338. številka
Trst v torek 6. decembra 1904,
Tečaj XXIX.
Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Posamične >tevilkf -e prodajajo po 3 novć. (6 stotink)
▼ mnoeih tobakarnah v Tr«tu in okolici, Ljubljani, Gorici, • Vlji. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, >r. Petru. Sežani,
Nabrežini, Novemmestu itd. Oelase in naročbe sprejema uprava lista .Edinost", ulica <iioreio Galatti 5t. i^. — Uradne urr mi od 2. pop. do v zvečer. — Cene ogla»om 16 st. na vrsto petit; poslanice, smrtnice. javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
~	TELEFON štev. llo7.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Xefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uL Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Ptošno-hranilnični račun št. S41.ti">2.
in Lerpoli Salvator, ves diplomati5ni zbor, najv.šji dvorni dt s^ojanstveniki. skupni ministri, ministarski predsednik Korber z več drugimi resortnimi ministri. Truplo je bilo (Brzojavno vesti.)	P^ *eno v začasno rai e i ter se pozneje pre
Poročilo generala Saharova	pel e v Rusijo.
PKTROGRAD 5. de^embr*. (Uradn<)	Cesar v Budimpešti.
G n*rs Sahan v dan« ? hrz javil : V noči	BUDIMPEŠTA .">. Cesar je delil danes
, d 4 t. m. je cddelek japon-kib dobrovoljce? splošne avdijeace, si je ogleda! z;m*ko raz-3-il reziejat. naše trnjeste ii*ne mrefe 8 avo ter Be potem vrnil v Go ollo, kjer pred vasjo L:nšipu. veniar je bil valed ni 'ostane do Bobof. Tega dne odpotuje cesar -e^a Etr^ljan a (d > t, pn čtmur emi ujeli na Duna:. Včeraj je cesar v privatni enega Jap noe. Dane* nisem prejel not e aeg i | avdijenci vsprejel ministra za zunanje st.ari poročila o kakem spopadu obeh ftrial	! gr f* Golochovskega.
Ruske vojne ladije na potovanju.	Srbska ministerska kriza.
RREST 5. Vihar je prisilil ruskega BELIGRAD 5. Razprave mei cbeaii ovca torpedov »Pr* nzitelnega«, daje mcral krili radikalne slranke so dtfiaitivno preki-i>r b-žati v luko »Camare«. Ob 10. uri j njeae. PopoiuJne te je vrš io po3vetovanje p red p ludne je ladja poskm la odput'. Morje smernih o sestavi zmernega kabineta z Gru dem je 38 vedno viharno.	ali P«š čem na čeiu.
KODANJ 5. Ena ri sia pcmtžaa kri	Odrske parlamentarne Testi,
/arka je včeaj predpoludne plua v severni" BUDIMPEŠTA .">. Novo zasedanje poslanske zborcice se ne začae pre i 12. t. m.,
Avtoncm'ja Makedonije, reforme pot do avtonomije. A sredstvo za to : skupna akcija srbsko bolgarska ! Ker ed no na ta načn, da Srbija in Balgaiska nastopita solidarno ob makedonsktm vprašanju, bodo velike sile spoštovale geslo : Balkan balkanskim narodom! Izjemo bodete delali tukaj, seveda, Avstrija in Nemčija radi svojih pangermanskih tendenc, ki so izražene v besedah »Drang naeh Ostane. Ali t; o^taneti osamljeni med velikimi silami, ki vse želijo, da se makedonsko vprašanje reši s tem, da se da avt n;mija, do katere bi se pris'o z reformami.
Na ta makedonski program, ki je edini pravi jugoslovanski, sd bolgarski časnikarji — kakor raprezentanti bolgarskega javnega mnenja — privolili, a ti program si csvajajo tudi najbolji srbski :n bolgarski politiki. Ali z
so zašli Japonci tudi pred Port Arturjem parnim: tudi tu bi hrteli rešiti Vič nalog hkratu. Mesto, da bi se bili najprej odločili za način, kako hočejo vzeti trdnjavo, poskušajo z laj tako, zdaj tako. Pred vsem bi 83 bili nco-ali odločiti za fronto, katere hočejo napadati. S prvega se je grozno Blavilo Japonce radi njih zistematike, ali v njihovem nastopanju proti Port Arturju ni prav nobene zistematike. Se iaj napadajo na severni, sedaj na Beverno vztočni, tedaj na severo zapadni fronti. Z eno be=edo : oni spreminjajo vsaki hip napadalno fronto. To vedno menjavanje, to teganje, to letanje z napadanjem sem in tja na vseh treh severnih frontah je pojav skrajne nestrpnosti ; podobni so miši, ki v sili bega ob zidovju gori in deli, kje bi našla kako luknjo. Tu ni n kakega načrta ali metodike, kar se dostaja priredbe olmre-
orneri mimo otoka Langelanda.
Ruske zaloge v Šangaju.
LONDON' •">. »Morn ng Post« poroča iz Šangaje, da eo Rusi napravili v Saogaju vel.ke stl( ge za svojo armado in brodovje, i zlasti i'nsjo velike zalege piemcga. Neki zaani angležki parnik, ki .e že večkrat pr< »drl bloka i j pn Port-Arturju, je baje v nepretrgani zvez z ruikitni p.morsčtki, ki so tukaj interniran. Kršene nevtraiitete provzroča vel k > razburjenost.
Grič 203 metrov«.
LONDON
:z Č.fu cd 4. t. m.: Govori se, da se je Japoncem posrečilo spraviti težke topove na »tre e 203 metrov« in na višine iapadno od f _>ra Iceš^n. Rusi neprestano obstreljavajo »giič 203 metrov«.
liti list poroče, da so Japonci zasedli baje tudi »grič 300 metrov« jaz o od »griča 203 metrov«.
Brzojavne vesti.
Pogreb državnega poslanca Sehiiekerja.
DUNAJ ">. Dates pipoludne ee je na i bera vrš i pogreb državnega poslanca Sstii-j cstrjsj. Navzočih je b o več ministrov, pred -edn k državne zbornice in mnogo poslancev.
DUNAJ 5. »Pclit. Korreepcndenz« je
n-ijbrže š? le 14 t. m.
V nedeljo ee je vršilo v raznih mest h polno ehodov. Govorilo je nad 100 državnih poslancev.
Shod ruskih pravnikov.
MOSKVA 5. Shod ruskih pravnikov, ki je bil fcklican povodom 40 !etn ce ruske pravosodne refjrme, je soglasno sklenil zahtevati ustavo za Rusjo.
mestom, kje naj bi bila centrala biro-a, ni j Ijavanja. To more imeti dvojen namen. Razbil zadovoljen g. Šangov, glavni urednik i sirja naj strah in gro^o med prebivalstvom »Večerne Pošte«. Ta bi rad, d i bi to bilo v ia naj uničuje zaloge na živilih in strelivu, Sotiji, kar pa ne bi bilo umestno, ker S fija ali pa naj ruši utrdbe, katere se hoče nasko-je preveč oddaljena od Ljubljana in od Za- Siti. Ti dve nalogi poaezati sicer ena v greba, in tako bo centrala v Belemgradu, ki ; drugo, eli vendar ni smeti reševati obeh je skoro ravno na sredi med Ljubljano in hkratu in obe jednako intenzivno, ako naj Scfi.o. Bolgarski časnikarji — razun gosp. bo naskakaaje zistematiČnD. To pogreško pa Šangova — nis> imeli nič proti nmu.	delajo JapoDC:. Oai ne koncentrujejo rgnja
G.ede bosaeskega vprašanja bo stal »Ju- ™ forte, ampak obstreljujejo tudi mesto, goslov. intorm. biro« na stališču, da ono Tako ne dosezajo dovolj izdatno ce enega, še ni definitivno rešeno, ampak ^ druzega c Ija. Glavce trdnjave eo š3 tako da je to še odprto v p r a š a n j e, ker	zrde za naskok, da ao morali Jdponci
po členu 25. berolintkega dogovora je A v-' zopet zaustaviti napadanje. Prebivalstvo me-
Imperijalizem ameriških zveznih držav, i etrija dobila samo mandat, da zaseds Bosno	8ta Pa no mi3li danf9 na kapitulacijo, ieto-
WASHINGION 5. Letco poročilo pc- ia Hercegovino in di ju upravlja do gotovega	tako kakor ni misl io doslej. »Dai v Telegraph« poroča | morskega urada zagovarja ustanovitev močne ! «-«. Ah Avstriji nikakor ni bil dan nalog, ^ ^ dostaje knka o japonskem vspehu
vojne mornarice Ur utemeljuje potrebo, da ^ ti dve provinciji anektira. Jugoslovani	z zavzetjem »gnea 20, metrov«, prav, pra-
• • J	.	,	m-irnrrm de'fiti na t^ d« hn^nako vn'ašanie slj:a »Politik«, da tega ni smeti snratrati
se ustanoviti dre mesti podadmiralov.	mDramo ne.ati na t , aa DoaanBKo vp^asanjej	>	&
Nikdar ni še nobena vlast :ekon enega, - ^ klin, zabit med Jugoslovan,, kakor se resno. Naj se le stee stevdo c,:h vehkih
leta spustila v morje toliko vejo h l.dr, ka.or j« v svojem času izrazil Andraši - bosansko fortov k. jih morajo Japonci se
r	J	J	1	- ■	--	nacijonal - in videli bomo, da jih imajo zavzeti se
Ameriške zvezne države v miaolem letu. Sedanji proračuni so višji nego oni drugih let, vendar komaj zadostujejo, da se izvede program pomorskega urada. Število mcžtva ee bo tud: primerno pomnožile.
Balkansko pismo.
Bsl grad, 3. decembra 1904. I.
Včaraj sem ee povrnil iz Sctije, kjer sem bil nekaj dni radi dogovora z bolgarskimi
vprašanje se mora rešiti na
le zavzeti
nem principu
Rusko-japonska vojna.
Trst, 5. decembra 1904.
L'gcdao nam je, da se moremo danes — v podkrepljenje svfjih nazorov o poiožaju pred Port Arturjem — sklicevati na sodbe dveh zelo ie»n h virov.
To sta dunajska »Rsich;wehr« in praška »Politik«. Bitstvena izvajanja v »Reichs-
sia-
vseh ! Taki so dosedanji rezultati japonskih naskokov. Istotako ni smatrati — pravi »Politik« — resnim zatrjevanje, da so Japonci sadaj dobili točko, ki nadvladuje vse prieta-niiče. O kolikih točkah so že Japonci trdili istotako ! ! Nikari pozabiti — vsklika praški list —, da je Japonska zopet na predvečeru — novih posojil. V ta namen je vse režnato i slikanje !
Velika bitka v Mandžuriji l »Ne\v-York Herald« {parižka izdaje) je prejel dne 4. t. m. iz Petrograda ve*t, da v Mandžuriji nadaljnje ljut boj med ruskim
Takoj začetkom vojae je bilo jasno, da hočejo Japonci napraviti veliko pogreško : da ' in japonskim topništvom. Očitno da je, <la ao ee odločili ra zasledovanje dveh velik;h pričenja velika bitka. Rusi so prejeli močna
Znano je, da je makeion^ko vprtšaaje strategičnih ciljev fakratft, mesto da bi bili j ojačanja ter se nadejajo zmage, ^ucauzke
časnikarji o programu, ki naj bi ga zastopal wahr« so : zvedeli: Povodom smrti gr fd Kapnieta sta v makedon.-kem vprešanju »Jugoelov. infor--i ruski ear in avstrijski cesar izmenjale m£cijski biro«, ki se o novem letu ^po brzo a vse, v katerih eta vnov.e naglaša.a rem kol.) o.nuje v Belerogradu.
pr.-rčae oiocšaje, ki vladajo mei cbema dr- j
zevema.	edina epoma točka med Srbi n Bolgari, a vse s le naperili v eden cilj, v Mandžurijo. I čete skušajo na več mestih, da bi pokvarile
Poirreb poslanika Kapnista.	ker bo služil »Jugoalov. in form. biro« izključno Bilo je pa tudi takoj jasno, da taka dvojna 'železnico.
Dl~NAJ.	P .^reb ruskega poslanika ' interesom vseh Jugcslovanov br<z r&zlifce, akcija more končati le s ponesrečenjem cboj-
tr- fi Kann.^ta se je vr?: Jfcnee pop( ludne. moralo ee je ob maktdon&keaa vprašanju do eči nih opšrscj. Japonci si bit pedobai lovcu, Navz č.	bili n ; Ivoj vo ia Fran Ferdinand i eporazumljenje. In — doeeglo se je! J^z sem ki je hkratu meril na dva zajca, a ni potem
a : r z j rre ce ^rjev, nadvojvode Raicer predlcžil nasleinji makedonski program: ztdel — nobentga! Tcda v slično pogreško
Jtemci In Italijani.
Naj zabeležimo v rubriko, ki je v no-veje Čase postala stalna, zopet velekarakteri -
PODLISTEK.
Prokletstvo.
rom l.ee podolgaete sence — obrez d jaka	Besna, Dalmacija, Neapelj, Poljska, vse , stva modr.h trgovcev na R altu (v Benetkah),
= Miroslava, ožarel penečo se vodo, bleda mr- to je stalo pred očesom slavnega palatins, puščel je palatin, naj ee v kraljevinah plem-tva trupla, črno pogorišče. Dijak ee je pre- misel poko nega Ludovika je navduševala atvo in mesta Lfjejo in koljejo med seboj.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
Prevel M. C—č.
VI.
križal ;n šepnil :	tudi njega. Z=lo se je malo brigal za ta
— Pcguba tvoje, Izrael, cd tebe ea-	borni Zagreb, mieltči si, da se ob njem tako
rnega !	in tako ne bodo razbijali valovi silnih sve-
li udaril je zvon ca 9tolni cerkvi, na-	tjvn h dogodkov. Vladanje mu je ugajalo,
znenjeječi co5ne čase, a zvon se je razlegal	In les : Gcrjanski je držal žezlo, namenjeno
skozi eoč na da!eč, visoko, široko, kakor da	nemečn m rokam L.udovikove stareje hčere
Nad bregovi, nad dolinami sta sa razprostirala mir in mrak ; nem e bil Grič, nema tudi kap.teijska stran, turni so bili črLi, črno zidov je se je dvigslo v bledomo-
peva grozno pesem :
— Poguba tvoja, Izrael od tebe !
VII.
Marije, a mej t?m, ko se je plemstvo Ogrske in Hrvatske nadejalda se mu ne bo več bojevati v daljnih krajih, kakor se je moral j pod Ludovikom, da bo več miru in marje bremen, da se v miru ce'<5 okrepi privilegiji p'emstva, držal je gospodar Gor-jana in vladar vsa Ogrske kraljevsko žezlo
Leto in več je m nolo od tiste krvave ka=io nebo, r gorele grede mlina so ee iz- neči pod Gričem. Tako ena kakor druga t chle poiobco veliki okostnici nad pusti stranka sta začeli pravdo pred kraljevskim
vr k. tu pa um eo ležala cb potoku med obrazom, eklicevaje se na svojo zvestobo, a	toli trdno, da ni imel ž v Človek moč1, ki bi
i/rm v;em e1? mrtva trupla, tu pa tam ee podban-i slavonskemu so bile tako polne roke	je mogla izviti. A zviti Kotromanov <;ava hči
e Mbliskalo kope kakega stražarja, n paradi te večne pravde, da se ni mrgel lotiti	je bila gluha za vsakj tožbo proti svojemu
- e Ji se ;e va!.l zamolklo šumeč: krvavi n:kakega druzega posle. Stari kraljici Jelisavi,	miljenju. Da, med plemenitaši seje širil
potoK. V tem času je stala ob potoku po- ali, bolje rečeno, njenemu prijatelju Nisoli	glas, da bi gospod Gorjanski rad oltiscil od
d'jlga-T't črna eenca kakor črn steber, ( .ovek j Gorjansken.il, ii bilo do tega, da bi ee ta	ogrske kr^ne iukeenburžkega pustolovca in
;e u. Do i tro je motril ta mračni krvavi pravda na h;tr» zvršiia, da bi se dalo prav	kramarja Šlšmana, zarečnika mlade kraljice Kraj n marsikateri v/lih ee mu je zvil iz aii Griču, ali Kapiteljr, dasi sta vedela, da ; Marije, ki se mu je ziel, dasi se mlad,
,rei. Glej! Plamen je švignil na pogorišču so Gričani dobri kraljevi pristaši. Gorjanski	preveč zvit za tekmeca na obles'.i. Ko je
zpod kuj a pep la in je ožarel rudečim ža- je imel sedaj polne roke drugega opravila.	prel tako velike etvari in je iskal prijatelj-
naj bo prepira brez konca in kraja, ker pravdanje daja kroni priložnost', da deli milosti, katere se more nadejati, taki jedna kakor druga BLranka, dokler se ne zviši pravda. Ali to je Gcrjanski trpel samD do neke mere, samo dotlej, dukler se je le v malem krogu borila korist pojedinčev. Čim pa je kateri plemecitašev krepkeje povzdignil glavo, čim je krvavi spor hotel raztegaiti na širše, zganil se je palstin in je z ž ?zIom lopnil po glavi drzoeža, ki mu je na takov način kvaril posle. Jadvigi je polcž:l na glavo poljsko krono in jo je v sili poročil z raz ur-šanim Litvancem, JagieUom, zmogel je tudi Paližao v Vrani. Nemirni Zulrani, ki so se bili uprl njegovi vsaob'asti, si izgubili glavo Hotel je razgnati vsaki oblaček, da si v čistem zraku, mcčuimi krili pribori preko prestola slave. Gričani pa so mej tem čakeli na svojo pravico in čakali so tudi Ka-piteljci.
(Pride še.)
ščino Glatz, ki je spadala in spada še pod nadškofijo praško — spadali v cerkvenem pogledu pod škofijo v Vratislavi, glavnem mestu sedanje pruske Stezije, ostali sta okrožji Tešin in Opava tudi na dalje in sta še danes pod rečeno inozemsko škofijo. O d todi prihaja, da ima knezoškof v Vratislavi virilen glas tudi v deželnem zboru avstrijske Š 1 e z i j e. Zgodilo se je, da je bil sedanji knezoškof vratislavski, kardinal Kopp, po zadnjih volitvah imenovan ce!6 namestnikom dež. glavarja.
Veleznačilco je, da mej tem, ko domači avstrijski šioije, ki imajo vsi virilne glase, le redkokedaj prihajajo v dež. zbornica, in to menda ravno zato, da ne prihajajo v
v Cisli- neprijetna položenja zbog narodnih prepirov
se ravno
etičen prispevek. Ta prispevek je poučen za Italijane tem bolj, ker ne prihaja iz tistih nemškoradikaln h krogov, ki nikakor, in tudi ne tedaj, ko govore Daravnost na adreso Italijanov, ne skrivajo velikonemških ciljev in izlasti tudi ne velikonemških aspiracij do tržaškega ozemlja. Ta prispevek ne prihaja iz tistih krogov, ki odkrito napovedujejo boj tudi Italijanom na gospodarskem in na poli-t enem polju in v parlamentarnem življenju.
Ne, prispevek, ki ga imamo pred seboj, prihaja iz tistih krogov, ki po btari šabloni priporočajo v imenu — kulture, naj se Nemci bore skupno z Italijani proti Slovanom.
Znameniti mesečnik »PreuBsische Jahr-bficher« priobčuje v zvezku za mesec december študijo o položaju Nemcev
tvanj: nasproti vladi. Avktor goveri tudi o*— velezaačilno je, pravimo, da razmer a med Nemci in Italijani in priporoča inozemski škof kardinal Kopp rad drži na-Nemcem toplo, naj se ne protivijo ustaDO-1 sprotnega pravila in da prihaja pogosto v vitvi talijanske pravne akademije v Trstu, šlezijski dež. zbor, kjer te udeležuje razprav, Zavezništvo z Italijani — pravi — bi izda- ' ki so v zvezi z narodnimi prepiri ! A on ne tno jaeilo ... Nemce v parlamentu. In dela tega morda z namenom blaženja na-za ceno pravne akademije v Trstu si morejo sprotstev, ampak nastopa aktivno v prilog zagotoviti tako zavezništvo !	ene in na škodo druge narodnosti. Tako je
Dj tu ne bi bilo nič poeebnega. Kaj storil — kakor ste že konstatirali v »Edi-posebnega, izrednega bi bilo, ako bi nemški noBti« — tudi ob prepiru radi čeških, ozi-pclitik iakozvanega zmernega, »državniškega« roma poljskih vsporednic na učiteljiščih in kova drugače govoril. Ali tu se pričenjajo mu je nemški deželni glavar izrekel za to v t sti velekarakteristični in za Italijane vele- svojem znanem govoru posebno priznanje. Nu, poučni izreki nemškegs politika. Tu se nam- pozneje smo izvedeli še več. Vi ste morda reč |-ričenja tolaženje na adreeo nemških prezrli govor, ki ga je imel nemški deželni radikal cev. Avktor meni namreč : saj tistih poslanec Janotta v trgovinski zbornici, katere 200 italijanskih dijakov, ki bodo bivali v zastopnik je v deželnem zboru. Govornik je Trstu le po kakih 8 mesecev na leto in si kon*tatiral, da gre v prvi vrBti kardinalu tu najmejo svoje sobe, ne morejo nič Koppu zasluga, da se je našla pot, po ka-spremeniti na bodočnosti T r- teri so se nemške stranke mogle združiti za b t a. Tega ne more prezreti nikdo, da Trst zložen in skupen naBtop proti rečenim vspo-— opozarjamo, da to navajamo doslovno — rednicam ! !
ostane nemško pristaniseno mesto o Sred- To ne pomenja nič več in nič manje, njem morju, ali točneje rečeno, da bo po nego da je bil kardinal Kopp nekak organi-stajalo še bolj nemško, nego je ze danes!! zator boja proti mrvi pravice njim, ki tvo
Prevedeno na naš slovenski jezik bi se rijo večino njegovih vernikov v deželi! ! glasilo to : saj tudi jaz, avktor »študije« v Carkev naj bo zaščitnica vseh, torej tudi » Preu- ■» sche Jahrbucher«, mislim tako, kakor in še posebno onih, ki bo slabeji. Ze po bitstvu mislijo — vsi Nemci, saj tudi jaz ne pre- cerkve morajo biti cerkveni dostojanstveniki puščam Tr9ta Italijanom, marveč ga rekla- zaščitniki tudi pravic narodnih manjšin. Tu miram za Veliko Nemčijo, menim pa le, da pa se je kardinal Kopp postavil oel<5 proti bi morali Nemci bolj — zavratno postopati mrvi pravice za večino prebivalstva v deželi z Italijani, da bodo ti pomagali na delu za in je nastopil sovražno proti večini svojih un čenje Slovanov in Italijanov!	vernikov ! Ž9 to, da Be je udeležil le glaso-
Će tako govore na zeleni veji branite- vanja proti Čehom in Poljakom, bi morali ljev ravezništva z Italijani, kako izgleda še obsojati najstrožje, ali on je nastopil aktivno le v srcih in glavah onih, ki nočejo poznati kakor organizator nasilja in krivice, zakrivljenih diplomatičnih poti, marveč vele: j Nekvalifikovan je bil ta nastop, ker ga skozi, naravnost proti Slovanom in Italijanom, je Btoril cerkveni dostojanstvenik, a skrajna A ti poslednji imajo — komu ni še jasno breztaktnost je bil tudi za to, ker ga je stoto ? — odločilno besedo, kar se tiče nemških ril — inozemec!
»hofhzielov« ! Trst mora ostati nemško pri- j	na to naj bi pazili v Rimu, da
stan ščao mesto, oziroma, mera postati 86 bolj ne bodo taki viaoki cerkveni dostojanstveniki nemško, nego je že danee !	tako kompromitirali načel in namenov cer-
S e li čuli, gospoda Italijani ? Ta izjava feVe ! Na to naj bi raje pazili, mesto da se je jako karakteristična in poučna za vas, ker toliko vznemirjajo radi tega, ako verni in prihaja iz ust, ki govore za zavezništvo z pobožni slovacski narodi hočejo v svojem Vami ! Izkoriščati hočejo to zave^n štvo — jeziku ohraniti svoje nabožno življenje! proti Vam ! Da — ako bi bili vi sploh še	———————-———
pristopni pouku, ki ga dajajo dogodki okolo	Q položaju V Avstriji,
vas ! —
diktatorji. Potem jim je ša ljubši, da parlament ne deluje, in da vodi posle vlada, katero t šče pod svojim terorizmom. Zato ovirajo vso akcijo s tem, da zahtevajo od Cehov, naj pripuste ob enem tudi proračunski provizorij v razpravo. V tem smislu pritiskajo tudi na vlado. Ker pa ni izključeno, marveč zelo verjetno po vseh dosedanjih ekušnjah, da se rečena nemška zahteva pokriva z vladino željo, more se reči, da je v njej največa nevarnost za položaj in da se ob njej utegnejo razbiti.vsi napori za saniranje parlamenta. Po okolnosti, da so Cehi tudi z Jugoslovani v neprestanih dogovorih, ni dvomiti, da bo tudi razpoloženje teh poslednjih vplivalo na sklepe Čehov ozirom na bodočo taktiko.
Drobne politične vesti.
Dr. Zdenko S c h ii c k e r, ki je v nedeljo na Dunaju umrl nagle smrti, je bil nemški državni poslanec iz Češke in 'eden prvakov nemško liberalne 6tranke. Po-[ kojnik je bil pravi tip sedanje nemške ne- j strpljivosti in nezmernoati. V borbi proti Slovanom je bil nazpresen. Neprestano je bil po konci. Govoril je sedaj tu, sedaj tam in povsedi je podžigal Nemce na Bovražtvo proti Slovanom.
Turčija. Iz Carigrada poročajo, da je eultan podelil generalnemu nadzorniku Hilmi paši, insignije velikega kordona reda »Oamanie«.
Bolniku, ki se imenuje naš parlament, je menda zopet nekoliko odleglo. Ne more se pa reči, da li eo le "bolečine ponehale, ali pa je bolezen sama res krenila na bolje. Nekateri listi, ki radi to'mačijo namene in želje
Kardinal — nasprotnik Slovanov.
Iz svečen ških krogov emo prejeli:
»Edinost« je že večkrat opozorila bJo-
vensko javnest ca čudne, Btokrat Čudno	vladnih krogov, trdijo sicer} da je položaj postal
p o 1 i t i š k o vedenje, kardinala d.ra Koppa,	re8 manje nevaren. To pa zato, ker je v če-
knez šktfa v Vratislavi, v pruski Šleziji.	ekem klubu Ktamfciava odločilna struja izgu-
R?s čudno je, kakor ta visoki cerkveni do-	l)ila večino in je začela nadvladovati struja
stojanstvenik iz Prusije poseza v notranje	Pacak-Začek. Oni krogi, ki že'ć, da pride
polit čao življenje v Avstriji.	naš parlament slednjič vendar do delavnosti,
J'gled tega kardinalovega posezanja v	vidijo ugodno znamenje v okolnost-, da je
avstrijske notranje stvari smo doživeli zopet	Ješki klub pripravljen pripust;ti v parlamen-
nedavno temu, o čemer je »Edinost« govo-	tarno razpravo toliko vladno predlogo, kolikor
riia opetovano. Ker pa nas marsikdo utegne	tudi razne predloge poslancev, ki se tičejo
vprašEt:, kako more kardinal Kopp, kakor	pomoči onim krajem, ki trpe bedo valed
inozemski cerkveni dostojanstvenik, posezati	elementarnih nezgod. Dotični krogi menijo, da
v nfŠ9 notranje politično življenje, dovoljeno	je s t8m led razbit in da drugo pride pola-
nam bodi. da pojasnimo stvar s par bese-	goma ob pametnem in previdnem postopanju
dami.	e češko delegacijo. To pametno postopanje pa
Do leta 1742. je pripadala sadanja pru-	naj bi bilo v tem, da naj bi se Čehov ce ska š.ezija k Avstriji. Pruski kralj Friderik	sililo že takoj sedaj, da bi tudi druge predli. je namreč, ker v rodbini Habsburgov ni	mete, izlaBti pa proračunski provizorij, privolili bilo inožkega nasledstva, zahteval Šlezijo za-	v razpravo. Čebi da tega ne morejo storiti se na temelju nek h star h dednih pegodeb	kar h kratu, ker bi se preveč komprimit rali ter je po fcmrti zadnjega Habsburžana Karla	pred narodom in bi b t am dali mogočno orožje VI. vdrl v Slezijo. To je bil začetek tako	v roko za agitacije radikalnih strank. Zato zvanih s'ezijskih vojen za nasledstvo. Prva	da naj bi ee Cehom dovolilo nekoliko čaea, vojna je trajala 2 leti in se je zvršila leta	v kat?rem izvrše evolucijo v svoji taktiki. 1742. b takoimenovanim vratislavskim mirom.	Tako govore oni, ki v resnici že'6, da pride Po tem sklepu miru je vsa zgornja in spod-	v parlamentu do normalnega delovanja. Ali nja Šiezija z grasč no Glatz pripadla Pruski,	nemške stranke delajo drugačne račune in Pod Avstrijo sta še ostala okrožja Tešin in	atavljajo drugačne zafctave. Njim ni do tega, da Opava ter dežela onostran reke Opa. Ker parlament oddaja od sabe plodonosno legisla so pa popred vsi ti kraji — izvzencai gra-	tivno delo, ako v tem parlamentu niso oni
Domače vesti.
Kako naklonjeni so gospodje na magistratu našim okoličanom ! Iz Lonjerja nam pišejo: Dovolite nam, da obelodanimo nov dokaz za to, kako rad ima nas okoličane naš milostljivi magistrat. Znano je, daje naša (a ne c. kr. in od vlade subvencijonirana) kmetijska družba ukrenila ža marsikaj dobrega za ubozega trpina, okoličanskega kmeta. Tako smo s pomočjo iste n. pr. poskrbeli etrelno postajo proti toči. Povabila je bila tudi potovalnega učitelja kranjske kmetijske družbe, g. Gombača, da nas pouči, kako in kje naj se postavi omenjena strelna postaja. Ista obstoji že pet let.
Sedaj pa po petih let h nam je prišel
magistratni odlok, ki pravi, da Bta Andrej Čok in Mart:n Pečar brez dovoljenja postavila strelno postajo. To ni res. Res je pa, da se je Martin Pečar kakor načelnik kmet. podružnice mnogo brigal za napravo take postaje, a vsi vaščani so pripomogli k temu, da smo prišli do strelne postaje. V teku teh let je marsikdo videl to postajo, ne da bi bil opazil kako nevarnost, in reBnica je, da se ni zgodila še nikomur nikaka škeda. Vsakako pa ni. ta postaja spojena b tako nevarnostjo, s kakoršno so bile spojene bombe, ki bo jih našli v društvu Ginnaatica. Pa je jasno tudi, kaj namerujejo gospodje s svojo prepovedjo. Saj eo nam rekli usttneno : ali proč b postajo, »oppure andare d' accordo eolla sooieta agra ria!« Ukloiima naj se laški kmetijski družbi — brez kmetovalcev, pa bo vse dobro!
Ste li čuU sršene, kako so nam zagodli !
Ti pa, ubogi trpin, okoličanski kmet, ti se le trudi v potu svojega čela od zore do mraka! Će pa bi si hotel kako zavarovati sad svojega truda, ni ti dopuščeno to! Ko pa pride eksekutor, plačaj davek od svojih žuljavih rok drugače bo pel boben !
Tako nas imajo radi milostni gospodje na magistratu!
Nadina Slavjanski in 2000-letna kultura zaderskili italijanašev. Iz Zidra pišejo : Pred nekoliko dnevi je Nadina Slavjan-ski priredila par koncertov tudi v Zadru. A ta slovanska umetnica, katero povsod prijazno vsprejemajo, se je potožila radi postopanja zadarskih iuljanašev. Ko je vprašala, da jej odstDpijo dvorano »Filarmonike« za eu koncert, je uprava iste rekla, da odstopi, toda pod pogojem : da ee ne bodo pevale nekatere ruske pesmi in da se bodo lepaki tiskali na italijanskem jeziku !! Naravno ie, da Nadina ni pristala na to. »A mi —rekla je Slavjanska — vBprejemamo z največo gostoljubnostjo italijanske umetnike ter jim gremo poveodi na roko«. Tožila je tudi, da je nekoliko poulične zaderske mularije napadlo enega dečkov, ki pevajo v zboru, in da bi bili najbrž ž njim grdo ravnali, da ga ni rešil redar. — Pač sad 2000 letne kulture !
Naša puskarska obrt. (Dopis.) Onostran Karavank v starodavnem slovenskem Koratanu, takorekoč pod Stolom, nahaja se prijazna vas Borovlje (nemško Ferlach), kjer cv«t3 že dokaj stara cbit »puškaretvo«. Ondi najdete skoro
v vsaki hiši po enega puškarja. In res : tu se izlelujejo prav dobre in fine puške vsake vrste. Posebno odkar se tam nahaja celo c. kr. preskušalnica, kjer se pred uporabo, pod državnim strogim nadzorstvom, cevi preskušajo na njihovo odpornost, in se na skupnem tovarniškem strelišču zopet pod nadzorstvom vstre-ljujejo, dvignile so se boroveljske puške na tako stopinjo, da glede kakovosti prav lahko tekmujejo z inozemskim orožjem. Tako so pred nekaj leti v Bolcanu na Tirolskem na mednarodnem streljanju na tarčo za darila ravno boroveljske puške streljale najbolje in so tako nadkriljevale angležko, belgijsko in nemško orežje, da so si priborile prvo darilo !
Stopivši v vas in zapazivši na hišah in puškarnicah samo slovenska imena, bi tujec mislil na mah, da so Borovlje trda slovenska vas, kjer se povacdi govori mili naš jezik. Pa že dejstvo, kakor so ta imena spakedrana, poučuje ga ravno o nasprotnem.
Borovlje so bile nekdaj, pred nekaj leti, še slovenska vas. Danes se pa razlega tamkaj takozvani Kucbeldeutsch ! Način pisave imen, kakor Antonnitscb, Ogris3, Sod'a, NVernigg, Owtsehar in mnogo drugih, pravi dovolj, kakšnega kova so sedaj Borovljani.
Mej puškarji dela samo gosp. Ludovik Borovnik častno izjemo ! Kakor bo Bkoraj vai drugi strastni Nemci, pravcati janičarji, tako je pa Borovnik iskren slovenski rodoljub, nevstrašen narodnjak sredi besnih Nemcev, neomajna trdna skala sredi morja germanskega. Borovnik še nemških delavcev nima v svoji tovarni pušek ; on dela z samimi Slovenci Borovnik je, ki v družbi b tamošnjim g. župnikom vzdržuje vso slovensko stvar v Borovljah in po okolici.
Njemu pa g. župniku K!emenčiču gre zasluga, da med boroveljskimi delavci ni izumrla slovenska govorica, še bolj pa misel in slovensko narodno petje.
(Zvršet3k pride.)
Podporno društvo za slovenske vi-sokošolee v Pragi. Prejeli smo : Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi za ključuje s 30. kimovcem vBakega leta svoje delovanje. Kakor lani, izroča njega odbor tudi letos slovenski javnosti, posebno prijateljem in dobrotnikom društvenim, svoje letno poročilo z najvažnejšimi podatki svojega delovanja, o stanju imetka društvenega in bilanci letošnjega leta ter imenik svojih dru-štvenikov.
Primerjajo te podatke z uspehi društvenimi v lanskem letu, vidimo, žalibog, da društvo ni napredovalo. Dasi moremo tudi let03 zaznamenati imetek, ki je narasel b 1425 K 58 st. na 1776 K 42 et. — torej za 350 K 84 st., ob VBem tem ne moremo govoriti o napredku, kajti vseh dohodkov je bilo okolu 230 K manje od lanBkega leta-IzlaBti občuten je primanjkljaj, ki je nastal valed odpadle podpora c. kr. ministerBtva za uk in bogočastje, Vzajemno zavarovalne banke >S;avije«, nekaterih cdliČnih rodoljubov, mali naraščaj ustanov nikov — doslej v d vek letih 10, letos 1 — ter več, nego za polovico manjše število nabiralcev — lani devet, letoa štiri. Vemo sicer, da ni nehvaležnejšega posla od nabiranja prispevkov, vendar pa smo mogli z ozirom na veliki pomen našega društva, na mnogoštevilni odziv v prv^h dveh letih in na to, da se v mnogih slovenskih me3tih dcslej še ni bilo nabiralo za naša društvo, pričakovat', da ostane število nabi ralcev in njih uspeh na istej višini kakor lani. Tem večo zahvalo dolgujemo onim pri j atelje m društva, ki so nam oBtali tudi letes zvesti, ali pa so nam kakor novi društveniki in nabiralci priskočili v pomoč ; imena nabiralcev naj navedemo radi njih posebnih zaslug tudi na tem mestu : gosp. Dr. Ileš č Fran, c. kr. profesor v Ljubljani je nabral K 43 40, g. Seidl Ferdinand, c. kr. profesor v Gorici K 23.95, g. Sshweiger Karel, de?J nradnik v Ljubljani K 3i.—, in gosp. Dr. Žcnavc Jakob, c. kr. prrfeeor v Kranju K 100.— vsi skupaj K 204-35 (proti K 441 75 v lanskem letu). Bodi jim naša izkrena zahvala za obilni trud in požrtvovalnost !
Vsem tem, kakor tudi vsem posameznikom, ki bo ec svojimi priep9vki ali kakorkoli drugače podpirali odbor ter mu omogočili društveni uspeh, češkim ia Blovenskim Časopisom »Hlasu Naroda«, »Nar. Listom<> »Nar. Polit.ki«, »Politik«, »Domovini«, »Edinosti«, »Gorici«, »Slovencu«, »Slov. NaroJus in »Soči« za njih brezplačne objave izreka odbor tem potom svojo iskreno zahvalo ter jih prosi ša nadalje podpore ia nakloajenosti in to tembolj, ker je iz eetfaojega položaja
videti, da bode v novem letu ta podpora posebno potrebna !
Vodstvo društva je bilo letos v rokah cdbora, ki se je sestavil na občnem zboru in v na to sledeči odborovi seji dne 21. listopada 1903. sledeče : Predsednikom društva je bil izvoljen zopet g. Tomšič Frančišek, nadinženir pri dež. odboru, podpredsednikom g. Dr. Franta Bohuslav, dež. svetnik, bla-gajništvo je prevzel g. Dr. Sabesta Karel, odvetnik, tajništvo gosp. Germ Josip, akad. slikar, odborništvo g. Dr. Zmavc Ivan, c» kr. amanuensis veeuč. knjižnice, namestništvo g. Arh. Ivan, c. kr. gospodarski nadsvetnik, gosp. Bnreš Karel, kontrolor nadšk. konsist. blagajne, in g. NobiCč Frančišek, inženir, g. Gasparin Filip, c. kr. profesor, in g. Sporn Gregor, c. kr. višji revident, pa nadzcrništvo-
V odborovih sejah, katerih je bilo tekom leta deset, se je sklepalo o tekočih društvenih fetvareb, o prošnjah na posojilnice in na razne korporacije, o poverjeništvu, o naročitvi tiskovin, o upravi društvenega imetka, o prireditvi akademije v prid društva in o razde-lovanju podpor. Kakor v minulih letih, bile so tudi letos na delitvi merodajne le potreba, marljivost, pcštanost in narodnost; da pa je mogel odbor vestno in nepristransko postopati ter vpoštevati vsaki čas med šolskim letom nastoječe izpremembe v imovinskih razmerah p Bameznikov ter njih posebne želje, zato je odločil, da naj podpiranei prosijo vsak mesec posebej posredovanjem poverjenika, ki ob izročitvi prošenj izrazi njih posebne želje in občno mnenje o vrednosti prosilcev. — Poleg tega pa se morajo prosilci početkom vsakega semestra i iskazati se spričevali o izpitih in oproščenju kolegnine.
V	dosego rednih podatkov o imovinskem stanju in njega izpremembah izdaja odbor prosilcem posebne tormularje, v katerih mora vsak prcsilec, na podlagi ubožnega lista in lastaim priznanjem, ki ne ostaja tajno, zanesljivo dokazati svojo potrebo in priznati vsako imovinsko izpremembo.
Podpore je delil odbor glavno v obad-nicah, etmo v denarji le tedaj, če eo izkazane razmere proti cev to zahtevale. Tekom letošnjega leta se je razdelilo denarne podpore in p:sojil K 1138.— in 1065 obednic v vrednosti K 553.80; podpirancav je bilo vsaki meneč od 7—14, po študijah : 7 ju-rietov, G filozofov, 4 elika ji in 4 tehniki, po kronovinah : 10 Kranjcerf 5 Primorcev, 4 Štajerci in 1 Korošec.
D šle podpoie pripadajo po krcnovinah :
Štajerski : K 802 —, Kranjski : K ."»72.40, Primorski : K 468.95, drugim deželam : K 271.29, vsega skupaj K 2114.G4.
»m>ki cesar t Dalmaciji. Zadarski »Nar. List« je dczna), da je nemški cesar
V	ljelm bklenil preživeti del zime na dalmatinski obali. Cesar da bo bival delcma na kopnem v Dubrovniku, deloma na svoji jahti, od konca meseca jsnuvarja do konca meseca februvarje.
Iz »Sokolac. Minolo soboto je priredil na- »Sokol« v telovadnici plesno vajo, katera je bila — z czirom, da je bila to prva
—	vjako lepo obiskane.
L p venec dražsstnih gospodičen se je odzval vabilu zabavnega odseka »Sokola«, kakor tudi lepo število mladih bratov — S.kole v in nekaj prijateljev vrlega tega društvf. Zibava je bila od začetka do konca
—	cb polneči — jako anim rana, kar nam daje nade, da bo sedaj v našem »Sokolu« začelo novo, boljše življenje, ntgo je bilo dosedaj pod pritiskom n«»ugfda:h re/.mer. — S srčnim veseljem opazili smo mej udele-žerci iepo četo dragih nam bratov Cehov. Živili!
XB. Tudi v bodoče bodo plesne vaje vsako s.boto ob 8. in pol uri zvečar za čiene in vpeljane goste. Prijaviti se je pri zabavnem odseku.
Noto razprodajo našega lista je prevzela z današnjim dnem goapa Marija Šantel, tobakirnar ca v Trstu, ul. Media št. 41.
Zalivala. Odbor pevskega druš:va »Zvonimir« rreka bi. gospodu dru. O to ka r j u R v b a r u iskreno zahvalo za društvu podarjen h 'Ji) K. Društvo se priporoča tudi na ialjr i biagonuklonjenoBt: slavnega občinBtva.
Josip Gregorič, predsednik.
Porotno sodišče. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti .')4-letnemu mehaniku H her^u Dessanti, doma iz Pule, radi zločina umora, izvršenega v noči cd 10. na 11. oktobra t. na osebi 27-letiega t-govskega a tre l : i K harda Ničli, doma iz Paimaaove ▼ Italiji. Predsedoval je podpredsednik dež.
sodišča vit. Nadamlenzki, votanta sta biia sodna svetovalca Mosche in Crusiz ; državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika Clarici, a branil je toženca dr. Robba.
Na predlog zastopnika držav, pravdništva je bila razprava tajna.
Evo kako je Dessanti izvršil zločin : V prvem nadstropju hiše št. 7 v ulici San Gia-como — to je ona ulica, ki s Corsa vodi v staro mesto —, so stanovali v enem stanovanju Rihard Dessanti, doma iz Pule, njegova priležnica 27-letna Emta Cornoldi, doma iz Zadra in Rihard Ničli, službujoči pri tvrdki Krammer A: Schwarz in doma iz Pal-manove v Italiji. Ta poslednji je imel eno sobo, a ona dva drugo. Toliko Nicliju, kakor Dessantiju je oddajal te sobe Elija Selenati, ki je pravi najemnik stanovanja. Mej obema sobama se nahaja kuhinja, a iz kuhinje so vrata v eno in drugo eobo. Dne 10. oktobra okolu polunoči je prišel Dessanti domov ter je bil čudeo iznenfdjen, ker ni nsšal doma Eme Cornoldi. — Začel ga je grizti črv ljubosumnosti, čtš, ko je ni doma, je šla gotovo ven s kakim možkim. Mej tem pa, ko je on premišljal, kam da je mogla iti ob tako poznej uri in pri tako slabem vremenu, je začul iz Niclijeve sobe nekak pridušen smeb. Ta smeh mu je bil znan. Brez dvoma je bila Ema v Niclijevi sobi. Skočil je proti vratom Niclijeve sobe, jih etresel ter podrl: v polutemi je videl Emo, ki je skušala skriti se pod Ničlijevo posteljo. Dessanti je skoč'1 na to hitro v kuhinjo, tam pograbil na mizi ležeči kuhinjski nož, sa vrnil v Niclijevo sobo ter zabodel Nicliju nož naravnost v obraz. Zabol mu je nož v desno podočesno koat, b tako Bilo, da mu je nož prodrl nebo, prerezal jezik in goltanec.
Na včerajšnji razpravi se je toženec iz govarjal, da je izvršil zločin v hipu velikega dušnega razburjenja. Dejal je, da obžaluje zločin. Ker ni imel dela v svojem rokodelstvu, je skušal kaj zaslužiti b tem, da je služil za natakarja v krčmi »Alia Casetta« v ulici della Scalinau. Oaolu 1. ure in četrt po polunoči je bil prišel domov. Navadno je našel vedno vrata sobe zaprta. O a je potrkal in Ema Cornoldi mu je prihajala odpirat. Tisti večer pa je našel vrata sobe odprta. Poklical je Emo, a ni dobil odgovora. Prižgal je svečo ter jo začel iskati, ee mu ni-li morda skrila za šalo. Ni je našel. Sel je v kuhinjo. Tu mu je navstal sum, da je morda v sobi pri Nicliju. Niclijeva Boba je bila odprta. Posvet 1 je v sobo in tam je videl prizor, ki ga je tiko razvnel, da ni več vedel kaj dela. šal je po nož in potem v Niclijevo sobo in tam izvršil zločin. Z Emo Cornoldi — ki je omožena v Zadru in ima eno hčer, a je ločena od moža — sta živela skupaj kakih 6 al: 7 mesecev.
Bilo je zaslišanih 7 prič. Glavni priči sta bila Ena Cornoldi, ki je pričala jako v prilog tožencu, izpovedaje stvari, ki ttavijo njo Btrao v jako grdo luč, in pa Elija Selenati.
Sodišče je stavilo porotnikom 4 vprašanja in sicer: I. glavno vprašanje, da je-li toženec kriv zločina umorstva, II. eventualno vprašanje, da je li kriv zločina ubojstva, namreč, da je-li ranil Niclija brez namena da ga usmrti, III. etren'uelno vprašanje, da je li kriv zločina peskušane težke telesne poškodbe in IV. eventuelno vprašanje, d i je li kriv samo pregreška dejanj proti varnosti življenja. Zatem sta govorila najprej zastopnik državnega pravdništva, a potem branitelj dr. Robba. Porotniki eo zanikali soglasno I. in II., z 10 pret 2 glasovoma III. vprašanju, a pritrdili z 10 proti 2 glasovoma IV. vprašanju. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Dessant'ja radi pregrteka dejanj proti varnosti življenja na M mesecev ječe.
Iz »Škrata« :
Žena: Predvčerajšajem si prištl domov
včera"', včeraj še le dane* in danes bi
b 1 prišel domov jutri, ako ne bi bila
prišla pT tebe v krčmo.
vine) in v Westendu, kjer imajo bogataši svoje palače, bo cene naravnost neverjetne. Blizo palače angležke banke stane »akre« 60 in pol milijonov mark, to je 1500 mark vsaki štirjaški čevelj.
Zadnje brzojavne vesli.
Rusko-japonska vojna.
Nakup argentinskih in čilskih vojnih ladij ?
LONDON 5. Kakor poročajo »Stan-darduc iz Petrograda, je minoli torek dospel ameriški mešetar za vojne ladije Charles Flint v Moskvo, odkoder odpotuje v sredo preko Varšave in Sofije v Carigrad. Govori se, da ima seboj ček, v znesku 7 milijonov šterl. lir, glaseči se na tvrdko Rothschild. Ta svota predstavlja vrednost argentinskih vojnih ladij, radi katerih nakupa se Rusija sedaj pogaja.
Iz Makedonije.
CARIGRAD 5. Minoli teden je neka vojaška patrulja zadela pri Pestriakinu, dvajset kilometrov severno od Istida v vilajetu Monastir, na bolgarsko četo, obstoječo iz 15 oseb. Dva meža sta bila ubita, dva pa vjeta. Ćeta je imela seboj tudi dinamit.
>linisterska kriza na Španskem poravnana.
MADRID ">. Minister notranjih stvari Guerra je podal svojo oatavke. Na njegovo mesto je bil imenovan Salazar, ministrom za poljedeljstvo. industrije, trgovino in javna dela pa markiz Figuersa. Smatra se, da je s tem imenovanjem kriza poravnana.
Naseljevanje v Severno Ameriko.
\\'ASHINGTON 5. Komisija za naseljevanje priporoča v svojem letnem poročilu, naj v pristaniščih emeriški zdravniki preiščejo izseljence, ker nekatera parobrodns društva še vedno uvažajo v Ameriko bolne osebe vzlic določbam zakona.
KazeHska razprava proti državnemu poslancu.
BUDIMPEŠTA 5. Danes je pričela kazenska razprava proti državnemu poslancu Valentinu Kot vosu, ki je obtožen dvoine goljufije, ki jo je izvršil kakor odvetnik. Obtoženec je izjavil, da ni kriv. Razprava utegne trajati nekoliko dni.
Industrijski svet.
DUNAJ ;">. V današnji seji industrijskega sveta je bil priobčen dopis minister-stva za trgovino, v katerem se poživlja industrijski svet, naj izjavi svoje mnenje glede društev z omejeno zavezo.
Borzna poročila dne 5. decembra.
Tržaška borza. Napoleoni K 19.05— 19.07—, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 tO—239.75 Francija K 95.10—95.30, Italija K 95.10—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.50—117.70, nemSki bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ogrskt kronska renta K 98.— 98.30, italijanska renta K
102.»/4 103.lU kreditne akcije K 679.--681.—
državne železnice H 654 — — 656.— Lombardi K
89.— 90.50, Lloydov> akcii* li 717.--75*3.—
Srečke: Tisa K 323.-327 —, \redit \ 479 —
do 489.—, Bodenkredii 1880 u! 306.— 316—. Bo-denkredit 1889 K 2y8.— 30?.—. TurSke K 133 —
| do 135 — 8rb«k»----
Dunajska borza ob 2. uri pcp.
Državni dolg v papirju n	„ r. srebru
Avstrijska renta v zlatu ' „ •	„ kronah 4°/.
Avst. investicijska renta Ogr«ka renta v zlatu 4% „ „ „ kronah 4° 0
JJ	»J ' /s
Akcije nacijonalne banke Kreditne akeije London. 10 I^str. i00 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
PčiriZica >n londonska Pa ris. (Sklep.) — lraccczt« j«n«a 98.75 °/0 italijanska renta 105.15 Španski eiunrur 50.80, akcije otomanske banke 596 —
Pariz. (Sklep.) Avbtrijaie drf vtf itlezr^e
—.— Lombardi--unificirana tni&ka renta 88.97
menjice na London 251 55, avstrijska zlata ri n<
101.25 ogrska 4*/, zlata renta 102.40 Llnderbanv 497.— turške srečke 129.—, par'Sfcp bs-ika 12.76, italijanske meridijonalne akcije 765 —, n'*cijf Rio Tinto 15.96. 3Ilačna
London. (Sklep) Konsolidiran doU' 8& ; ,0 Lombardi 3'/, srebro 277/4, Spaaaka renta 9014 it lijanska renta 104 '/„ tržni diskont, 2menjice m
Dunaju —.— dohodki banke--izplačila bank1
—.— stalna.
Tržna poročila 5. decembra.
Budimpešta Pšenica za april 10.26 do 10 27 ; rž za april 7.98 do 7.99; ovbb za »pril 7.22 po 7.23; koruza za maj 7.60 do 7.61.
Pšenica : ponudbe srednje ; povpraševanj slabotno, mirno. — Prodaja 18.000 met. stotov., nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : megla.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good av -rage za tek. mesec po 50 kg 45.75 frk, za marec 46.50. Mirno.
Hamburg. (Sklep pop.1) Kava Santos n<W average za deo. 37'/» za marec 33l/4, za maj 3S3 4, za september 3f>3/4t vzdržano. — Kava Rio navadna loco 37—39, navadna reelna 40—41, navadna dobr? , 42—44
Hamburg. (Sklep > Sladkor za dec. 2S 10 tb ian. 2<50, za febr. 28.60. zt» marec. 28-70 z? aoTil 2t<.80, za maj 28.95. Trdno. — Vreme: dež.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio z» bodoče dobave, vzdržano, 5 stotink znižanja, nespremenjeno.
SI adkor tuzemski. Oentiifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Meliepilr promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— di —.—. marec-avg. 68.30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov 131"'/!« Sh. Java 15.6 Srh. Mirno.
Pariz. Rž za tekoči mesen 16.50, rž za januvar 16.75, za januvar-april 17.25, za m: rec-junij 17.50 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 24.-JO za januvar 24.50, za 'auuvar-april 24.85 za marec-junij 25.40 (miruo). — Moka za tekoči mesec 3'..HO za jan. 32.20, za januvar-april 32.65, za marec-junij 33 15 (mirnj). — Repično olje za tekoči mesec 46.—, za januvar 46.50, za januvar-april 47.25 za maj - avgust 47.50, (mirno.) Špirit za tekoči mesec 49.25, za jan. 49.— z» januvar - april 48 75 za maj-avgust 46 75 (stalno;. Sladkor surov 88° uso nov 37 —38— (stidno) be) za tekoči mesec 42— za jan. 42za jan. -april 43— za marec-junij 43% (nepravilno) rafiniran 72—7aVs Vreme: dež.
Trgovina sč zaklanimi prašiči.
Predvčerajšnjem je oilo pripeljanih na tukajšaji trg 3, včeraj pa ~J12 zaklanih prašičev. Prodalo se ie skoro vse in sicer blago I. vraVe po K 108.—. II. po K 101-102, III. pa od K i>0—100. Kupčija je bila jako živahna in vreme lepo.
llattonijeva kislina. V ojstrem letnem času, v katerem se prikazujejo vsakdanji katarni pojavi, se priporoča Mattonijev Giess-hiibler, kateri aa uporablja z izvrstnim U3pe-hom pri oboljenju zračnih organov katara v žrelu, brenhij. pluč in vnetju prane mrene.
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita št. 23—25.
DRAŽBE,
ki ae vršjo od ponedeljka dae 28. novembra t. 1. od 9 —12. ure predpoludne in slednje dni :
Plašči in jopiči za gospe, spodnja krila, kompletne ženske obleke, fustanj, flanela, srajce za mcž se in žanske, volneni ajali, žepne rute, zimske srajce, volneno blsgo, cefir, saten, porkal, bele in barvane preproge, kotenina, briaalke, prti, prtiči itd.
Razne vesti.
Marijanski kongres. V nedeljo je bil v Rimu, v navzočnosti osmero kardinalov, zaključen marijanski kongres na tloveaen na-p.d. Zaključni govor je imel Španjolee, kardinal Vives v Tuto.
Vrednost zemljišča v Londonu je v zadnjih letih kar skokoma poraetl". V predme-s ju Hampstead velja >akre« zemljišča, ki nima za kmetovalca vrednosti nad 1000 nemških mark, 192.000 mark. V City (starem londonskem mestu, kjer je središče trgo-
pred včeraj	danea
100.25	100.50
110.25	100.30
119.85	119.85
100.25	100.25
91.40	91.35
119-05	119.05
98.20	98.20
S8.95	88.95
1635.—	1634 —
079.75	678.50
239.47'/,	•239.471
U 7.47 V,	117.55
23.48	23.48
1«>.0"	19.05
95.15	95.25
11.33	11.32
alkalična kislina
Tovarna ponistva
Aleksander Levš M\nz\
— ulica Tesa št. 52. A —
fv lantnl hiSl.)
ZALOGA;
Piazz& Rosarie (šolsko poslopje >,
Cene, do se n! batt EfkaSe
Sprejemajo se vsakovrstna dela tur i po posebnih načrtih.
IlutroTAB oenlk breipl&Aao la framk«
naznanilo
za krčma rje in resta vrate rje !
V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke
JAKOB HIRSCH
= v TRSTU, ul. Cavana 15= (nasproti škofijski palači).
se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov
vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene. is^-s
•	V K L I KOST TKIBA \l VASTIH S L F K
n\ kartonu <>7X^1 cttt \ <* na ~\\k samih ]>o . . . . . kron 0*— [ v elšovem okvirji j»o .	n 12*—
*	v \zorkovrm j»o..... n 15*—
zaboj in poštnina za lastni izdatek.
Primerno božično darilo:
JIežl in Jelopeško jezero
Naroči se : Pri založniku I. Germ u v PRAGI. Vaclavske nam. 10 ali pa v Ljubljani | ]>ri L Schwentner-ju in Drag Hribar, v Novem-Mestu pri I. Krajec nasl., v Celju ' pri Dragotin Hribarju in v Gorici pri A. Gaberščeku
»mala oznanilaj
3van Jančar
teh«, konces. zobozdravnik
T RST al. Torrente 32II- n. • klavnica za umetno zo-»vje. Izvršuje popolno .-bovjeizkaueukaali zlata :»ofrancozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. sprejema od 8—6 pop.
Najstarejša
slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jogr
v Tr*tu. ul. S. Lucia IS izadej tribunala' priporoča vsake vrcte solidno izdelano, svetlo ali temno po-litirano pohištvo.
Tovarna kisa
BrnscMna & Hrovatl
Trst - Riva Grumula 6
/a/o^a vinskega kisa in sj>ecijalnih kisov. Konkurenčne eene.
=j\ova zaloga=
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul- Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Ae»jue) vogal ul. Coroneo.
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Deček
14 do 15 let star se sprejme takoj v trgovino jest vin. Prednost imajo iz dežele. — Več se poizve pri upravi »Edinosti«.
w Čevljarnica
Iv. Lekan
TETlL6illia7®.InilLira)
izvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za ••»^•e, gospode in otroke. Sr-^cijaliteta: obuvalo za .clttne noge ; obuvalo i> e j pitah za d. modela.
V novi prodajalnici jestvin
in kolonija) Petra Peternel
v ulici (Julia št. 76
je vdifhiti Tnkorrstue jestvine kakor: kavo, rit., U*st«niue (tiapeljske), sladkor, turSi-uo in belo moko, naravno maslo, sveče, milo, jedilno olje prve vrste po 36 novč.
— Blagu vedno sveže.—
occooooocoooooo
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul.Cavana 'ubod ulica Ca-vazzeni št. 3).
300000000000000
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče *
Cenile trezDlačno m fiuko.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
, RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št. 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
I Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen-* skladišča.
W Edini tržaški zavod za - „VACUM CLEANER".
ČIŠČENJE i n SHRANJEVANJE PREPROG
Točna postrežba in nizke cene.
IM
novi aparat za držati plinove mrežice kemično utrjen I z neko posebno pokostjo, obvaruje stekla razpokanj, L ce tudi so na prepihu ter mrežice vsled njih naravne > ■ lege trajajo dolgo in dajajo boljšo svetlobo, o o o o ✓
UAPE stane 20 novč.
ter se prodaja v edini glavni zalogi v ulici Giulia štev. 33
Podpisani priporoča svojo
v NOVO PEKARNO iN SLADCICARNO
pri Sv. Jakobu
iiirsta ulica 12 (zravei si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Pcstrezba točna.
Benedikt Suha n
Trst slikar-dekorater.
Sprejema tlelo ua deželi. I>e-koncije sol> s papirjem. Slikanje sob in napisov r vseh slonita iu u a vse najine. Ponarejen le* in marmor. Barvanje pohištva, po<iov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19.
Carlo Schonberger
TRST
ul. S. Caterina u, IJ
crnina krojačnica
Naročbe in plačila po dogovoru
?sataoHetattizsotoTiT24nr.
Prva tri. tjmsilnica
— na električno moč
Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 i vogal ulice Torrente nasproti kavarne (.'hiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Josip Talamini
?EST - iLteiia Pista 13 (dTorišče)
Zaloirn i-tr-kera in dal-matiiisfctsa vina. maršale, vermuta in najtin.
ref"»ka v botiljkali. Dostavljanje na dom
IIKI			
			
Banque Hypothecaire et de Prets Franco-Anglaise
PARIŠ - 20-22. RUE RICHER - PARIŠ
dovoljuje hitro in kulantno:
AMORTIZACIJSKA POSOJILA
po 3 V, in 4°/0 na prve in druge stavke do 3/i dela cenilne vrednosti za dobo od 15 do 75 let.
OSEBNA POSOJILA
MIKOIHLMCA , Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (VOgal &eppa)
Spef-ijaliteta navadnih in me- j ■Ueinalnih drog, barr, pokosti, ' iakov, Seetk, čupifev, navad-n<t» in parfum nega mila, |>e- ■ troieja, špirita i žeste i za po- J peti. — Barvilo za čiVeiij« i
—_ _ riu. ..	J
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Guerino JVJarccn
■lica Tharnrlla str. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno
preskrbljena z najlw>ljMm kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
— Telefon itn. 1664. —
Ticijan Salvatoro
ornam. kamnoseski mojster
DELA VNICA
spominskih kamnov — _ marmor za pohištvo Tr*t ul. Karneto
po 47v in 5°, duhovnikom, oficirjem, državnim in zasebnim uradnikom. trgovcem in industrijalcem s poroki ali brez porokov za dobo od 1. do 15 let.
Konverzija bančnih dolgov financiranje in spremenjava
podjetij v delniške družbe.
Dopisuje: francosko, angleško, nemško, italijansko.
rusko in špansko.
S Pojasnila brezplačna.' -
»
K K K K K K K K X X X X X X X X X K X X X H X H X X X X X X X u
X X
PEKARNA
/ttojzij Cul
TEST - '„. U5:"li .1 - TR5T
priporoča v vsakem času svez krah. sladćice itd. itd.
Sprejemanj, dom.čefm
kraba v pecivo.
MOKt fml SlilOT. Pifiiljanjr na dimi.
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul Barriera vecchia 38
Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita. moke [ in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. ' Specijaliteta tu inoz. te- , ^tenine. suri»vo in ku- j hano maslo.
Stanovanje
.^anti štev. 2\H).
z eno onda
i>l»o in kuhinjo se najem ta Scali
Drilo se je velikansko sklad
S ALL'UNIVERSO ^
Trg Carlo Goldoni 1. -
Boiiat izhor raznuvrstnih površnih sukenj (paletot. ulster) iu obleke za možke, dečke In otroke.
Voliti dohodi blaga iz ln m iiiozeisffl tovaru. — Naročbe do meri litro in točno.
Govori se slovenski.	Najugodnejše cene
* *
X-*
>f }f
PnHcifaVPU za	okrogel, i/.
rUUOldVCIV rumene svile ter obrobljen
z motno kremastimi čipkami se je zgubil pri Sv. Ivanu. Ker je ta 'dragega spomina, je najditelj naprošen ga oddati pn upravi .Edinosti« proti primerni odškodnini.
Zaloga dalmatinskega vina
črno po 36 novč., belo po 40 novč.
prodaja na debelo in drobno: Spiro Bali i
ŠKORKLJA štev. 26ij pri Trstu.
Razprodaja !
Po nečuveno nizki eeni se dobi za samo
2 gfl. 95 nčB
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmete
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tnd posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom točno urejena s .'i letnim jamstvom in škatliico 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica
s priveFom. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. briljantL 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. I garnitura (5 komadov) gumbov za srajee in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puneir.
I goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja e gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
8RUDER HURV1Z
K rakovo - Stradom 17. - K rakovu
Neodgovarjajoče sprejmem v 8 dneli nazaj in povrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasni žepni album s 15 razglednicami mesta Krakove.
F I LJALKA
c. kr. privat.
aysil kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema: IZPLAČILA V KRONAH .ia blagajniške nakaze	na naslovljena izplačilna
prinoscu	pisma
proti 4 drevni odpovedi 2V, % f 48 đn™ 0đD!7edi l V » 30 » > 3°/„	» 30 »
v z atili napoljonih na Izplačilna pismu
proti 30 dnevni odpovedi 2%
3 uies.	„ 2 U9la
p 2l/ -i c ti	^ - it I o
Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nov.* obrestna mera v veljavo 1 , o. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odp^vefli. liaucogiro v kronah z S1^0^ takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napoPoni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, se stavijo od časa do časa in sicer po u>ka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, BuiimpeSto, Brno, Karlove vari, Kefeo Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt Inomost Celovec, Ljubljano, J.inc, OlorauC, .Saaz, ^olnograd prosta stroškov, ^e bavi s kupovanjem iu prodajo deviz, drobiža iu vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljatulov, dvignenih vrednosti, kakor tudi v-eb drugih iztirjevanj. Daj a predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacljske listine
ee otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pismu se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja b'agijna zavoda.
31 cnične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca^d' Italia- v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu.
J*
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI
Fodružnioa v SpJjetn
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja

•a -rat« rent ustavni!) piaem, prijoriiet. komunalni*; - b -eacij, srečk, delnic, valut, novcev in devis.
p *	k vevktiĐv vrebanju. ]
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznt
-	Izjgubi	-------
Zamenjava is eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapale
-	kn p one. --------
VfnKuiuje in divinkutuj* vojadtte žon trunsko kavcije.
BmMampt im i »kista mitu c
&or-1* naročil*.
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali ua vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — -	dne vzdiga.	—	=
Promet m deki in n&kasnioami.