predpisi čl. 2. uredbe, ki takšne dolgove izključujejo od kakršnihkoli olajšav ali zaščite.
Vsi drugi dolgovi kmetov proti trgovcem, to so dolgovi pete kategorije, ki izvirajo iz nakupov na kredit, se morajo po določilu iz
1.	odstavka čl. 36. uredbe plačati v celoti (torej 100%), toda brez kakršnih koli obresti, in sicer v 12 letih v enakih letnih obrokih, od katerih prvi zapade 1. novembra 1936.
Za to zadnjo kategorijo dolgov predvideva uredba v odstavku 2. istega člena tudi možnost, da se kmct-dolžnik nahaja v boljšem materialnem položaju ko njegov upnik. V takšnem primeru preneha vsaka zaščita v smislu uredbe, odločitev o teh sporih pa pripada sodišču, ki je za dolžnika pristojno.
Končno je treba še omeniti določilo Člena 48. uredbe, po katerem ima upnik pravico, da takoj zahteva plačilo vsega dolga, oziroma ostanka dolga rednim sodnim potom, če dolžnik ne plača svoje-go dospelega obroka v smislu določil uredbe, razen seveda onih primerov elementarnih nesreč, zaradi katerih je dobil dolžnik tudi davčno oprostitev.
V tem članku je naveden samo del določil nove uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, in sicer samo oni, ki se tiče trgovskih terjatev in zato tudi ne skuša ocenjevati uredbo in njene posledice za gospodarsko življenje naše države. Vsekakor pa bo zelo zanimivo »poznati dve stvari, ki jih bo pokazala praksa; ali bodo kmetje redno izpolnjevali te minimalne zahteve obveznosti, ki za nje nastajajo iz določil nove uredbe in če bodo naši odločujoči čini-telji držali svojo obljubo, da pomeni nova uredba definitivno rešitev vprašanja kmetskih dolgov in zaključno točko v štiriletnem stalnem izpreminjanju raznih zakonov in uredb iz stiske. Baš od tega bo v veliki meri tudi odvisna praktična korist uredbe za naše narodno gospodarstvo.
Kako se bodo piacaia naša posoiila Francisi
Odbor francoskih lastnikov srbskih in jugoslovanskih papinjev je poslal jugoslovanski vladi spomenico, v kateri zahteva, da se začno pogajanja zaradi nove situacije, ki je nastala po razvrednotenju franka. Gre za naslednja posojila: A% posojilo Srbije iz 1. 1895, 4’5% srbsko posojilo iz
1. 1909, 5% iz 1. 1913, 4*5% zlato posojilo uprave fondov iz 1. 1910 in 1911, za zlato posojilo Srbskega rdečega križa in za stabilizacijsko posojilo kr. Jugoslavije iz 1. 1931. Francoski lastniki teh naših papirjev naglašajo v svoji spomenici, da si pridržujejo vse pravice, ki so jim bile dane ob emisiji posojil ali v pozneje sklenjenih konvencijah in aranžmanih glede denarja, v katerem bodo ta posojila izplačana.
No,ri francoski zakon določa, na kateri način se morajo plačati tuja posojila, sklenjena v Franciji, bodisi da so bila sklenjena v predvojnih zlatih frankih, bodisi v Poincarejevih frankih iz leta 1928. Točka 6. tega zakona določa, da se morajo tuja posojila plačati v zlati vrednosti one franco-
ske denarne edinice, ki je bila ▼ veljavi, ko je bilo posojilo sklenjeno. Potemtakem se torej kuponi tujih posojil v Franciji ne bi plačali po nominalni vrednosti, temveč po zlati vrednosti franka ob času emisije posojila ali ko so bile sklenjene konvencija in aranžmani z drugimi državami. Francoski lastniki naših posojil zahtevajo, da to njih stališče sprejme tudi naša vlada. Vendar pa uvidevajo, da se to vprašanje ne more rešiti enostransko in zato so pripravljeni, da se v tem vprašanju pogajajo z našo vlado.
Kino Moste
Od soboto 10. do 12. t. m.
Karl L. Diehl, Charlola Susa, Ralph A. Roberts, R. Romanovsky v
sijajni Robert Stolzoti epereti
RIVIERA EKSPRES
Film krasnih naravnih posnetkov, atija in veselja. Dodatek: .Paramountov tednik* in opera .Carmen*.
Cene: Din 3‘50 do Din 6*50
Pradstavs: Ob dalavalklb ob 20.30 ab Mdeilah ab 10., IT., ». In 21. uri.
Politične vesti
Na Bolgarskem Je povzročila precejšnje vznemirjenje vest, da gradi Grčija ob bolgarski meji strategične ceste in velike utrdbe. Pri teh delih je zaposlenih več sto delavcev.
Na seji mandatne komisije Zveze narodov so zlasti delegati manjših držav Angliji zelo očitali, da še ni napravila reda v Palestini. Posebna senzacija pa je bil govor poljskega delegata, ki je dejal, da je Poljska preobljudena in da se mora zato dovoliti poljskim Židom naseljevanje v Palestini. Poljska si pridržuje pravico, da bo o tem še stavila svoje predloge, kar je gotovo v zvezi s poljsko zahtevo, da se tudi njej dodeli katera kolonija.
Na seji 2. komisije skupščine Zveze narodov je izjavil madjarski delegat, da je Madjarska ev. pripravljena devizne omejitve čisto odpraviti, če bi druge države omogočile bolj liberalno postopanje v gospodarskih vprašanjih.
Sovjetski delegat Kagan je izročil .predsedniku odbora za ne-vmešavanje v španske dogodke noto svoje vlade, ki izjavlja, da ne bo mogla ostati v španskih dogodkih nevtralna, če bi Nemčija, Italija in Portugalska še nadalje podpirale španske upornike. Sovjetska vlada je mnenja, da je edina legalna vlada v Španiji madridska in da je zato nedopustno vsako podpiranje drugih vlad. Obenem je sovjetska vlada predložila več dokazov, da podpirajo Portugalska, Italija in Nemčija upornike.
Nastop sovjetske vlade zaradi podpiranja španskih nacionalistov z vojnim materialom in orožjem je napravil v diplomatskih krogih velikanski vtis. Vse se boji, da bi mogel sovjetski nastop povzročiti nevarne mednarodne aapletljaje, ker je malo verjetno, da bi Nemčija, Italija in Portugalska popustile. Nastop sovjetske vlade pa bo imel zelo neprijetne posledice tudi za francosko vlado, ki se že sedaj komaj upira radikalnim levičarskim elementom, ki zahtevajo, da Francija intervenira v korist madridske vlade.
Zaradi sovjetskega ultimata je poslala angleška vlada vsem drugim državam, ki so članice nadzorovalnega odbora o varovanju španske nevtralnosti, noto, v kateri jih prosi ponovno za zagotovilo. da bodo spoštovale svoje dolžnosti. Nemčija in Italija sta dali nato razumeti, da bi morale prej podati takšno izjavo Francija in Rusija.
Italijanska vlada bo preosnova-na. Dosedanji zunanji minister prof Ciano postane veleposlanik v Washingtonu. Mesto maršala Bal-ba bo imenovan za guvernerja L!-bije bivši gen. tajnik fašistične stranke Starace. Druge izpremem-be, ki se bodo izvedle še niso znane.	v
Mesto Oviedo je pred padcem. Vladni miličniki, krepko podprti od delavskih dinamitnikov, so prodrli že v mesto ter se uporniki le še branijo v centru mesta.
Po poročilih nacionalistov se v kratkem začne splošni napad nacionalistov na Madrid. Položaj madridske vlade je vsak dan bolj kritičen tudi zato, ker je disciplina vladnih vojakov zelo slaba in zato tudi njihov odpor popušča. V Cartageno je prišel sovjetski parnik, ki ima baje nalog, da vzame na krov špansko vlado, če bi ta morala zapustiti Španijo.
španski nacionalisti poročajo, da so dosegle njih čete v okolici Madrida nove uspehe. Znova napovedujejo bližnji padec Madrida. Njih čete so samo še 42 km daleč od Madrida. Tudi ofenzivo proti Malagi napovedujejo znova.
Nacionalisti so od začetka državljanske vojne pa do danes prepeljali iz Maroka okoli 40.000 vojakov.
Državni upravitelj Horthy je
konzultiral celo vrsto madjarskih politikov glede sestave nove mad-jarske vlade. Kot bodoča nrnistr-ska predsednika se imenujeta grof Bethlen in Daranyi, ki je bil pod Gembešem namestnik predsednika vlade.
Kongres delavske angleške stranke je z 1,738.000 proti 592.000 glasovom odbil predlog, da se pripuste na kongres delavske stranke tudi komunisti.
Razkol med hajmverovci postaja vedno večji in dnevno povelje kneza starhemberga, s katerim je izključil majorja Feya in podžupana Lahra, ni napravilo posebnega učinka, ker so dunajski hajmverovci ostali obema izključenima voditeljima zvesti. Vprašanje je sedaj, kdo ima več pristašev na svoji strani ali knez Starhemberg ali Fey. Vse kaže, da bo vlada ta spor izkoristila ;n likvidirala Heimwehr ter sestavila homogeni kabinet kršč. socialistov.
Batin davtni inserat
Kai ne pove Bafav svojem	ir
2 e večkrat smo priznali, da se Kata na reklamo odlično razume. Priznali smo tudi to, da ima Bafa tudi denar, ki je potreben za učinkovito reklamo. Tako si more Bafa dovoliti po vseli jugoslovanskih listih celostranske inserate, kar zmore le redko kdo od njegovih konkurentov. A baš celostranski inserati so najbolj učinkoviti, ker jih pač noben bralec ne more prezreli.
A tudi sestavljati zna Bafa inserate. Tako smo pred leti eitali le v oblikah celostranskih inseratov polemiko Bafe z njegovimi konkurenti. Tak način debate je seveda silno drag in nič čudnega ni, da so morali konkurenti Bafe v tej debati utihniti.
Pred meseci je objavil Bafa tudi neki drug, čisto svojevrsten inserat. Bila je to izjava nekih poslancev, ki v tem plačanem inse-ratu proslavljajo Bafo. Nekateri listi so ta nenavadni inserat objavili tudi v uredniškem delu, nekateri pa so ga vendarle objavili z inseratno šifro, da je inseratni značaj te izjave nesporen. Je čisto nekaj izrednega, da se sploh objavlja anonimna izjava poslancev, ker je ta z značajem dolžnosti in pravic poslanca neskladna. Saj ima vendar poslanec tudi svojo imuniteto, da anonimnosti niti ne potrebuje. Poleg tega mora poslanec, ki kot oseba kandidira in išče zaupanje volilcev, tudi osebno od- j govarjati za svoje besede in tudi zato ni anonimna izjava za poslanca umestna. Še manj pa bi se smele trpeti anonimne izjave več poslancev, kajti kdo jamči, da se takšne izjave ne bi mogle tudi zlorabljati. Zato bi po našem mnenju skupščina morala sama nastopiti proti temu, da se objavljajo anonimne izjave, zlasti pa, kadar se te uporabljajo v korist poslovnega uspeha tega ali onega podjetja.
Anonimne izjave poslancev so torej nekaj čisto posebnega, vse, kar je posebno, pa je tudi učinkovito sredstvo za uspešno reklamo in Bafa, ki je mojster v reklami, se je poslužil tudi tega sredstva.
Sedaj je presenetil Bafa javnost s podobnim, in po njegovem mnenju, nad vse učinkovitim insera-tom. Cez vso zadnjo stran »Politike« je namreč objavil inserat, čegar glavna vsebina je potrdilo davčne uprave v Vukovaru o davkih, ki jih je plačala delniška družba Bafa za 1. 1985. in 1986. 'la inserat je objavil Bafa pod naslovom »Bafa je eden največ jih davčnih zavezancev Jugoslavije«, Čudimo se, da objavlja Bafa to kot senzacijo, saj vendar vsa Jugoslavija ve, da je »Bafa« tudi eno največjih kapitalističnih podjetij Jugoslavije. Ali je morda kaj čudnega, če bi eno kapitalno najbolj močnih podjetij bilo tudi med največjimi davčnimi zavezanci?
Ta inserat v obliki davčnega po-tr lila pa je objavil Bafa kot odgovor na »svoje konkurente in njih soborce«, ki se že pet let trudijo, da bi se ga otresli in ki v ta namen govore, da plača Bafa samo 900.000 din davka, drugič zopet, da plača le 100.000 din, a da sploh ni zanj davčne zaveze.
Ne vemo, koga misli Bat'a s temi svojimi konkurenti, če pa misli trgovce, potem moramo ugotoviti naslednje:
Na letošnjem kongresu trgovcev v Beogradu so se razdeljevali od beograjske trgovinske zbornice izdani podatki »o osnovnem davku na dobiček podjetja Bafa, jugoslovanske tvornice gume in obutve, d. d. v Borovu za 1. 1938. in 1935.« Ti podatki so bili vzeti iz uradnih poročil Savske finančne direkcije v Zagrebu, št. 37.865/111 1933 z dne 4. oktobra in št. 1963/III 1936 z dne 29. februarja 1936, kar je bilo v tem seznamu tudi izrečno navedeno.
Po teh podatkih je plačal Bafa skupno osnovnega davka na dobiček 1.1933. din 163.317, 1.1935. pa din 924.108. Od tega davka pa je odpadlo na Borovo kot sedež družbe 1. 1933. din 32.663 40, 1. 1935. pa din 484.132.
Na 127 prodajalnic pa, ki jih je imel Bafa leta 1933., din 130 tisoč 653'6<), torej na eno povprečno din 1.208'77, na 399 pr oda jalnic leta 1935. pa din 439.976 ali povprečno na eno din 1.102'64.
Tako pravijo podatki Trgovinske zbornice v Beogradu na podlagi uradnih podatkov Savske finančne direkcije v Zagrebu!
Bafa torej čisto natančno ve, kdo je tisti, ki nekaj trdi in prav tako natanko ve tudi, kaj ta trdi. Zato ni za Bafo prav nobene težave, da na to tudi odgovori. Odgovoriti bi morai na to objavo beograjske trgovinske zbornice tem preje, ker so trgovci sploh govorili le o obdačenju Balinih proda-jalnic in ker so vedno zahtevali samo to, da sc te obdačijo tako ko druge samostojne trgovine. To pa so zuhtevali trgovci edino zato, da dosežejo z enakim obdačenjem tudi enako konkurenčno sposobnost!
Pri obolenjih želodca in čreves,
pri žolčnih kamnih, boleznih pre-osnove, jeter, ledvic in mehurja se je
Rogaška slatina
vedno sijajno obnesla!
de luksuznega davka. Ti dve postavki torej odpadeta v debati, koliko plača katero podjetja davka od dobička. Uslužbenski davek plačajo nameščenci, ne podjetje in če se hoče Bafa sklicevati na ta davek, potem naj najprej dokaže, da ga plača v resnici sam in da ni bil prispevek za ta davek odtegnjen niti enemu njegovemu nameščencu. Tudi za 1% izredni prispevek velja isto.
Ostaja torej le družbeni davek v višini 3,393*94 din. To je pravi davek, ki ga je plačal Bafa v letu 1935. Ali pa je ta davek v resnici nekaj tako posebnega, da bi se mogel Bafa tako zelo ponašati s tem davkom? Pomisliti je vendar treba, da je v tem tudi davek za 399 prodajaluic, od katerih so mnoge zelo velike, ki imajo zelo velik promet in v katerih se prodaja skoraj samo blago, ki ga izdeluje Bafa!
Pa še nekaj je treba pripomniti! Ko še ni imel Bafa svoje tvornice v Vukovaru, je plačal za
uvoženo blago tudi več ko 40 mi-milijonov din carine na leto. Ta denar je dobila država. Z ustanovitvijo tvornice v Vukovaru je država ta denar večinoma izgubila, v nadomestilo pa dobila davke, ki jih navaja Bafa. Recimo, da bi vseh teh davkov, ki jih navaja davčna uprava, država ne dobila, če ne bi bilo tvornice v Borovem, ali je |>otem v resnici za državo dobiček tako izredno velik? 40 in 20 milijonov din? Zakaj o tej razliki molči Bafa?
Davčni inserat Bafe torej ni tako lep, kakor bi skušal izgle-dati, Če se ga namreč pogleda malo natančneje. Ce pa je iz njega razvidno, da plača Bafa nad 3 milijone, v letu 1936. skoraj 5 milijonov družbenega davka, potem se pa mora ubogi potrošnik tudi vprašati, koliko Bafa zasluži, da plača toliko davka? Se to naj bi navedla davčna uprava v svojem potrdilu in potem bi njeno potrdilo šele nekaj povedalo!
Ves davčni inserat Bafe ni zato nič drugega ko reklamni blef za nepoučene ljudi. Na te bo seveda tudi imel svoj učinek, a na te tudi Bat’a menda v prvi vrsti računa!
eUouttAfia.
CI KOPHA
Naš pravi domači izdelek!
Težko	gospod
stanie v	lju
okolici
Koliko drugih davkov plačuje Bafa, za to se trgovci sploh niso niti brigali, ker se jih ta zadeva na vse zadnje direktno tudi ne tiče. Zato je tudi Bafa s svojim inserat-nim kanonom v obliki potrdila davčno uprave ustrelil daleč čez cilj.
Ker pa smo že pri tem insera-tu, še o njem nekaj besed.
Potrdilo davčne uprave v Vukovaru, izdano dne 2. oktobra 1936 pravi:
1. da je tvrdka Bafa, d. d. v letu 1935. plačala pri blagajni te davčne uprave te davke:
din
zemljarine ....	265’—
zgradarine ....	2.700'—
skup. promet, davka 3,206.684-— luksuznega davka . 1,220.819'— družbenega davka . 3,393.941'— uslužb. davka . . . 1,040.784"— 1% izred. prispevka 115.427— torej neposrednega davka skupno . . 8,977*625'— na ime raznih taks pa skupno . . . 1,005.166'— torej skuipno plačala v letu 1935. . . . 9,982.791'-
2. da je firma Bafa, d. d. v tem letu 1936. bila zadolžena z družbenim davkom z din 4,969.803*— in banovinskim dodatkom dinarjev 310.765'—, ter da je dospele obroke v tekočem letu plačala.
Na to potrdilo dostavlja Bafa zmagonosno:
»Davčni upravi smo plačali v letu 1935. din 9,963.000'—.
Za vse obe. davščine smo plačali v letu 1935. din 11,617.261'—.
Vseh davkov smo torej plačali din 21,600.052'—.<
Potrdilo davčne uprave sicer ne govori o občinskih davkih, ki da jih je plačala tvrdka Bafa nič manj ko 11,617.261 din, pa recimo, da je navedba Bafe pravilna in da zato o njeni pravilnosti nočemo niti podvomiti. Vendar pa moramo že k potrdilu davčne uprave samem izreči nekaj pripomb:
Na prvih dveh postavkah (zem-ljarini in zgradarini) se sploh ne ustavimo ker sta ta zneska premalenkostna. Glede drugih davkov pa je treba reči:
Skupni prometni davek pa je trošarinski davek, ki se vračuna v blago in ki ga plača potrošnik, ne pa proizvajalec. Isto velja gle-
Gospodarska stiska, ki v zadnjih letih ni prizanesla niti ljubljanski okolici, je povzročila, da je začelo premoženje malega podeželskega trgovca močno nazadovati. Posebno slabo so vplivale na poslovne razmere razne zaščitne uredbe.
Marsikatero trdno trgovsko podjetje, pa tudi kmečko posestvo, se je v zadnjih letih zamajalo, pa tudi konkurzov ter izravnav je bilo več ko dovolj. Če upoštevamo še rubeže in javne prodaje, se nam pokaže žalostna slika, v kateri se nahaja gospodarstvo v ljubljanski okolici.
Pomanjkanje gotovine je na deželi še vedno občutno. Iz poroči! posameznih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev se vidi, da v marsikaterem gorskem kraju nimajo ljudje niti za sol in vžigalice. Davčni vijak tudi še ni prilagoden našim poslovnim razmeram ter zahtevam, pa tudi ne današnjemu zaslužku. To so stvari, ki močno pritiskajo na itak že občutno zadeto gospodarsko življenje. Revščina se širi ter vedno bolj tlači kmeta, delavca in javnega nameščenca, da kupna moč prebivalstva stalno pada.
Vsi ti sloji se omejujejo na nakup najpotrebnejših stvari, a še te morajo dajati trgovci v veliki meri na kredit, kar je za podeželskega trgovca, ki mora svoje obveznosti točno izpolnjevati,dostikrat usodno.
Poleg teh bremen tarejo malega trgovca tudi občutne avtonomne doklade, banovinske in občinske. Nekatere občine imajo res že previsoke doklade, ki znašajo v nekaterih krajih še enkrat več in pa tudi dvakrat več kakor državni davek. Te doklade gredo po večini v breme gospodarskih slojev.
Poslovni promet je v podeželskih trgovinah v zadnjih petih letih nazadoval za 35 do 50%. Nekatere stroke so absolutno pasivne, tako n. pr. trgovina z lesom, ki je dala ljubljanski okolici svojčas prav dober zaslužek. Vsi so od nje živeli: kmet, trgovec, obrtnik in delavec, a tudi vozniki so imeli takrat zlate čase. Vse to je danes izumrlo. Zelo je udarjena tudi
vinska veletrgovina, saj prodaja vino že kdor hoče. Železničarji imajo najboljšo konjunkturo, zlasti na dolenjski progi. V splošnem pa je ljubljanska okolica preplavljena z nelegalnimi krošnjarji in trgovinskimi zastopniki, ki ponu-j jajo že prav vsako blago, brez ozira na to, če je dovoljeno ali ne.
Upali smo, da se bo po sklenitvi trgovinske pogodbe zopet začela
Blago za
cUutPfUc #Nalvpsia in najlepša * vv § izbera in najsolid-
%IClSCCS nejše oene!
A* tietidcc
Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najboljel
kupčija z lesom in da bomo zopet začeli izvažati les v Italijo. Tudi ta up je sedaj splaval po vodi. Najnovejše odredbe o devalvaciji lire so nam vzele sleherno upanje, da bo kmalu bolje. Po sankcijah je zadela našo lesno kupčijo sedaj še devalvacija lire. A od nikoder ni prave pomoči.
Fazno zasledujemo poročila »Trgovskega lista«, iz katerih vidimo dejanski gospodarski polozaij pri nas, pa tudi v drugih pokrajinah. Vseeno še mislimo, da ne smemo obupati, temveč da moramo nasprotno podvojiti svoje skromne sile, delati za napredek svojih organizacij, da premagamo še poslednje težave. S trdim in odločnim delom si moramo sami priboriti zboljšanje. Slovenci stno žilavi, vztrajni, pogumni, ne manjka nam resne volje in prizadevanja, in v tem bo tudi naša rešitev. Želeli bi le, da bi bilo več enakega dela tudi v centrali, da bi se potem vodila pri nas tudi bolj'smotrna in bolj premišljena gospodarska politika. Vsem nam bi bilo potem takoj lažje.
Kai pravijo gospodarski ljudje J
Težave naših Izvoznikov v Nemliio
Ugleden lesni trgovec nam piše: Izvoznik P. P. iz N. je prodal pošiljko lesa v Nemčijo za protivrednost din 15.060. Kupec v Nemčiji je položil tudi ta znesek za njegov račun pri banki v Berlinu. Prav gotovo se boste čudili, cenjeni čitatelji, če vam povem, da je naš izvoznik prejel nato pri naši Narodni banki namesto vsega zneska 15.000 din le 11.820 din.
Naš izvoznik je seveda zaradi tega reklamiral pri Narodni banki, ki mu je nato poslala naslednji odgovor, ki pa seveda ni bil spisan r slovenščini:
»V odgovor na Vaše pismo z 29. p. m. Vam sporočamo, da realizirajo izvozniki blaga v Nemčijo svoje terjatve v Nemčiji s prodajo klirinških čekov na marke s pomočjo privatnega kliringa na borzi, katere čeke izdaja Narodna banka domačim izvoznikom na ono vsoto mark, za katero dobiva nalog od nemške obračunske blagajne v Berlinu.«
Mislim, da ne more nihče reči, da je to pojasnilo Narodne banke posebno jasno. Kako realizirajo izvozniki svoje klirinške čeke, ni na vse zadnje nobena tajnost, niti ni v konkretnem primeru posebno zadovoljiva. Naš izvoznik je hotel zvedeti od Narodne banke predvsem to, kako to, da dobi za 15.000 din samo 11.320 din. Tu bi morala Narodna banka čisto natančno odgovoriti in konkretno pojasniti, zakaj ta nižji znesek. Razlika 3.680 din vendar ni tako majhna, da bi mogel izvoznik kar mahniti na njo.
Odgovor Narodne banke je torej popolnoma nezadovoljiv, če je prejel ta odgovor še izvoznik, ki ne zna dobro srbsko, pa že celo ne Ive, kaj naj počne s tem odgovorom, j Kako pa naj v bodoče sploh kal-
kulira, če že naprej ne ve, kaj se mu vse lahko odbije?
Primer, ki sem ga navedel, pa je le mal prispevek k težavam, s katerimi se mora danes boriti naš izvoznik. Prvič mora gledati, da svoje blago sploh kam proda, potem mora pa skrbeti, da pride do denarja in ko tega dobi, vidi, da je bil na levi in desni tako oskubljen, da ni šel le ves dobiček po vodi, temveč da ima še izgubo. Pri vsem tem pa naj plačuje še večje davke! In nekateri bi se še hoteli čuditi, če propada lesna trgovina v Sloveniji. A čudež bi samo bil, če ne bi propadala!
Na naslov Narodne banke
Iz vrst naših lesnih izvoznikov smo prejeli naslednje opozorilo Narodni banki.
Naši izvozniki, ki so reklamirali pri svojih italijanskih kupcih zaradi plačila njim dostavljenega blaga, so prejeli od mnogih odgovor, da so to blago že plačali in položili potrebno vsoto pri Italijanskem zavodu za zamenjavo blaga s tujino v Rimu. Jasno je, da je italijanski zavod našo Narodno banko o teh vplačilih obvestil. Niso pa bili obveščeni tudi naši izvozniki, da ti ne vedo, kdo je kaj plačal in koliko plačal. Zato prosijo izvozniki Narodno banko, da takoj obvesti vsakega izvoznika o vsakem vplačilu, ki je bil vplačan za njegov račun. Drugače je sploh nemogoče vsako redno poslovanje, ker so naši izvozniki v nevarnosti, da z neupravičenim terjanjem izgube tudi svoje najboljše kupce.
Upamo, da bo Narodna banka tej prošnji ustregla in s tem tudi preprečila, da bi nastajali neljubi komentarji, ki nastajajo vedno, kadar ni poskrbljeno za pravočasne informacije.
Po devalvaciji
Iziava ministrskega predsednika dr.
Češkoslovaški parlament je sprejel devalvacijski zakon z vsemi glasovi vladnih strank. Proti so glasovali Kramafovi narodni demokrati, komunisti in nemška sudetska stranka Henleina. Vladni predlog pa je bil nekoliko spremenjen. Po vladnem predlogu je bila določena zlata vsebina češkoslovaške krone med 31-21 in 33-21 miligramov zlata. Parlament pa je določil njeno zlato vsebino med 30-21 in 82-21 miligramov zlata. To pomeni, da se bo devalvacija gibala med 13-3% in 18-7% in ne med 10-6 in 15-98%, kakor je določal vladni predlog. Skupno s prejšnjo devalvacijo češkoslovaške krone bo ona sedaj razvrednotena za 27-8 do 32-2%.
Predno se je začela v parlamentu debata o devalvaciji Kč, je imel ministrski predsednik dr. Hodža daljši govor, v katerem je med 4rugim dejal:
Devalvacijo bomo izvedli v mednarodnem okviru ter se pridružujemo sporazumu treh velikih demokracij Združenih držav, Velike Britanije in Francije. To ima sicer za posledico tudi to nerodnost, da se naša devalvacija ne more izvesti v onem obsegu, kakor bi nekateri interesi našega gospodarstva zahtevali. Ta škoda pa je popolnoma kompenzirana s tem, ker pomeni mednarodna devalvacija stabilnost. Kolektivna devalvacija nas oprošča strahu, da bi morali kasneje še enkrat devalvirati. Sedanja devalvacija je zato zadnja in definitivna. Če bi to devalvacijo izvršili mi sami, potem tega jamstva ne bi imeli. Sedaj pa smo ž medsebojnim sporazumom varni pred vsemi represalijami. To pa
tudi pomeni, da devalvacija ne bo privedla do dumpinga. V imenu vlade morem izjaviti, da želi ona izvesti devalvacijo v višini približno 16% njene sedanje veljave. Računamo s temi 16 odstotki kot z definitivnim zmanjšanjem naše valute.
Današnja poročila iz Ženeve potrjujejo, da je v mednarodnih gospodarskih krogih želja, da se doseže dejanski sporazum glede bodoče svetovne trgovine. Mi se s temi krogi proglašamo kot solidarni in kot pristaši novega trgovinsko političnega sistema. Zato tudi že mislimo na olajšave, ki jih bomo dovolili v deviznem prometu. Vlade denarne trozveze so že izjavile, da proti češkoslovaški devalvaciji ne bodo nastopile z nobenimi retorzivnimi carinskimi ukrepi.
Obseg naše devalvacije ni tako velik, da bi smel pri nas povzročiti neutemeljene podražitve. Zavedati se moranjo, da bomo sedaj težje preprečili skok cen kakor pa v 1. 1934. Vendar pa moramo izjaviti, da bo vlada mogla v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, če je bila podražitev industrijskih izdelkov utemeljena ali ne. Seveda pa bi bila podražitev utemeljena šele potem, ko bi se sedanje zaloge izčrpale. Vlada bo določila mejo, do katere se sme katero blago podražiti in ne bo dopustila, da bi se ta meja prestopila. Apeliram na kmetovalce, da tudi oni v sedanjem trenutku ne zahtevajo redukcije odbitkov od monopolskih cen žita za sedanje poslovno leto. Apeliram na nje iz razloga, da se cehe na debelo ne bi povečale.
Sporazum, sklenjen med tremi velesilami, ko tudi izjave, ki so bile podane v drugi komisiji, smatra kot srečen začetek aktivnega in razvitega gospodarskega sodelovanja med državami, ki imajo ta cilj, da se pride do pravične rešitve težkih problemov, katerih nadaljnje trajanje pomeni veliko breme za današnje gospodarsko življenje celih narodov.
Na koncu bi jugoslovanska de^ legacija hotela še podčrtati, da ima vse, kar se tiče splošnega gospodarskega položaja tem večji pomen za jugoslovansko vlado z ozirom na napore, ki jih dela v okviru Male antante, da doseže ožje gospodarsko sodelovanje v srednji Evropi za dobro vseh držav, ki so zainteresirane na tem vprašanju.<
Električne instalacije
za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod
Ivan Mihelčič, Ljubljana
elektrotehnično podjetje Borštnikov trg št. t Telef. 27-04 Notna služba
Konec zaprek v zunanji trgovini
Kopenhaška »Politiken« piše, da se bodo morale sedaj po sporazumu Francije, Amerike in Anglije trgovinske omejitve nehati, ker je glavni cilj tega sporazuma, da se s prilagoditvijo zlatega bloka funtu šterlingu doseže gospodarska razorožitev. Tako je tudi razumeti izjavo Bluma, ko je v Ženevi izjavil, da hoče začeti boj proti trgovinskim omejitvam. List je mnenja, da je upravičen optimizem, da se bo ta cilj tudi dosegel, ker ni stališče Nemčije popolnoma odbijajoče. Seveda pa ne bo ta cilj lahko dosegljiv, ker je pot do tega cilja zelo tesna. Toda glavno je, da je dobila politika omejevanja zunanje trgovine in zapiranja mej žrn žig kot sistem svetovnega gospodarstva ter da je upravičeno upanje, da se bo splošni razvoj zunanje trgovine v kratkem usmeril v drugo smer, ki bo rešila vse svetovno gospodarstvo iz bankrot-etva, v katerega je zašlo zaradi omejevanja zunanje trgovine.
Tudi Nizozemska bo zrahljala kontingentni sistem
Nizozemska vlada namerava bistveno zrahljati kontingentni sistem. Uvoz usnja za tehnične namene, gonilnih jermenov in usnja za podplate ne bo več kontingen-tiran.
V Ženevi pa je izjavil nizozemski zastopnik, da je Nizozemska , pripravljena odpraviti kontingentni sistem za vse države, ki tudi pospešujejo obnovo, mednarodnega gospodarskega življenja. Proti državam pa, ki še nadalje vzdržujejo svojo devizno kontrolo, bo-Nizozemska vodila čisto drugo politiko.
Italija vztraja na avtarkiji?
Kakor znano, je Italija v zvezi * avtarkijo carino na nekatera živila in surovine sploh odpravila
ali pa zelo znižala. Ker je to smatrala tujina za dokaz, da bo Italija nehala z avtarkijo, pišejo italijanski listi, da je to neresnično, ker bo Italija ostala zvesta nacionalni avtarkiji. Carine so bile znižane le zato, da se prepreči dvig cen. — Demanti italijanskih listov ne more presenetiti poznavalcev razmer. V gospodarstvu fašistične Italije, ki že po svoji tradiciji ne more priznati, da bi menjala svojo politiko, so bila zlata vrednost lire, dirigirano gospodarstvo in avtarkija ali gospodarska osamosvojitev osnovna načela. V načelu hoče tudi Italija na teh načelih vztrajati, iz prestižnih razlogov pa te politike tudi noče opustiti. Ker pa ni drugače bilo mogoče, je bila vrednost lire zmanjšana, carine so padle ali bile znižane, toda ofi-cialno se ni nič izpremenilo. Nekako v tem smislu je treba tudi razumeti demantije italijanskih listov.
Izjava jugoslovanskega delegata dr. Gosarja
Na drugi komisiji Zveze narodov, ki je razpravljala tudi o posledicah valutnega sporazuma Anglije, Francije in Amerike za svetovno trgovino, je podal naš delegat dr. Gosar naslednjo izjavo:
»Jugoslovanska delegacija je sprejela z veliko pažmjo iti simpatijami zanimivo in koristno diskusijo v drugi komisiji Zveze narodov o gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki zavzemajo v našem današnjem življenju najvažnejše mesto. ( r
Jugoslovanska vlada bo srečna, da sodeluje v mednarodnem prizadevanju, katerega cilj je postopno normaliziranje in zboljšanje mednarodnih gospodarskih odno-šajev. Popolnoma se zaveda lež-koč, ki so nasprotne hitremu normaliziranju trgovinskih odnošajev, pa tudi splošnih gospodarskih in finančnih odnošajev med, narodi. Jugoslovanska vlada se ne bo obotavljala, da se pridruži naporom, ki so potrebni za dosego tega cilja.
skem, je deloma vzrok tudi v novi socialistični vladi, ki pripravlja znatne spremembe. — Pariška borza je bila 4 dni zaprta in zato ni končne indeksne številke. V kolikor pa so bili tečaji zabeleženi, so bili vsi za 15 do 30 odstotkov višji. Milanska borza pa je bila zaprta ves teden in zato tudi ni njene indeksne številke. Značilno je, da so se tečaji na dunajski borzi dvignili, čeprav avstrijska vlada še danes izjavlja, da šiling ne bo devalviran.
Avstrijski šiling ne bo razvrednoten
Avstrijski finančni minister dr. Drachsler in guverner Avstrijske narodne banke dr. Kienbiiek sla znova izjavila, da šiling ne bo razvrednoten, temveč da bo ohranil svojo staro veljavo. Avstrija ne more devalvirati svoje valute, ker je avstrijsko prebivalstvo zaradi
svoječasne inflacije že tako osiromašilo, da ne bi moglo prenesti še nove devalvacije. Poleg tega dobiva Avstrija njej potrebne surovine večinoma iz držav, ki svojih valut sedaj niso razvrednotile. Sicer pa se uvoz surovin obračunava v glavnem v dolarjih in funtih. Iz vseh teh razlogov Avstrija ne bo devalvirala in ta sklep je bil sprejet po dolgotrajnih posvetovanjih z avstrijskimi finančnimi in gospodarskimi strokovnjaki. Ta sklep je zato tudi definitiven.
Penge ne bo devalviran
Madjarska vlada je ponovno izjavila, da madjarska valuta ne bo devalvirana. To svojo izjavo ponavlja tudi sedaj po devalvaciji lire in čsl. krone. Tudi oziri na zunanjo trgovino ne morejo omajati tega sklepa vlade, pa čeprav je Italija v zunanji trgovini Mad-jarske na 3. mestu.
Povpraševanie po našem blagu
v tuiini
Sovjetski glas o devalvaciji zlatih valut
Moskovska »Izvestija« pišejo: »Če je z devalvacijo franka umrl zlati blok, potem treba reči, da se je istočasno rodil blok držav, bogatih na zlatu. Okoli teh držav z zlatom pa je nastal cel konglomerat držav, ki so brez zlata ter oslabljene od krize in valutnih neredov. Valute držav, kakor so Italija in Nemčija, komaj še dihajo. Če bodo tudi te države sledile primeru Francije, potem njih devalvacije z ozirom na njih pomanjkanje zlatih rezerv in zunanjega kredita ter njih ogromnih zunanjih dolgov, ne bodo mogle vnesti s svojo devalvacijo v sistem mednarodnih valutnih odnošajev nič zdravega. Novi blok držav z zlatom je otok v ogromnem in zelo nemirnem »mrtvem morju«. Čeprav se more le težko pričakovati, da bi imel valutni sporazum treh velesil neki magijski učinek na svetovno gospodarstvo, vendar ima premirje na »zlati fronti« tudi velik političen pomen. Ta sporazum se more smatrati kot hladni obkladek na vroče in nespametne glave, na one glave, ki se hranijo z ideali fevdalizma.«
»Svetovni trg surovin, svetovni kredit, vse to je v rokah teh držav z zlatom. Celo one surovine, ki se posebno lahko kupujejo za srebro in zaradi katerih hrani nemška Reichsbanka v svojih trezorih povečano, čeprav še vedno zelo slabotno rezervo te bele kovine, celo te surovine so pod kontrolo držav z zlatom, ker so v njihovih rokah tudi skoraj vse svetovne rezerve srebra. Vsa velika sila, ki je v zlatu, katero pripada kapitalističnim državam, je osredotočena v trezorih teh treh velikih držav, ki so podpisale valutni sporazum.«
Devalvacija valut in borze
Devalvacija zlatih valut je naravno močno učinkovala tudi, na velike borze, da so skoraj na vseh borzah tečaji narasli, kakor se vidi iz naslednjih indeksnih številk:
koncem 1927	19.9.	26.9.	3.10.
==400	193«.'	,
London	.	.	78,9	78,3	78,8
Pariz ...	36,2	38,8
Berlin . . .	. 39,9	40,0	42,6
Dunaj , ...	48,2	48,7	49,8
Praga .	.	j	.88,3	89,6	93,1
Curih .	.	.	41 8	41,9	53,1
Bruselj	.	.	36,5	36,3	38,3
Amsterdam .	42,9	.43,0	543
Stockholm .	‘24,0'	.23,6	23,2
Milan ...	106,1	107,3	-
New York .	103,6	103,3	108,2
Tečaji so torej na vseh borzah razen na stockholmski napredovali. Posebno močno naravno na borzah držav, ki so razvrednotile valuto. Če so nazadovali na Šved
Les in lesni izdelki;
1073 — Solun: furnirji,
1074 — Kairo:	vpognjen	les
(vezane plošče),
1075 — Amsterdam: borovi pragi.
1076 — Sousse (Tunis): raznovrsten les,
1077 — Amsterdam: žagan jelov les,
0178 — Diisseldorf: borova debla (4 metre in več dolga, 45 mm debela), obrobljena borovina.
Deželni pridelki:
1079 — Praga: razno cvetje (rože, nageljni, krizanteme, zelenje za šopke),
1080 — Sousse (Tunis): koruzna slama,
1081 — Dunaj:	žitarice, zdravilne rastline, živinska moka, otrobi,
1082 — Pariz: gobe, zdravilne rastline (kamilice, beladona, jagode borovnic, hrastova mahovina),
1083 — Dunaj: zmleta paprika,
1084 — Oslo: bolhačev ekstrakt, ki se more raztopiti v olju,
1085 — Moravske Budjevice: soja (100 vagonov),
1085 — Casablanka: trda pšenica (200 ton) in ječmen (400 ton) z največ 5% tujih primesi,
1087 — Luzern1, zdravilne rastline, sladko korenje in sok iz korenja,
1088 — Dlinaj:	zastopnik	za
stročnice.
Proizvodi sadjarstva:
1089 — Moravska Ostrava: oluščen in neoluščeni lešniki in mandeljni,
1090 — Pariz: sadni soki,
1091 — Dunaj: zastopnik za suhe češplje in pekmez,
1092 — Bologna: peške jabolk in hrušk.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1093 — Hamburg: želve.
Proizvodi rudarstva:
1094 — K61n ob Renu: sludo-vec,
1095 — London: večje količine magnezita in boksita za ameriške tvrdke. • ,	.
Razno:
1096 — London: agent-komisio-nar želi prevzeti zastopstvo enega ali dveh jugoslovanskih izvoznikov na tamošnjem trgu,
Blasnikova Velika Pratika za I.
1937.,	je, zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen In domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 din Dobi se v tiskarni J. Blasni-ka nasl. v Ljubljani, Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za
1. 1937., ki velja samo 2 din 50 par. Ta je razširjena zlasti na štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalen-der« iz Gradca.
1097 — Sidney (Avstralija): neka tvrdka se zanima za zastopstvo naših izvoznikov zaves, pokrival, žameta, damasta, preprog,
1098 — Berlin: surov svinec ali surova svinčena ruda, lan, konoplja, suhe in predelane kože, volna proti kompenzaciji za uvoz strojev, železniškega materiala, prevoznih sredstev itd,
1090 — London: ponuja se zastopnik za razne stroke,
1100 — Kairo: lini, izdelki iz cinka.
Opombe:
Št. 1: Milan — neka tvrdka išče zastopnika na jugoslovanskem trgu za prodajo njenih mil, parfemov in raznih kozmetičnih proizvodov.
Št. 2: Solun — iščejo se uvozniki smole, nafte, kolofonije iz okolice Zagreba.
Št. 3. Oberstein — neka tvrdka išče zastopnike s sedežem v Beogradu ali Zagrebu, ki so dobro vpeljani v trgovini drobnega in okrasnega blaga.
#
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4 količino razpoložljivega blaga,
5.	ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Blejska dražba je v celoti potrjena
Proti rezultatu blejske dražbe se je pritožil g. Kenda na višje sodišče, obenem pa je vložil tudi rekurz, ker se mu ni priznala kot kmetovalcu kmetska zaščita. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je sedaj odbilo tako pritožbo ko rekurz g. Kende ter v celoti potrdilo blejsko dražbo. S tem je postala Zadružna gospodarska banka lastnik vseh na dražbi kupljenih nepremičnin g. Kende.
Mala poročila iz Švice
Jubilej železnice na Jungfrau.
Letošnje leto bo 40 let, odkar so pričeli z gradbenimi deli železnice na Jungfrau. To veliko delo je bilo svojčas, radi težkoč, ki so nastale pri gradbi v takih višinah, izvršeno v več etapah. Leta 1912. je bila zgrajena železnica do Jungfrau-jocha (3457 m).
Najhitrejše dvigalo v Evropi. Leta 1905. zgrajeno dvigalo na ' Biirgenstocku ob Vienvaldstatt-. skem jezeru je bilo pravkar pre-.urejeno in povečano. Z novim ;dvigalom se je mogoče dvigniti v : 62 sekundah 160 m visoko. Tako
• je to dvigalo ne samo najvišje,
• ampak tudi najhitrejše v Evropi.
Denarstvo
Poštna hranilnica v septembru
Število vlagateljev je pri Poštni hranilnici v septembru naraslo za 41139 na 398.954 oseb. Skupni znesek vlog pa se je dvignil za 6,5 na 937,4 milijona din.
V čekovnem računu je bilo prijavljenih 71 novih rakunov, da znaša njih skupno število 26.049. Promet po teh računih je znašal okoli 6,3 milijarde, od česar je bilo brezgotovinskega prometa 54,2%. Stanje vlog po čekovnem računu je znašalo koncem septembra 1,133 milijonov din.
Pomirjenje na deviznem trgu
Zaradi obletnice marsejske tragedije v petek sicer naše borze niso poslovale. V zasebnem prometu pa se je splošno moglo kon-statirati precejšnje pomirjenje. V Beogradu se je na svobodnem trgu kupčevalo skoraj v vseh devizah, razen v češkoslovaški. Na trgu pa je bilo tudi že dovolj zasebnega blaga in je morala kriti Narodna banka le polovico prometa v funtih. Pojav zasebnega denarja na trgu je pač najboljši dokaz po^pirjenja.
Skok nemške marke na beograjski borzi
V Beogradu se je dvignila nemška marka na borzi na 14-40 din, nato pa celo na 14-50 din. Tako visoko stanje nemška marka letos na naših borzah še ni dosegla. Skok nemške marke je nastal, ker je Nemčija ustavila vsak uvoz iz Jugoslavije, naši uvozniki pa morajo plačati iz Nemčije nabavljeno blago in zato kupujejo klirinške nakaznice, ki so zaradi tega v ceni poskočile. Govori pa se tudi, da bo tečaj marke ostal trajno na 14 din in da bo tako sklenila jugoslovan-sko-nemška mešana komisija v Dresdenu.
Napoleondri so v Beogradu narasli že na 350 din.
Iz Carigrada demantirajo vest, da se namerava sklicati balkanska valutna, konferenca.
Zlata podloga Francoske banke se je povečala za več ko 7 milijard francoskih frankov, in sicer nedevalviranih. Obtok bankovcev pa se je istočasno povečal za 2.267 milijonov na 86.026 milijonov frankov. Kritje znaša 60.47 %.
Francoska banka je objavila, da zaenkrat ne bo objavljala podatkov o gibanju stabilizacijskega fonda. Za prvi čas mora ostati to gibanje tajno.
Francoska banka je znižala obrestno mero s 3 na 2-5%.
Avstrijska narodna banka je določila tečaj Ure na podlagi, da je 28.125 šilinga enako 100 liram.
zveze, da bolj natančno vodijo to statisliko. Liga pravi, da morda še v vsej človeški zgodovini ni bilo nikdar toliko ljudi zaprtih kakor danes. — Zdi se nam, da je iz navedene statistike bolj razvidno, kje pravilno navajajo število zaprtih ljudi, kakor pa, kje jih je najmanj zaprtih.
Zunanja trgovina
Sredi oktobra bo odpotovala posebna trgovinska delegacija naše
države v London. Naša vlada je pripravljena odpraviti uvozno kontrolo za angleško blago, če se nam dovolijo olajšave za izvoz mehkega lesa in drugega blaga v Anglijo.
Saldo naših terjatev proti Nemčiji se je zmanjšal za skoraj 5 milijonov mark na 12 milijonov mark. To zmanjšanje je nastalo zaradi ustavitve našega izvoza v Nemčijo. Kakor hitro bodo pogajanja v Dresdenu ugodno zaključena, se bo naš izvoz v Nemčijo zopet dvignil in verjetno zopet dosegel znesek 20 milijonov mark. Naš uvoz iz Nemčije pa se tudi sedaj ni zmanjšal.
Zaradi devalvacije lire so izgubili naši izvozniki okoli 100 mili-
jonov din, kakor trde zagrebške »Novosti«.
Ameriški listi trde, da je zelo verjetno, da bo valutni sporazum med Anglijo, Francijo in Združenimi državami Sev. Amerike dopolnjen v kratkem s posebnim sporazumom, po katerem se bodo zmanjšale carine in kontingenti popolnoma odpravili.
Po devalvaciji lire se opaža živahen trgovinski promet med Reko in Sušakom.
Bolgarska je znižala uvozno carino na žeblje za 20, ovojni papir za 5 odstotkov, uvoz celofana in pargamentnega papirja pa je carine prost, če se more kot kompenzacija izvoziti perutnina.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Kje je največ zaprtih ljudi
Liga Howarda za reformo kazenskega zakona je izdelala statistiko o kazensko zaprtih ljudeh. Statistika obsega skoraj vse evropske države razen Albanije, Grčije, Portugalske, Španije, Turčije in Sovjetske Rusije. Najmanj zaprtih ljudi je na Irskem, kjer od-pfcde na 100.000 prebivalcev 19'4 kaznencev, na Škotskem 26'4 in v Angliji 29-9. V drugi skupini so države s 50 do' 70 koznenci na 100 tigpč prebivalcev. V tej skupini so tudi države Male antante. Za Jugoslavijo se navaja številka .50, za Rymynijo 03-8 in za Češkoslovaško 67/7. V drugih srednjeevropskih državah so številke znatno večje. Tqko_se navaja: za Madjarsko 96’7, za Avstrijo 104'9, za Italijo 126'4, za Poljsko 1507, za Nemčijo 156'9 in za Švico 164'8. Niso pa tu všteti oni, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih ter .bi se. z njimi številke za. Avstrijo, zlasti pa za Nemčijo zelo povečale. Še več k a z-’ nencev je zaprtih v Jutvi in Finski.
Poročilo pa samo priznava, da je statistika zelo nepopolna, in za-, to se obrača liga na vse. članice
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 7,211.48779.
Zbog druge obletnice na spomin tragično preminulega Viteškega kralja Zedinitelja je sicer izostal včerajšnji borzni sestanek, kljub temu pa je bilo v štirih borznih dneh zaključeno skoro trikrat toliko deviz, blaga nego v preteklem borznem tednu, ki je dosegel skupni devizni promet le 2,757.000 dinarjev. Povod k takemu naglemu porastu deviznega prometa je dala predvsem devalvacija švicarskega, odnosno francoskega franka. Dočim je bilo na primer v ponedeljek 5. t. m. nudeno za angleški funt le 245 din in ga na malo višji bazi ni hotela zaključiti, odnosno nabaviti nobena banka kljub neomejeni ponudbi s strani Narodne banke, se je dvignil tečaj Londona zbog intervencije v torek že na din 250’— in so bili perfektuirani na tej bazi znatni zaključki tega, kot tudi naslednjega borznega dne. Samo na zadnjih treh borznih sestankih je dala Narodna banka približno £ 20.000'—. Zbog znatnega tečajnega porasta nemške marke, je bilo dokaj prometa tudi v Berlinu predvsem na bazi din 1375 do din 14-50.
Nasprotno pa je tokrat'nekoliko popustil devizni promet v avstrijskem privatnem kliringu.
Skupni promet v posameznih devizah je bil tale:
Devize:	minuli tekoči
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	26	5
Berlin	553	1067	priv. klir.
Curih	71	64
Din. deviza	383	297	avstr. pr. ki.
Dunaj	694	504	avstr. pr. lcL
London	967	5027	priv. klir.
New York	54	171
Pariz	9	76
Gibanje v tem tednu doseženih deviznih tečajev (priv. kliringov) je razvidno iz spodnjih notic:
angleški funt:
5. X. din 245-— den.
6., 7. in 8. X. din 249'20-250'80
avstrijski šiling:
5. X. din 8'44—8'54
6. X. din 8'42—8'52
7. X. din 8'38—8'48
8. X. din 8'37—8'47
nemška inarka:
5. X. din 1378-13-98
6. X. din 14-10-14 30
7. X. din 14'37—14'57
8. X. din 14'36—,14'56 Oficialni devizni tečaji so pokazali znatnejšo oscilacijo zlasti v Amsterdamu, ki je 8. t. m. notiral za skoro 10 poenov višje, nego '5; oktobra 1936.'V četrtek jfe beležil Bruselj za +0-50 poena vif-je, London pa za eno točko nižje, New York za nad 2 in pol točke nižje in Pariz za 013 točke nižje kot v ponedeljek 5. t. m. Curih je bil trgovan na bazi poVprečno din 999'9851.
S primo Narodne banke Devize	Po.vpr<...	Pon.
din din Amsterdam	5.	X.	2292-67	2307-20
s t . ‘	8.	X.	2302-66	2317'26
Berlin	..	5;	X.	-.1338*02	4751*90
8, .XI-.-1788*02 1751'90 Bruselj- :.:5,-X,- 728*45	733*51
»-.-.•v	<• ,	8,	X*	728*95	1 734'dl
Curih ,	6.	X.	99645	,1003.52
8. X : 096-45 1003-52
London New York Pariz
5. X. 8. X. 5. X. 8. X.. 5. X. 8. X.
220*55 219'55 430101 4298 50 20227 202-14
22261 221'61 4337 82 433481 203-71 20358
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje čvrsta
Prometa ni bilo niti v privatnih, niti v državnih vrednostnih papirjih. Nasprotno pa so pokazali zlasti dolarski papirji od torka 6. t. m. dalje rastočo tendenco, ki se je pokazala posebno v naglem dviganju tečajev. Tako je na- primer 8 in 7odst0tno Blairovo posojilo poskočilo v teku dveh dni kar za 8 točk, Seligman za skoro 5 točk, ostali državni efekti pa najmanje za 1 do 2 točki.
Od privatnih papirjev je po dolgem presledku notirala zopet Trboveljska premogokopna družba, in sicer 6. ter 8. t. m. din 190'— v povpraševanju, 7. t. m. pa din 200'— v ponudbi.
Notice državnih papirjev so bile na ponedeljkovem in četrtkovem borznem sestanku te:
, , i	din
7% inv. pos.	5.	X.	81'50 ’	82-50
8. X. 80'50 82'— 8% Blair	5.	X.	81'—	82'-
8. X. 89'— 91-— 7% Blair	5.	X.	71'50	72'—
8. X 79*-— 82* 7% Seligm.	s!	x!	84'50	8550
8. X. 89'- 90'-7% agr. obv.	5.	X.	47'—	48-50
8. X. 48'— 50'-6% Begi.	5.	X.	66'—	67'—
8. X. 67-— 69'— 2'5% voj. škoda 5. X. 358 50 3«0'50 8. X. 370-— 374'
Žitno tržišče
Tendenca neizpremenjeno čvrsta
Tudi v žitnih kupčijah je opaziti nagel dvig cen tako pri žitu, kakor pri mlevskih izdelkih. Koruza letine 1935. se je podražila za din 5'—, činkvantin za din 1*—, umetno sušena koruza, dobava v oktobru, za din 6'—, za dobavo v novembru in decembru za din 7, slavonski oves za din 5'—, siva ajda ter nova rž za din 10'—, bačka, banatska in bosanska pšenica; za din 7*50 pri lOOkg, dočim se je moka vseh vrst podražila kar za din 15*—- pri 100 kg. Nasprotno pa so notirali neizpremenjeno debeli in drobni pšenični otrobi.	;	;
Na četrtkovem borznem sestanku dne 8. t. ni. so bile dosežene te cene:	1
Žito:	din din
Koruza:
zdrava, suha, reietana, letine 1935, s kvalitetno garancijo. fran-,ko vagon bačka in banatska postaja . 102'.— . 104'— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, foo. 'Vagon naklad.:	i
postaja .... . , 126-—t. 128’— umetno sušena .koruza, dobava koncem oktobra, plačljivo proti duplikatu . . . - 90'-*	91'—
umetno sušena- koru- -	■	-	*
za,, .dobava . novem-ber, december, plačljivo proti duplikatu 92'—	94-—
• Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. 'vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu,, 105'— 107.'— Ajda:	•
zdrava, rešetana. siva.*'' "* pariteta Ljubljana '. 140'—" 145*—
Pšenica: banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, eu-ha, rešetana, plačljivo proti duplikatu . bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti vo proti duplikatu . bosanska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu .
Hi:
nova, 72 kg, 2%, Iranko vagon ba ran jeka postaja
150'- 155’—
150'- 155'-
145*— 150'—
125*— 127*—
Mlcvski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskt. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 250'— 255 pšenična Og, bačka postaja, ekskL prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 250'— 255' pšenična 2, bačka postaja, ekskL prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo prot iduplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za oeto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . .
230*- 235'-
210— 215'-
105'-
85'-
110'-
Lesno tržišče
Tendenca skrajno mlačna
Rešitev krize v lesni trgovini, ki smo jo s tolikim zaupanjem pričakovali, se je zbog velikih perturbacij na mednarodnih denarnih tržiščih — ponovno za-vlekla, čeravno je bilo že videti, da nas bo ponovno oživljen izvoz našega lesa v Italijo vsaj rešil najhujšega. Toda kljub pripravljenosti in dobri volji na obeh straneh, je vsakršna kupčija zaenkrat nemogoča in to vse dotlej, dokler se sedanji nejasni "položaj na denarnem trgu dokončno ne uredi ' ter razčisti. A dočim so vse naše sosede izvedle — oziroma vsaj kanijo izvesti — devalva cijo svojega denarja, pa je pri nas ostalo zaenkrat še vse. pri starem. S trgovskega stališča pa je povsem jasno, da je pri takšnem stanju vsak izvoz naših proizvodov docela nemogoč. V koliko pa je to koristno in dobro za naše narodno gospodarstvo, žal ne moremo na tem mestu razpravljati. Resnica pa je le v dejstvih, ki rte-pobitno dokazujejo, da se mora mednarodna trgovina vsekakor gibati v mejah najširše svobode in je vsak drug prisilni modus povsem'izključen. '
Kat je bilo doslej v tem tednu na naši borzi perfektuirano zaključkov (11 vagonov), glase ha hrastove frize, ki so bili prodani za izvoz v Nemčijo. Močno je tudi povpraševanje po bukovih in hrastovih parket ih. katerih zaloge pa so naravnost malenkostne.
Les:
Smreka,* jelka:' din din Hlodi-I., II., monte' . *; 80’— 100*— Brzojavni drogovi . • ; 130'— 15(lf— Bordonali merkantilm 400'130:— Fjlerji do 5'tfi' , . . 110’— . 130'— Trami ostalih dimenzij 110’— 125— Skorete, konične1: od 1
SLOVENJA-TRANSPORI
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
PREVOZI
vsako vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacijo brezplačno.
din din 16 cm	naprej	.	.	,	250'—	270'—
Skorete, paralelne, od 16 cm	naprej	.	.	.	270-—	310'—
Škorele, podmerne, do
15 cm.................190'— 210'—
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej	.	.	.	200'—	220'—
Deske-plohi, par., od
16 cm	naprej	.	.	.	230'—	250'—
Kratice,	za 100kg	,	.	20'—	25'—
Bukev:
Deeke-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 220'— 250'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II.	.	.	310'—	330'—
Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 250'— 280'— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . .
Hrast:
Hlodi I., II.	,
Bordonali................
Deske-plohi, neobrobljeni boules	.	.	.
Deske-ploh). neobrobljeni, I., II.	.	.	.
Deske-plohi, ostrorobi (podnice) ....
Frizi I., širine 5. 6 in 7 centimetrov . .
Frizi I., širine od 8 cm
naprej................
Oreh:
Plohi, neparjeni I., II.	810'—	900*—
Plohi, parjeni I., II.	860 —	950'—
Parket!:
hrastovi, za m* . . .	43-—	53‘—
bukovi, za m* ...	29'—	33'—
Želez, pragovi: 2*60 m,
14X 24
hrastovi, za 1 komad. 32'—‘	34'—
460'— 530*—
160'— 210*-710-— 81Q'—
800'— 830'-
650*— 750*—
750*- 810*—
600*— 680*-
710'— 790 —
20*-
9'-
8'—
34'-
38-
22*-
10'—
9-
38-—
42'—
bukovi, za 1 komad .
Drva:
bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo, za 100 kg .
»canella«, za 100 kg .
Povpraševanja.
I/IIa jesenovina. od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m.
I/IIa hrastove frize: v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
la neparjene in parjene bukove Rte-briče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki se interesenotm naknadno sporoče.
Zaključi se lahko blago, ki bi ee izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Ponudbe.
Smrekove-jelkove deske 18/24/28 nun.
Neobrobljeni lipovi plohi v kvaliteti monte.
Bukova drva.
Skok cen pšenici v Rotterdamu
Na rotterdamski borzi so cene za pšenico zopet napredovale. Po devalvaciji valut je tendenca v splošnem čvrsta. Cene pšenice pa so se dvignile tudi zato, ker žetev na južni zemeljski polobli ne bo tako dobra, kakor se je pričakovalo. Povpraševanje po pšenici je zelo veliko, dovoz pa slab, ker zlasti producenti iz Podonavja čakajo, da se situacija, nastala z devalvacijo valut,-razčisti,- -
Zelo čvrsta je tudi tpndentja na ameriških borzah. V Chicagu se je pšenica podražila za pol do 1 centa za bušelj.
v	barva,	plesi™	tu
U v 24 urah
itd. Skr obl in svetlnlika srajce ovratnike in manšete. Pere snlt. tnong» tn lika domače perilo
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telefon It 22 72.	.
Povpraševanja
Potrebuje se večja količiua"bo-žičnih drevesc (smrek) za Beograd. Dobava s splavi, Interesenti in dobavitelji naj sporoče svoje naslove in količine Osrednjemu lesnemu odseku pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani,' Trgovski dbln.	*
K. USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Primorska banovina:	Kosovac
Kasim, umrl. Ibrahima, Konjic.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. septembra.
A. OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina: Raucher & Comp, Zagreb, Bramimirova ulica 43, Spitzer Albert iz Gage, sedaj v Zagrebu, Kraljice Marije
Drinska banovina; Pavlovič Tomo, Šabac.
Dunavska banovina: »Vitrum«
A. Palic i drug, Novi Sad.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PO-
RAVNAVE;
Savska banovina: Hirschl Jakob, Križevci; Kiš Hinko, Zagreb, Deželičeva ul. 27; »Nova Trgovina« Vukovič i Šimovič, Sisak; Rettig Ivan, gostilničar, Zagreb.
Donavska banovina; Alevajl Marija, Zabalj.
0. KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:
Savska banovina: Burič Vladimir, lastnik tt. 0. Uiberal i dr., Bjelovar; Hiršl Leon, parfumerija Ema, Bjelovar; Konig Sigmund, Zagreb, Iliča 20.
Drinska banovina: Radovanovič Milan V., Miokovac.
Zctska banovina: Kapora Jovo, Trebinje.
Donavska banovina:	Arnold
Andrija, Novi Sad; Kanja i Benka, Bač. Petrovac; Popov Vojin, Novi Bečej; Šverer Josib i Šver-cer Jovanka, Novi Sad; Trajer Franjo, Temerin.
Moravska banovina; Kostič V. Josif, čičevac; Palajrovič Šveto-vid, Dobroljubač.
Vardarska banovina: Cekič Jovan, zv. »Pečenjak« i sinova, Le-skovac.
D. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Drinska banovina:	Grunbaum
Armin, Vinkovci; Levi Moric, Brčko.
Donavska banovina: Fratričevič Jovan, Novi Sad; Kavač R. i M. Sovičevič, St. Bečej.
Moravska banovina: Nešič Vojislav, Paračin.
in celon senčniki
Sprejmemo za našo prodajalno vajenko. Ponudbe je oddati v podružnici tvrdke
po najnovejših osnutkih pri
N. Tičar. Ljubljana
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. — Op. ured.
PEKO d. z o. z
SMOLE JOSIP
Kanarska
obrt
STAVBNI MATERIAL
Izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement itd. se kupi najceneje pri
Šelenburgova ulica 7/11. nasproti glavne poite
Kot večletni krznarski mojster pri tvrdki DRAGO GORUP jamčim za solidno delo ter se cenjenim damam priporočam
Tyrševa c. št. 36 c
Telefon Ste v. 27 16
prejlco, krpanec. Primor, Kronsko in umetno svilo, čipke, šolske in krolaSke potrebščine, zimsko trikotažo in drugo galanterijsko ter kratko blago nudi po na]nlž|ih cenah
OSVALD DOBEIC
UUBUUM. Pred Škofijo sl-15
Velika izbera raznih gumbov! Na debelo 1	Ha	drobno	I
Cenjenim trgovcem se priporoča
BMC IACID Trgovina a krznom L I U B L J A N A dvair ln delavnica Sv. Petra c. 19 Tel. št. 22-62
Osamosvojil «e Je v nalleplem sporazumu a tvrdko Filip Blt[ak.
najpopolnejšega sredstva za pleskanje, imate brez vsakega rizika velik in stalen zaslužek.
Pišite glavnemu zastopniku: Commerce d. d., Ljubljana, Krekov trg 10.
F. HREHORIC
S leso-cementne strehe 8 MaiHifaktUHia KtettaViU ib M drobno
£ strelovodne naprave H	ff I f 0 JSSI f B	M A
Q vodovodne inštalacije g|	ta J %JI w3 m S	#8
Slomškova ulica 4 I tvrševa cesta 28	im	24.04
T ■ L • P O N 39.33 |	o———————
paiaij^ /Usimaii«. Teienilkng, tiska tiskarna »Merkur«, d. d. njen predstavnik O. Mibalek, ni v IdubijanL
Nudi po izredno nizkih Cenah: Salda-konte, Strace,