ACTA MSTtUAE • 11 • 2o dobil šele po končanem vojaškem spo- padu junija in julija 199!. V vojni je bilo treba najprej zmagati. Kako je bila zmaga mogoča, je prav tako pomembno, še vedno neodgovorjeno in tudi za zgodovinarje nedvomno zanimivo vprašanje. Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, slovenska politika, vojna za Slovenijo, po- litične stranke, Šimenci, 1990-1992, mednarodna politika, diplomacija D1SCORSO DEL PRESIDENTE DELLA REPUBBLICA DI SLO VENI A, MILAN KUČAN SINTESI Nel suo discorso solenne, il presidente délia repitbblica, Milan Kučan, patro- cinatore della conferenza internazionale tenutasi in occasione del décimo anni- versario dell'indipendenza della Slo veni a, rivolgendosi ai partee ipanti e agli o s piti ha fatto notare soprattatto due aspetti, fondamentali seconda il. suo giudizio, del p roe es so d'indipendenza sloveno, aspetti che probabilmente sono stati pere ep iti e valorizz.ati in maniera insuficiente. Il primo è stato quello di una coerente perseveranza neli'agire seconda principi di legaliià durante Cintero processo che ha 1 AC I A MISTRIAL - 11 • 2003 • L NAGOVOR P R E D S O D K A RLH-BI IKI SLOVT:\)J l ' : GOSPODA MILANA Kl.'CANiA !-8 condono aU'indipendenzci, l'cdrro e sano que! lo di aver anticuo le decisioni prese sotto forma di mutua separazionc e non di secessione dall'ex staro comune. Come ha rilevato il presidente net la sua allocuzione, l'aspetto diplomático de! processo d'indipendenza e stato particolamiente interessante e importante, ma fu possibile atinarlo in tutta la sua val en za solían to alia fine degli scontri armati di giugno e luglio del 1991. Ouella guerra andava prima di nato vintci. Come mai cptella vittorici sia stata possibile e un al t ra questions importante, ancora oggi priva di risposta e per gli storici senza dubbio interessante. Parole chiave; indipendenza della Slovenia, política slovena, guerra per la Slovenia, partiti politic!, Sloven i, 1990-1992, política internazioiude, diplomazia Pobuda Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru, da ob desetletnici samostoj- nega življenja slovenske države in odhoda enot JLA iz Slovenije o tem verjetno največjem dejanju, ki smo ga zmogli Slovenci v procesu svojega zorenja v nacijo, pripravi znanstveni posvet, je hvalevredna. Z veseljem sem sprejel pokroviteljstvo nad srečanjem. Deset let sicer ni zelo dolga doba, vsaj ne toliko, da bi že bilo mogoče iz časovne razdalje povsem objektivno in kritično vrednotiti takratna dejanja in okoliščine, v katerih in zaradi katerih so nastajala. Nekako je ta sicer že preseženi čas vendarle tudi še naš sedanji čas; preteklost in sedanjost si v teh desetih letih nista povsem razklenili svoje, v marsičem usodne povezanosti, saj je preteklost še živa in še vedno močno vpliva na našo zavest in tudi na naša zdajšnja dejanja, opre- deljevanja in vrednostne sodbe. A vendarle pretečeni čas desetih let že daje pri- ložnost, da zgodovinska stroka iz primerne razdalje objektivno in s svojo znanstveno metodo in mstrumentarijem raziskuje in ovrednoti prizadevanje Slovenije za samo- stojno državo, notranje in zunanje okoliščine, ki so to narekovale in omogočile, ter objektivni potek ravnanj in dejanj ustanov takratne slovenske oblasti in njihovih nosilcev. Slovensko dejanje je takrat izzvalo in tudi danes vzbuja zanimanje v tujini. Dokaz je udeležba uglednih strokovnjakov iz tujine na tem srečanju. Njim še posebej veljata moj pozdrav in zahvala. Zdaj so o takratnem času že na voljo tudi precej urejeni pisni in drugi materialni viri, čeprav ne vsi, kajti nekaj jih je iz različnih, a vsekakor nedopustnih razlogov odtujenih in so v zasebni lasti, precej zeio pomembnih pa je v arhivih nekdanje zvezne države in bodo dostopni šele z veljavo sporazuma o nasledstvu. Pa vendarle, tudi dostopni materialni viri so pomembno dopolnilo in korektiv subjektivnim, na spominu temelječim in doslej prevladujočim videnjem takratnih dogajanj, razlagam in vrednotenjem. Spomini in osebna videnja so nedvomno izredno pomemben in dragocen vir za predstavitev takratnih dogajanj in za njihovo razumevanje. Dobro je, da je na tovrstnih srečanjih, ki imajo strokovno m celo znanstveno ambicijo, mogoče 2 ACTA HiSTRIAE - I I - 20(1.1 • I NAGOVOR PREDSEDNIKA REH ;Bi IK J- Si.OVENI.il";. GOVPOOA MILANA KUfAN-A. S-S slišati tudi poglede in interpretacije neposrednih udeležencev takratnih dogodkov, ki so osamosvojitev razumeli tudi kot svoj osebni projekt in so se z njim poistovetili. Ta pričevanja bodo gotovo dragocena za vsa sedanja in poznejša proučevanja poteka slovenskega osamosvajanja, dilem, ki so bile z njim povezane, negotovosti in bojazni, političnih, pravnih, diplomatskih in drugih ozadij, odločitev in samega odlo- čanja, odnosov in tudi nezaupanja med neposrednimi akterji odločitev. Živ človek je povsem drugačen pričevalec kot papir. Deset let je doba, ko je spomin še razmeroma svež in celovit in se je mogoče na njegovo verodostojnost še zanesti. Kajti na žalost je Človeški spomin varljiv in z leti tudi čedalje bolj selektiven. Ne glede na to pa sem prepričan, da bodo izsledki tega srečanja skupaj s tistimi s spomladanskega podobnega srečanja v Brežicah nov pomemben prispevek k resni zgodovinski analizi tudi globljih vzrokov razpada nek- danje skupne države ter utemeljenosti slovenske odločitve za razdružitev in osamo- svojitev. Takšna analiza bi odgovorila tudi na številna nerazumevanja in napačne interpretacije, ki o takratnem dogajanju na tleh nekdanje Jugoslavije in tudi o vlogi Slovenije v svetu še vedno obstajajo. Moje trdno prepričanje je, da za zgodovinopisje pa tudi za druge znanstvene discipline, na primer za pravo, politologijo in sociologijo, ni zanimiv samo fenomen slovenske osamosvojitve, ampak je pomemben in zanimiv tudi sam način osamo- svojitve. Splošno znano je, d a j e Slovenija svojo odločitev utemeljila s pravico do samoodločbe in jo nanjo tudi oprla. To pravico so zagotavljali takratna jugoslovanska ustava in tudi mednarodni akti, zlasti Ustanovna listina OZN. Manj znano pa je, kakšne so bile razmere, politične, ekonomske, varnostne in druge v takratni Jugo- slaviji, zaradi katerih se je Slovenija znašla v položaju, ko tako rekoč ni imela več druge izbire in je morala uveljaviti to svojo pravico. Mogoče je reči, da se je proces zorenja slovenske odločitve za samostojno državo razrašča! in dobival moč znotraj poglabljanja vsesplošne krize takratne jugoslovanske družbe in države, ko se je per- spektiva osamosvojitve bistrila z razkrajanjem perspektive skupne države, njenega obstoja in potrditve njene upravičenosti v novih zgodovinskih in mednarodnih raz- merah. Manj znano je tudi, kakšne so bile dejanske mednarodne okoliščine in inte- resi, ki so po padcu berlinskega zidu in koncu dvopoinega sveta narekovali stališča, ocene in odnos mednarodne skupnosti do nekdanje Jugoslavije in do krize, ki jo je, dovolj jasno prepoznano tudi za tujino, pretresala in nezajezljivo razjedala, in kje so bili razlogi za, vsaj na začetku, strogo in nenaklonjeno stališče do slovenskega projekta osamosvojitve, kljub njegovi veliki legitimnosti in moralni utemeljitvi. Je bil to le šok, izzvan z nepričakovanim konfliktom po padcu berlinskega zidu, ko je kazalo, da je v Evropi zavladalo dolgo pričakovano obdobje medsebojnega razume- vanja in sodelovanja, in posledica travmatičnega soočanja z dejstvom, da s e j e po 50 letih na evropskih tleh spet zgodila vojna, ali pa so bili razlogi tudi drugje? Resda je bil diplomatski vidik osamosvajanja posebno zanimiv in pomemben. A 3 ACTA HiSTRJAE • l i - 2003 • ! NAGOVOR. f R E D S K O N I M REPUBLIKI-: SLOVENIJE, GOSPODA MILANA M J t A N A . i-S bil je mogoč oziroma je polno veljavo dobil šele po končanem vojaškem spopadu junija in julija 1991. V vojni je bilo treba najprej zmagati. Kako je bila zmaga mogoča, je prav tako zelo pomembno, a še vedno neodgovoljeno in tudi za zgo- dovinarje nedvomno zanimivo vprašanje. Osvetlitev teh odgovorov bo najbrž po- magala vsaj deloma razumeti tudi težave, ki jih ima ob nesporno izredno velikem angažiranju s stabilizacijo razmer na tleh nekdanje Jugoslavije in na vsem jugo- vzhodu Evrope mednarodna skupnost vse do danes. Dovolite mi, da zlasti opozorim na dve, po moji sodbi bistveni značilnosti načina slovenske osamosvojitve, ki sta bili v dosedanjih podobnih osvetljevanjih premalo zaznani in ovrednoteni. Prva je dosledno vztrajanje pri načelu legalitete v vsem procesu osamosvajanja. Nastajanje današnje Republike Slovenije je najtesneje povezano s pravom. Nastala je in se je v mednarodnem življenju uveljavila z za- vestno naslonitvijo na pravo in z njegovo uporabo. Usmeritev na načelo legalitete je bila predvsem posledica spoznanja v takratni d ržavnopol stični strukturi Slovenije, da v sodobnem svetu, ki sebe in svoja razmerja utemeljuje na vladavini prava in vladavini človekovih pravic, štejejo praviloma pravni argumenti, in ne politika sile in izvršenih dejstev, in tudi spoznanje, d a j e pravna utemeljenost političnih dejanj Slo- venije v sporu z Beogradom vse od sredine 80. let najzanesljivejše poroštvo, da v Sloveniji z razglasitvijo izrednih razmer zvezne oblasti ne bodo mogle odpraviti dosežkov demokratičnega razvoja. Pri odločilnih političnih dejavnikih je prevladalo spoznanje, čeprav ne zlahka, da izpeljava tega enkratnega zgodovinskega dejanja na pravno urejen način ni pomembna samo za dejanje osamosvojitve, ampak tudi za nadaljnji notranji razvoj družbe in države, za mednarodno priznanje Republike Slo- venije, za njen položaj v mednarodni skupnosti in za njene možnosti pri vključevanju v mednarodne integracijske procese. Odločitev za pot pravnega utemeljevanja pravice do samoodločbe in njene uve- ljavitve se je potrdila kot pravilna in uspešna. Že dopolnila k takratni ustavi Socia- listične republike Slovenije septembra 1989. leta so dala pravne podlage za zava- rovanje trajne, celovite in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe ter za demokratične politične in gospodarske reforme. Takratna skupščina Socialistične republike Slovenije je z njimi dobila pooblastila, da sprejme ukrepe za zavarovanje z ustavo določenega položaja Republike Slovenije, če bi zvezni organi v nasprotju s svojimi v ustavi določenimi pristojnostmi posegli v ustavni položaj države Slovenije. Ustavnopravno urejen položaj Republike Slovenije v okviru skup- ne države Jugoslavije kot mednarodnopravno priznanega subjekta in ustavna pot razdružitve z nekdanjo skupno državo sta bila odločilna, ko je mednarodna skupnost državi Sloveniji po osamosvojitvi priznala mednarodnopravni status z mejami, kakršne je imela Republika Slovenija v okviru Jugoslavije z Italijo, Avstrijo in Mad- žarsko ter s sosednjo Republiko Hrvaško. V procesu osamosvajanja Republike Slovenije v samostojno in neodvisno državo 4 ACTA HJSTR1AE • 11 -2003 * i NAGOVOR PREDSEDNIKA Rl"l'l Bi IRK SLOVENIJI:. GOSPODA MILANA KUČANA, t-8 je bilo odločilnega pomena, da je bila odločitev, da Republika Slovenija postane samo- stojna in neodvisna država, sprejeta na plebiscitu, ki je bil pravno urejen in ustavno utemeljen. Tako je bita ljudska volja prepričljivo izražena na najbolj demokratičen in pravno povsem korekten način. Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je pravno uredil razmerje med zakonitostjo in legitimnostjo tega dejanja. Po dolgih političnih razpravah so ob političnih vendarle obveljali tudi pravni argumenti. Tako je bila sprejeta rešitev, da šteje odločitev na plebiscitu za veljavno, če se zanjo izrazi večina vseh glasovalnih upravičencev in ne le udeležencev referen- duma. To je dalo plebiscitni odločitvi tako visoko stopnjo legalnosti in tudi legitim- nosti, d a j e bil to v poznejših prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije v sicer dovolj nenaklonjenih zunanjih okoliščinah poglavitni argument. V procesu osamosvajanja Slovenije v samostojna in neodvisno državo s e j e za- vezanost k spoštovanju prava izražala v vrsti dokumentov. Naj omenim ¡e Izjavo o dobrih namenih ob razpisu plebiscita, Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 25. junija 1991, Ustavni zakon za izvedbo te temeljne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Republika Slovenija je s temi akti na pravno urejen način prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ, prevzela je veljavnost med- narodnih pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo, uredila je smiselno uporabo tistih zveznih predpisov, ki so do takrat veljali v Republiki Sloveniji, če niso nasprotovali njenemu pravnemu redu. In kar je še zlasti pomembno, zagotovila je varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno s takrat veljavno ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Še posebej je zagotovila vse pravice italijan- ski in madžarski narodni skupnosti in njunim pripadnikom v Republiki Sloveniji. Prav te odločitve so omogočile, d a j e bila Slovenija hitro in brez težav že leta 1992 sprejeta v OZN in 1993 v Svet Evrope. Spoštovanje prava, ustavnosti in zakonitosti ter mednarodnega prava seveda ni samo enkratno dejanje, ki se je izrazilo v zgodovinskem procesu državnega osamo- svajanja Republike Slovenije. Pravno urejen in utemeljen način osamosvajanja Slo- venije je zanimiv tudi v primerjavi osamosvojitvenih procesov drugih republik nek- danje Jugoslavije. Ta način osamosvajanja ni samo velik dosežek in dragocena izkuš- nja, ampak je tudi podlaga in merilo za presojo vsega poznejšega delovanja v slovenski državi. Sprejetje Ustave Republike Slovenije decembra 1991 je nedvomno pomenilo pravni vrh oblikovanja samostojne in neodvisne države Republike Slovenije, medna- rodno priznanje v začetku leta 1992 pa potrditev njene mednarodnopravne subjekti- vitete. Še vedno pa so ostala nerešena nekatera pomembna vprašanja, zlasti pravno nasledstvo po nekdanji skupni državi Jugoslaviji, nasledstvo - za Slovenijo in Slo- vence izredno pomembne Avstrijske državne pogodbe in izpolnitve vseh obveznosti 5 ACTA H t S T M A E • U • 2REOS|-"r>MKA Rfcl 'UBiJKE SLOVENIJI!. GOSPODA MILANA KLČANA. t-8 ADDRESS OF THE PRESIDENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, MR. MILAN KUČAN Milan KUČAN Office of the former President of the republic, SJ-1000 Ljubljana» Tržaška 21 e-mail: info-kucan@up-rs.si ABSTRACT The President o f the Republic of Slovenia, Mr. Milan Kučan, the sponsor of the international conference organized, for the 10'h anniversary of the independence of Slovenia, addressed the participants and guests at the conference, in his speech, he emphasised two crucial principles of the Slovene independence process that have, in his view, been given too little attention and value — the respect of the principle of legality and the process as a disintegration of, and not secession from, the common state. In addition, he stressed the exceptional in terest and significance of the diplomatic aspect of the independence process, but pointed out that it was only viable and fully valuable after the military confrontations in June and July, ¡991, had been finished.. The question how this victory was possible still is important and as yet unanswered, and undoubtedly remains an interesting question for historians. Key words: independence of Slovenia, Slovenian politics, war for Slovenia, political parlies, Slovenes, 1990-1992, international politics, diplomacy 8