Ivan Dfrnnik, predsednik JUU: Slovensko učiteljstvo in organizacija učiteljstva v državi Ob zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo je bilo učiteljstvo organizirano v Udruženju srbijanskega učiteljstva, Savezu hrvatskih učitel.jskih društev, v Zavezi avstrijskih jugoslovenskih učiteljskih društev in Slomškovi Zvezi. Takoj v začetku državne skupnosti je pričelo živahno gibanje med učiteliskimi prvaki tako v srbskem, kakor v hrvatskem in slovenskem delu učiteljske organizacije. Delo je bilo olajšano v toliko, ker so bile vodilne učiteljske osebnosti srbijanskega, hrvatskega in slovenskega učiteljstva že pred zedinjenjem v tesnih medsebojnih zvezah in je bilo prirejeno več oficialnih medsebojnih sestankov, na katerih se je naglaševala potreba medsebojnih stikov in stanovske tesnejše zveze jugoslovenskega učiteljstva. Plod tega sodelovanja je bil prvi ustanovni učiteljski kongres v zedinjeni in samostojni državi, ki ise je vršil 18. avgusta 1920. leta v Beogradu. Na tem kongresu. ki je bil precej buren, so bile sprejeta prva pravila Udruženja jugoslovenskcga učiteljstva za vso državo s sedežem v Beogradu. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki je vsebovala idejno, ideološko osnovo udruženja in temeline smeri organizacije. Na tej osnovi je izvršena likvidacija srbijanskega učiteljskega udruženja in slovenske Zaveze, dočim ni likvidirala slovenska učiteljska organizacija »Slomškova Zveza« in ni likvidiral »Savez hrvatskih učiteljskih društava v Zagrebu«. Vodilno vlogo med sloveniskim učiteljstvom so imeli tedaj Luka Jelenc, predsednik »Zaveze«, Engelbert Gangl, urednik »Učiteljskega tovariša«, in Ivan Štrukelj, predsednik »Slomškove Zveze«. Po odstopu prvega predsednika skupne stanovske organizacije g. Čede M. Todoroviča je postal predsednik glavnega odbora pok. Mihailo Jovič. Od Slovencev sta bila v glavnem odboru Luka Jelenc in Anton Gnus. Prva glavna skupščina skupine stanovske organizacije je bila 8. in 9. novembra 1921. leta v Zagrebu. Druga glavna skupščina je bila v Sarajevu 20. in 21. septembra 1922. leta. V tem letu je bila izvršena reorganizaci.ja Udruženja do kraja. Udruženje se je pričelo posebno baviti z vprašanjem enotnega zakona o narodnih šolah, enotnega učnega načrta za vse osnovne šole v državi, višje pedagoške šole, na podlagi katerih naj se dvigne učiteljska izobrazba, in skupščinskega poslovnika. V letu 1922./23. je glavni odbor izdelal izpremcmbe pravil in jih predložil glavni skupščini v razpravo in odobrenje. Ta III. skupščina je bila v Ljubljani 5. in 6. avgusta 1923. leta V tem letu je nastopila zopetna izprememba v vodstvu centralne organizacije. Dotedanji predsednik Mihailo Jovič se je iz osebnih razlogov odpovedal predsedstvu in je bil na njegovo mesto izvoljen Milutin Stankovič, urednik »Narodne Prasvete«. Organizacija je pokazala posebno delavnost pri izdelavi enotnega projekta zakona o narodnih šolah in uradniškega zakona, v katerem pogledu je stalno delovala na to, da se učitelji priznajo kot državni uradniki. Organizacija se je delila na poverjeništva: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo ter Split. V glavni upravi udruženja je poleg že omenjenih dveh sodeloval še Rudolf Dostal. Posebno aktivno je sodelovalo slovensko učiteljstvo pri sestavi predloga za zakon o narodnih šolah in uradniški zakon. Leta 1924. je bila glavna skupščina v Dubrovniku, in sicer 24. in 25. avgusta. Osrednje vprašanje, ki ga je reševala ta skupščina, je bilo stališče učiteljstva do verskega pouka. Na ti skupščiini so sodelovali tudi veroučitelji. Dočim je srbijansko učiteljstvo zastopalo tezo, da učitelji-laiki poučujejo verouk v asnovni šoli, se je slovensko učiteljstvo opredeljevalo za to, da je ta dolžnost in naloga veroučiteljev in duhovščine. Posebno važno vlogo je imelo udruženje pri razvrstitvi učiteljistva po novem uradniškem zakonu, v katerem oziru se je Ijubljansko poverjeništvo UJU vidno udejstvovalo, kar je razvidno iz »Učiteljskega tovariša« v teh letih. Zastopniki slovenskega učiteljstva v glavni upravi so bili še vedno isti. Burno je bilo leto 1925. Konec leta 1924. in leta 1925. je bila doba strankarsko političnega obračunavanja med učiteljstvom. Zato se je ta duh zanesel tudi v organizacijo in na glavno skupščino v Subotici, ki se je vršila 25., 26. in 27. avgusta 1925. leta. Posledica do- godkov je bil odstop Milutina Stankoviča od predsedništva in izvolitev Pere Vuksanoviča za predsednika Glavnega odbora. V političnem vrvežu, ki se je pojavil, je odločno in zelo uspešno nastopil pok. Josip Lapajne, ki je naglaševal potrebo nadstrankarstva učiteljske organizacije. Deljeno mišljenje so podali na skupščini Milutin Stankovič, Pavle Simič, Danilo Dordevič in Anta Mladenovilč. Od Slovencev so sodelovali v tem letu v Glavni upravi Luka Jelenc, Anton Gnus in Rudolf Dostal, na novo so pa bili izvoljeni v izvršni odbor Pavle Flere in v glavni odbor Josip Lapajne. Leto 1926. je bilo važno za slovensko učiteljstvo, ker je v tem letu pričelo večje gibanje med slovenskim učiteljstvom za depolitizacijo učiteljske organizacije, odnosno bolje rečeno, za nadstrankarski značaj učiteljske organizacije. Po seji širšega sosveta, 10. januarja 1926. leta, so nastopile izpremembe v vodstvu poverjeništva, UJU v Ljubljani. Započeta je tako zvana deklaračna borba, ki je imela za cilj, da postavi organižacijo na nadstrankarsko osnovo. Ta borba je završila z izvolitvijo novega odbora poverjeništva UJU na pokrajinski skupščini v Cclju. Ta odbor je bil vezan na smernice Deklaracije o stanovski politiki učiteljstva. Posledica tega je bila likvidacija paralclne stanovske organizacije »Slomškove Zveze« v Sloveniji in združitev visega slovenskega učiteljstva v enotnj stanovski organizaciji, na strogo nestrankarski podlagi. Učiteljstvo »Slomškove Zveze« si je pa skupno z neučitelji ustanovila svojo kulturno organizacijo »Slomškovo družbo«, ki služi svetovno nazorskim njihovim ciljem. Te izpremembe so vplivale tudi na zaistopstva slovenskega učiteljstva v centralni upravi, v katero so bili na glavni skupščini v Beogradu 8., 9. in 10. avgusta 1926. leta izvoljeni od Slovencev Pavle FJere v 'Izvršni odbor, v glavni odbor pa Andrej Skulj pot predsednik poverjeništva, Josip Kobal kot tajnik, Anton Hren in Josip Lapajne. Ta delegacija je pričela vnašati duh »Deklaracije« v centralno udruženje. Za predsednika glavnega odbora je bil izvoljen v tem letu Vlada K. Petrovič. Leta 1927. je bila zopet zelo burna glavna skupščina v Skoplju 19. in 20. avgusta, ki je končala brez vsakega uspeha. V centralnem upravnem odboru so ostali isti zastopniki iz Slovenije. Dne 11., 12. in 13. avgusta 1928. leta bi se morala vršiti glavna skupščina v Mariboru. Posebno delavnost je v tem letu pokazalo udruženje v pogledu sodelovanja pri projektu zakona o narodnih šolah in zakona o drž. uradnikih. Glavni odbor je pripravil nov projekt pravil, v katerem so bili vsebovani glavni principi. Deklaracije sloveniskega učiteljstva o nestrankarski smeri stanovske organizacije. Zaradi smrti voditel.ja hrvatskega naroda, bivšega ministra prosvete Stieoana Radiča, je bila skupščina prekinjena. Slovenski zaistopniki v glavni upravi so ostali isti. Na glavni skupščini 1929. leta, ki je bila 16., 17. in 18. avgusta v Zagrebu, se je razpravljalo o predlogu poverjeništva UJU LjubIjana o reorganizaciji udruženja na zvezno osnovo. Izvoljena je bila nova glavna uprava z Vladom Petrovičem na čelu. Od slovenske delegacije so bili v izvršnem odboru Pavle Flere, a v glavnem odboru Andrej Skulj, Josip Kobal, Ivan Dimnik, Anton Hren in Dušan Šestan. V letu 1929./30. so izvršene važne izpremembe. Diktatura, uvedena 6. januarja 1929., je imela svoje reperkusije tudi v učiteljskem udruženju. Na iskupščini, ki se je vršila 20., 21. in 22. avgusta 1930. leta v Beogradu, so bila sprejeta tudi nova pravila. Zastopniki slovenskega učiteljstva so ostali isti. V letu 1930./31. je bila izvršena popolna reorganizacija udruženja. Po beogra.jski skupščini je zaradi otstopa Vlade Petroviča prevzel predsedstvo Milan Popovič. V tem letu je izšel novi uradniški zakon, ki je nrinesel mnoge izpremembe. Predsednik g. Milan Rabranovič je bil v najtesnejših zvezah s poverjeništvom UJU Ljubljana, ki je aktivno in agilno sodelovala na projektu uradniškega zakona, da bi bil čim boljši za učitelje. Zaradi te določbe se je morala izvršiti izprememba v glavni upravi UJU. 14. aprila 1931. leta je postal predsednik UJU Damnjan Rašič. Prosvetno ministrstvo je odobrilo nova pravila, ki so predvidevala novo ime Jugoslovensko učiteljsko udruženje in reorganizacijo udruženja po banovinah. »Savez hrvat. učit. društava« je moral prisilno likvidirati, a vse članstvo ni pristopilo v JUU. Glavna skupščina je bila v Beogradu 23.—25. avgusta 1931. leta. Iz izvršnega odbora ie izpadel zaradi določb uradniškega zakona Pavle Flere. Od slovenske delegacije so bili zastopani v glavni upravi Ivan Dimnik, Josip Kobal, Dušan Šestan, Anton Hren. V letu 1932./33. je slovensko učiteljstvo posebno intenzivno sodelovalo s centralno upravo ter je isti predložilo: Pravilnik o zaščiti članstva JUU, predlog za izpremembe zakona o narodnih šolah z ozirom na premeščanje učiteljstva, projekt za izpremembo disciplinskih predpisov, pravilnik o stanovskih častnih razsodiščih in poslovnik za učiteljske skupščine. Izvršni odbor je predložil pravila učiteljske kreditne zadruge. Glavna skupščina v Ljubljani 19., 20. in 21. avgusta 1933. leta je bila zelo burna, ker je opozicija ostro nastopala proti upravi. Ob tej priliki so nekateri hoteli ustanoviti centralni učiteljski klub Jugoslovenske nacionalne stranke in je ustanovitev centralnega kluba in formiranje sre- skih klubov odpadlo, ker je slovensko učiteljstvo iz načelnih razlogov odločno nastopilo proti temu. V letu 1933./34. je opozicija zahtevala sklicanje izredne glavne skupščine, da se normalizirajo razmere v udruženju. Iz tega razloga je prišlo do izpremembe v vodstvu glavne uprave v aprilu 1934. leta. Predsednik Damnjan Rašič jc odstopil in so provizorno vodstvo udruženja prevzeli predsedniki sekcij za dunavsko banovino Dorde Mirkov, za Beograd Drag. Ostoič in za dravsko banovino Ivan Dimnik. V zastopistvu slovenskt'L'a učiteljstva je nastopila izprememba in so predstavljali slovensko učiteljstvo v glavni upravi tov. Ivan Dimnik, Metod Kumelj, Dušan Šestan in Anton Hrcn. Na skupščini v Beogradu, ki se je vršila 18., 19. in 20. avgusta 1934., sem bil izvoljen za predsednika glavnega odbora JUU. V svežem spominu je še glavna skupščina v Sarajevu 1935. leta, ki je sprejela Deklaracijo o smeri stanovske politike JUU, osnovna načela za personalno prosvetno politiko, nova pravila JUU, skupščinski poslovnik i. dr. ter je napravila potrebne sklepe za sanacijo stanovskih razmer v savski banovini. Njej je sledila glavna skupščina v Novem Sadu, na kateri je bila ponovno izvoljena uprava čiste stanoviske smeri. Od slovenske delegacije so bili zastopani v glavnem odboru Metod Kumelj, Fran Voglar in Ciril Hočevar v letih 1934./35. in 1935./36. V tem letu so se sanirale tudi razmere med hrvatskim učiteljstvom na izredni sekcijski skupščini. To leto je pričel tudi odpor proti strogo stanovski smeri učiteljske organizacije, ki se je izražal v ustanovitvi centralnega in sreskih učiteljskih klubov Jugoslovenske Radikalne Zajednice in Novega učiteljskega pokreta, da stavi udruženje v službo vsakokratnega režima. Leta 1937. je bila alavna skunščina JUU v Skoplju. Od Slovencev so prišli v glavno upravo Metod Kumclj, Drago Supančič, Jože Zupančič in Fran Roš, ki so do danes ostali člani glavne uprave JUU. Leto 1937./38. je poteklo v smeri poglobljenja stikov in stanovskega sodelovanja s hrvatskim učiteljstvom. Redna glavna skupščin?, v Zagrebu 20., 21. in 22. avgusta 1938. je bila po prizadevanju cpozicijc od upravne oblasti razpuščena in sc je morala vršiti 2. novembra 1938. izredna skupščina Niti prostor, še manj mi pa dovoljuje ozko odmerjeni čas, da bi se mogel poglobiti v analizo vsega sodelovanja slovenskega učiteljstva z ostalim učiteljstvom v državi in s centralo naše organizacije. Dotaknil sem se samo kronološko važnejših epoh in dogodkov. Naj končam z besedami podpredsednika JUU tov. Stjepana Kranjčeviča, Hrvata, ki je očrtal potrebo sodelovanja vsega učiteljstva v državi in odnosov v organizaciji na zagrebški skupščini lani sledeče: »V tem bratskem in sporazumnem delu smo se našli tudi mi, učitclji narodnih šol, gotovo prvi od vseh ostalih narodnih slojev, in smatram, da je ta dober znak in glasnik boljšega in uspešnejšega prizadevanja tudi na političnem polju. Moram reči, odkar sodelujemo z Vami, tovariši iz ostalih krajev, posebno s tovariši Srbi iz Srbije, da bratov Slovencev in Srbov iz drugih krajev ne omenjam, a to je od izvolitve sedanje uprave naše organizacije, nikdar in v nobonem primeru nismo občutili kako nerazumevar.je ali odpor proti upravičenim potrebam in zahtevam hrvatskega učiteljstva. Zaradi takega razumevanja naših potreb, a te potrebe so skupne nam vsem, sodelujemo mi, hrvatski učitelji v stanovski organizaciji z voljo in navdušenjem in bomo sodelovali tako dolgo, dokler bodo odnošaii do nas taki kakor so danes. Verujemo, da bi bil hrvatski narod pripravljen za popolno sodelovanje v državi v onem trenutku, ko bi v vodenju njenih poslov zavladal tak bratski sporazum, kakor vlada danes v naših stanovskih vrstah.« Ivan Dimnik, predsednik JUU