s
gtev. 21_______>DOMOLJUBg 1926_ _ Stran 331
1926 MATI IN GOS&OniNJM Ju».
Družina.
Premisliti moramo, kako nastane družina, kaj vodi \t njenemn začetku in njeni ustanovitvi. Ali morebiti preračunjena korist, ali nagon po uživanju? Niti eno, niti drugo. Družina nastane, so razvija in živi iz onega nedopovedljivega nagona ljubezni, jti združuje moža in ženo ne samo začasno, ampak za življenjsko skupnost in skupno življenje, k obojestranski izpopolnitvi, le življenju drug za drugega, k delu in skrbi drug za drugega. Družina nastane iz želje in skrbi po potomstvu, iz onega delavnega nagona, ki v delu za družino čuti srečo in tiho zadovoljstvo in uresničenje svojo življenjske naloge. Kakor imenujemo tak nagon v življenju posameznika nagon lastne ohranitve, tako imenujemo lahko ta nagon v družinskem življenju: nagon za ohranitev rodu. Saj je v vsem oiganikem življenju tiha, naravna zahteva, da se razvija, pridobiva, razširja in razmnožuje. Ta težnja po življenju, iz katere so zrastli moralni temelji za bi.rtvo in obstoj družine tekom človeške zgodovine je smisel za družino.
Ta smisel, čut za družinsko življenje bi lahko imenovali, je tokorekoč naravni dar, zakrit v človekovo notranjost. Kakor vsak naravni dar more biti ta čut zdrav in močan, moro pa tudi oboleti zaradi nezdravih razmer in celo odmreti. Potrebuje skrbne nege, spodbudo in udejstvovanja.
Že v prvi človeški (detinski) dobi se zbu ja ta čut za družino; njegov izraz je prisrčni smehljaj, s katerim pozdravi otrok vračajoč« se mater in tiha vdanost, s katero moli očetu male ročice v pozdrav. To so pojavi, s katerimi dokazuje skupnost s temi ljudmi in se čuti z njimi združenega s prisrčnimi vezmi. Otroško vdani smeh-Ijaj, prvo jecljanje očetovega imena, nežni poljub: to so prvi darovi, ki jih otrok poklanja družini.
Seveda pa ta družinski čut tudi že v detinski dobi lahko naleti na sovražnike in škodljivce; more se celo zgoditi, da docela odmre in se tudi v potomstvu več ne podeduje.,
Družinski čut v prvi vrsti zbuja in raz-vjja mati. Njena naloga je, da pripravi clroku v detinski dobi ;, paradiž v družini.
bogastva svojega notranjega življenja, iz NI. svojega veselja in velike svoje ljubezni nudi otroku vseh sredstev, da se tudi 'otroku zbudi bogato notranje življenje. V 'cm oziru je mati prav za prav umetnica. ■ "jenega življenja lclije v družini ona Mobnost, ki je bistvo družinskega življenja Jz njega diha ona toplota, ki napravi ® 0,411 družinsko življenje nepozabno in lenadomestljivo. Neprisiljeno raste vse to 1 materinega srca in se ne da priučiti.
Kakor govorni nagon iz otrokove no-r,anJ°sti nekako izbruhne in mti ga ni mo-S-l,metno 'zvab'ti in je ta nagon najjačje ' ,'vo za pri učenje govora, prav 'tako je lklg"i?j0 do sk"Pn°sti v družini, družin-Itornv j- iV otl'okH nekftko skrit in prav za 1 lv w»ka, da ga man vzbudi in neguje.
Tako se prav za prav smisel družine iz materine notranjosti pretaka v otroka. Smisel družine in družinskega duha bodi otroku od prve življenjske dobe dar, dragocenost in nekaj svetega. Istočasno pa tudi nekaj osrečujočega in veselega, kar daje že njegovi mali dušici prijetno nalogo udejstvovanja. Zato naj mati ob vsaki priliki neguje otrokovo teženje po skupnem, družinskem življenju, ki se javlja v nežnih in tako prisrčnih izrazih otrokove ljubezni do vseh, ki spadajo k družini.
Uporaba plačila in kazni.
(Dalje.)
Kadar mati določuje otroku plačilo ali pa kazen, se ne sine ozirati samo na ujego-vo zunanje dejanje, temveč mnogo bolj na njegovo notranje mišljenje. Ena in ista krivda se cesto ne sme .dvakrat enako kaznovati, n. pr. laž. Povod za laž je jako različen; včasih se otrok zlaže iz strahu pred kaznijo, drugič, ker se boji osramočenja, prihodnjič zopet iz sočutja, prihodnjič zopet il dobičkarije. Drugi otrok se laže iz baha-vosti, pa zopet iz lahkomiselnosti ali celo hudobije. Pri nekaterih je laž premišljena in uprav po načrtu izpeljana; drugi se zlaže v naglici itd. Vidimo torej, da je lažnivec lahko skrit potuhnjenec, ali pa nepreviden blebetač. Lažnivec še ni vsak, ki so enkrat zlaže, ampak tak, ki se prav pogosto oprime neresnice. Razloček je tudi med lažnivcem, ki laže le prvi trenutek, a potom obstane in pove resnico in med onim, ki trdovratno trdi neresnico in hoče še celo dokazati, da je prav. Tudi ni vseeno, če se otrok zlaže prvič, enkrat, ali pa če laže iz navade. Grešnost laži je odvisna tudi od starosti in od dosedanje vzgoje. Iz vsega tega je razvidno, da že edino samo pri laži ne more mati rabiti ene in iste kazni.
Plačila ali kazni no smejo biti nevarna zdravju ali pa škodljiva za moralnost. Napačno bi bilo, ako bi mati dala otroku za plačilo nezdrave sladkarije, pohujšljive slike ali knjige, ali neprimerne vsote denarja. Zavreči pa je tudi kazen, ki bi utegnila otroku škodovati v telesnem ali duševnem oziru, n. pr. kruto pretepanje, stradanje, zapiranje v temne prostore in podobno. Pravtako je zavreči zmerjanje in psovairje, ki prav nič ne koristi, ampak otroka po3U-rcvi.'Mnogo več vredna so plačila ali kazni, ki namesto telesnega užitka ali telesne bolesti povzročajo duševni užitek ali duševno bol. Zgodaj je treba otroka navaditi, da smatra notranjo zadovoljnost za plačilo in grizenje vesti za kazen. SevSda pa » je treba poučiti otroka, da je vest glas božji. To se materi posreči tem lažje, če Vzgaja vseskozi otroka v božji pričujočnosti, v strahu božjem.
Mati naj otroku nikoli ne obeta plačila za kako delo,- ki ga je itak dolžan sioriti, seveda tudir stroge kazni ne za malenkosten prestopek. Najslabše je, če hoče otroki s prošnjami, alt rolo t žilganjom de^či itn-
grado, ali odvrniti kazen. Umevno pa je, da mora mati vselej držati dano besedo, bodisi glede plačila ali kazni.
Mati ne sme plačila ali kazni nikoli prisoditi naravnim vrlinam ali naravnim slabostim. Napačno bi bilo, ako bi mati hvalila ali celo nagradila telesno lepoto, sposobnost in priročnost, grajala pa obratne lastnosti. Pohvalo in plačilo zasluži v resnici le otrok, ki se je sam v resnici trudil, da je storil več kakor svojo dolžnost.
Mati mora uporabljati plačila in kazni v nekem gotovem redu in sicer tako, da rabi za manjše vrlino in prestopke tudi ne-znatnejša plačila in milejše kazni. Ako bi takoj od začetka uporabljala velike, bi polagoma izgubile svoj učinek in bi ji za večje manjkalo vsakršno sredstvo.
Tlačila in kazni morajo vselej imeti svoj izrek in razlog, če bi mati nagradila otroka brez razloga, bi mu s tem vzela izreden nagib za vršitev dobrih delanj, ki sicer res ni popoln; a je za nerazsodnega otroka dobra pobuda. Kazen brez razloga pa bi bila zlohotnost. Mati kaznuje, da bi otroka poboljšala in plačuje, da bi ga še bolj spodbudila k dobremu.
Nikoli naj meti ne kaznuje v jezi in razburjenosti. Otrok bi mislil, da ga kaznuje le zato, da si rad njim ohladi svojo jezo. Utegnilo bi so tudi zgoditi, da bi ga v srditosti kaznovala prestrogo. Otrok naj spozna, da mati kaznuje le nerada in da mu hoče s kaznijo le koristiti. Zato naj mati potem, ko je otrok prestal kazen, ne kaže več svoje jeze, zlasti pa ne preziran ja, ker bi s tem uničila učinek kazni. Po prestani kazni naj se mati obnaša tako, kakor da je kazen docela zbrisala krivdo.
Varčnost, potrebna lastnost dobre gospodinje.
Ne bojte se, ne mislim zahtevati, da si pritrgujete v-potrebnih ' stvareh, nego' da omejite one zahteve v rečeh, ki jih lahko pogrešate, da se izognete pretiranih zahtev in da porabite in izrabite vsa sredstva. Zato jo potrebno, da spoznamo katere potrebščine so neizogibne in katere bi se dale omejiti. — Takoj vemo vse, da je neobhodno potrebna primerna hrana, katera ohrani telo zdravo in močno, preko telesa pa ohranja tudi duha svežega1 in čilega. Vsaka gospodinja ve, da ji prehranan družino pobere največ denarja; paziti inoo" raj :d*.pri .nabavi živil in hranil ostane pri pravi meri. Prav dobro vemo, da so časi, n. pr. ob novini, ko so živila cenejša in jo . zelo priporočljivo, da jih takrat nabavimo v Večjih množinah. Takoj pa je nevarnost, da, ker je večja množina živil, tudi več porabimo, četudi ni treba. Dokler je pač namreč samo toliko kake stvari, kolikor se trenotno rabi, se vsi zadovolje s terh, t kar je. Ko. pa je shramba polna, gredo zahteve kaj rade preko mere. Ko pa se je-to zgodiloj positaiio to navada Juffvdi- misli-rj©y da jett^li>!že> poirdtokv-Ko poskuša gospodinja potem na staro pot nazaj, pa ob-
7«
;utijo vsi družinski člani to kot prikrajšanje. Zato naj gospodinja nikar ne navaja svojih ljudi v take zahteve, ki jih ne more vselej zadovoljiti. Lažje pogrešimo nekaj, če. ar niti ne poznamo. To pa ne velja samo za hrano, nego tudi za obleko, pa tudi za zabavo.
Nakupovanje gospodinjskih potrebščin je le tedaj priporočljivo, če imamo primerne shrambe zanje, ker drugače bi se dobiček cenejše nabave takoj izpremenil v izgubo, ko se nakupljeno uničuje in postaja nerabno. — Hranila kupovati samo zato, ker so poceni, ne pa, ker jih rabimo, je vselej zapravljivost. Naj bo stvar še tako poceni, če jo lahko pogrešam, je prav gotovo draga.
Da vpelje gospodinja v prehrano primerno varčnost, mora seveda dobro vedeti, kakšno hranilno vrednost imajo hranila, v kakšnem razmerju sta njihova kakovost in cena. Tudi mora dobro vedeti za razliko med hranilnimi sredstvi in zgolj užitnimi.
Varčna gospodinja pri pripravi jedi tudi uvažuje letni čas. V zgodnji pomladi a. pr. ne kupuje dragega sočivja, temveč počaka, da pride v večjih množinah in je potem cenejše. Prav tako si uredi tudi sadje, meso in vse drugo. Seveda kmečka gospodinja vsega tega nakupovanja ne pozna, ker ima to povečini doma. Zapomni pa naj si tudi ona, da najcenejše blago ni tudi v resnici ceno, da pa je najdražje tudi v resnici najdražje. Zato naj pri nakupovanju hodi srednjo pot.
O varčnosti pri obleki in perilu govorimo na drugem mestu.
Smisel za varčnost naj mati-gospodi-nja že prav zgodaj vcepa svojim hčeram. To se ji najbolje posreči, če jih navaja k sodelovanju pri gospodinjstvu, da čimprej dobe vpogled v gospodinjsko delo.
Gospodinjina varčnost pride še prav posebno do veljave pri uporabi posode in ravnanju z njo. Vso opravo in orodje varuje z vso skrbjo. Ako se kaj pokvari, da popraviti tudi najmanjšo škodo.
Kakor sta 6naga in red predpogoj za varčnost, prav tako je varčnost njiju dopolnilna lastnost vsake gospodinje. Ne skopost in prifrgovanje potrebnega, nego mcdra varčnost polaga temelj dobremu go spodinjstvu.
Šmarnica.
Zdi se mi potrebno, da v najlepšem mesecu, mesecu Smarnic nekoliko popišem cvetico smarnico. gmarnica je pravzaprav gozdna cvetica, ki raste najraje po seno-žetih. Njene belo grozdkom podobno cvetje ima zelo prijeten blag duh. Cvete cel mesec majnik. Razmnožujejo se kaj hitro z vlak-mcami. Gojimp jih pa tudi na vrtu in je njih cvetje v dobri zemlji veliko večje In lepše. Ob ograji, kjer je nekoliko senčno, najlepše uspevajo. Množe se zelo hitro. Strežbe ne potrebujejo nobene, zato so zelo priporočljive za vrtno saditev.
Šmarnice lahko prisilimo, da cveto že v začetku meseca aprila. Kako lepo se podajo drobni beli cvetovi veliik teden veliki teden kot spomladni okrasek pri božjem grobu. Da prisilimo šmarniČno cvetje, na-
pravimo takole: V jeseni meseca novembra ali tudi še pozneje nakopljemo šmarmcnih korenin, iz teli izberemo korenine matico, to so glavne korenine, ki se razločujejo prav lahko od drugih s tem, da imajo bojj razrastlo korenino-vlačnico; stranske vlac-nice porežemo in jih posadimo nazaj v zemljo. Te korenine matice pa posadimo v lonce z dobro vrtno zemljo. Ker le iz korenin malic požene cvetje, nam nikakor ne kaže presajati ostalih korenin. Lonce postavimo v sobo, kjer se ne kuri, a temperatura primerna, to se pravi, da ne sme pasti pod 8" C. Zamakati smemo prav malo. Meseca marca pribodejo cvetni popki, ki se polagoma razvijajo tako, da imamo v zgodnji spomladi prelepo in dišeče šmarnično cvetje. Ljubiteljica cvetja poizkusi in prepričala se boš, da je veselje, ki ga boš imela, vredno tega malega dela in še manjšega truda.
Vrt.
Mesec majnik je mesec presajevanja, ckopavanja, osipanja in pletve. Presajamo kolerabe, solato, zelje, ohrovt, paradižnike, papriko in še druge. Vse te zelenjadnice okopavamo in oplevimo. Zelje, ohrovt in karfijolo osipamo. Ob suši zalivamo z gnojnico. Bolhe kaj rade napadajo mlado zelenje. Potresanje s pepelom in večkratno škropljenje jih prežene.
Fižol, ki spada v vrsto stročnic ali sočivja, sadimo v prvi in drugi polovici maj-nika. Proti mrazu je precej občutljiv, zato bi bolj zgodna saditev ne bila priporočljiva. Fižol nam daje zelo okusno in redilno jed. Udomačen je vsepovsod. Pridelujemo ga na vrtu in na polju. Po obliki je visoki in nizki. Visoki, kateremu postavimo količe (preklje), da se ovija nam daje v stročju in zrnu prav okusno prikuho. Tudi nekatere nizke vrste imajo užitno stročje. Fižol ljubi rahlo zemljo, v kateri je dosti apna. Da bomo imeli do pozne jeseni stročje, ponav-Ijajmo setev do meseca junija. Fižol sadimo v 6—7 cm globoke brazdice, ki jih naredimo z ozko motiko. Sadimo ga tudi tako, da okoli postavljenega količa izkop-ljemo jamico kroginkrog. Ko je nekoliko dorastel, ga osipljemo. Fižola je veliko vrst, kakor: erfurtski rubin, slava thurin-ska, sedmograški spehovec, krivi kifelčar, velikanski voščenec in še mnogo drugih visoke in nizke rasti.
Meseca majnika sadimo bučnice, li katerim spadajo buče, kumare in dinje. Najbolj udomačene so pri nas kumare. Kumare so doma na gorkem jugu v Aziji. Sedaj so udomačene že pri nas vsepovsod. Iz Italije smo jih dobili že v 16. stoletju. Ker so hčerke gorkega juga jih rado zebe, zato je njih saditev na vrtne grede mogoča v drugi polovici mesca majnika. Kumare zahtevajo dobi*o pognojeno solnčno lego. Da seme prej kali, ga namočimo v mokro žago-vino. Po enotedenskem namakanju polagamo seme v 10 cm globoke brazdice, ki so 100—120 cm narazen. Zasute brazdice se potolčejo z lopato ali motiko. Zalivanje z gnojnico zelo pospešuje rast kumar. Ko so nekoliko dorastle, jih osipamo. Kumare imajo po tleh plazeča se stebla, katera je freba razvrstiti enakomerno na vse strani.
Priporočljivo je tudi na nekateih mestih zasuti s prstjo, da tudi tam napravijo kore nine. kar da moč vsemu razvoju, če jin odščipnemo vršičke na glavnem steblu in na postranskih mladikah in sicer nad 4 aH 5 lističem, zelo pospeši rodovitnost.
Kumare so več vrst kakor: erfurtske dolge - zelene, srednje dolge,-zelene - kaeie in erfurtske dolge bele. Kumare uživamo surove in kuhane. Mlade sadove spravljamo v kozarcih z jesihoin napolnjenim za zimsko in spomladansko rabo.
Buče se sade po grednih robovih v dobro pognojeno rahlo zemljo. Strežbo potrebujejo isto kot kumare.
Dinje ali melone potrebujejo veliko toplote in le pod steklom uspešno rastejo-zato za navadno vrtno saditev niso priporočljive.
Obramba proti nalezljivim boleznim.
II. Tifus.
Povzročitelj tifusa — imenujemo ga tudi vročinsko bolezen — je zelo dobro gibljiv bacil, čigar strupi so notranji in delujejo šele po razpadu njegovega telesa. Proti zunanjim vplivom, mrazu in izsuše-nju je precej odporen, v vodi pa naglo pogine, ker ga uničijo druge bakterije. Približno 30 (ini živi na surovem maslu, v masti do treh mesecev, na sadju in zelenjavi pa tako dolgo, da je popolnoma neužitna. Škoduje pa mu vročina in šolnina svetloba; \% Sanitolova raztopina ga uniči v 15 minutah.
Izvor vročinske bolezni je okuženi bolnik. On izločuje bacile tifusa, katere nahajamo v njegovem blatu, v krvi, v se-ču, osobito pa v vranici in v žolčnem mehurju. Tukaj se drže še kake 3 tedne po ozdravljenju; ako jih iztreblja delj časa, je bacilonosec. Prenaša pa se tifus po dotikanju bolnika in okuženih predmetov, po uživanju okuženega mleka, vode, sadja in zelenjave. Tudi muhe prenašajo semena vročinske bolezni.
Obramba proti tifusu obstoji v takojšnji prijavi bolezni županstvu, da obvesti zdravnika, ki ugotovi bolezen in odredi pravilno izolacijo ali oddajo bolnika v bolnico. Ako ostane bolnik doma, mora imeti posebno sobo, v katero sme le oseba, ki mu streže in zdravnik. Izvesti je treba i kontumac zdravih soprebivalcev; v to svrho se nalepi nad vrati svarilni list z napisom: »Nalezljiva bolezen I Vstop prepovedan k Dolžnost občine je, paziti v takih slučajih, da 6e kontumac predpisno izvaja, zakar mora preskrbeti konlumaci-rani družini človeka, ki ji donaša življenjskih potrebščin.
Razkuževanje po tifusu sprotno m končno. Prvo je izredne važnosti, ako ostane bolnik na svojem domu in preti nevarnost, da se bolezen raznese po okolici.
msamSHEIHHHH ■
|	Priporočamo
g Hofiiiisko cil*®rlio jj
■■■■■■■HHHBai^*
Povzročitelj se nahaja najčešče v blatu in 6CČ-U, zato moramo nad vse vestno razku-ževati stranišča, nočno posodo in iztrebke. V te svrhe nam služi apnena voda ali ne-ugašeno apno, katerega nasujemo v stranišče. Ako ga natresemo na vsebino v no-fnl posodi, moramo jo dobro premešati in pustiti, da deluje nekaj ur. Pri uporabi apnene vode jo prilijemo v nočno posodo toliko množino, kolikor je seča in odpadkov. Šele po poteku dveh ur jo smemo izprazniti na gnojnišče. Namesto apna nam uspešno služi tudi 5% Sanitolova raztopina. Slično razkužimo vodo, s katero smo umili bolnika in posodo od zunaj in znotraj.
Tifuzni bolnik mora imeti lastno jedilno posodo in orodje, katero prekuhajmo po vsaki uporabi v vreli vodi. Jesti ne smemo njegovih ostankov, damo pa jih lahko živalim, ki niso dovzetne za tako obolenje. Bolj kot pri kaki drugi nalezljivi bolezni je važno pri tifusu vestno umivanje rok. Tega ne pozabimo izvršiti nikdar, kadar smo se dotaknili bolnika, njegove obleke ali kakega drugega predmeta, o katerem le količkaj sumimo, da je okužen. V bolnikovi sobi bodi vedno posoda s Sani-tojovo raztopino, umijmo se vselej, kadar stopimo v hišo, zlasti pa pred jedjo. Potrebno je prekuhati bolnikovo perilo v vrelem lugu, ako ga nismo prej namočili v razredčenem Sanitolu. Namakamo pa ga zvečer in pustimo čez noč, šele drugi dan ga smemo oprati.
Važno je tudi razkuževanje obleke potom likanja in obešanja na solnce, odrg-njenje vseh predmetov s Sanitolovo raztopino in pokončavanje muh, ki se pasejo na bolnikovih odpadkih in sedajo na živila.
Končno razkužitev izvedemo po bolnikovi smrti, ozdravljenju ali oddaji v bolnico. Obsega temeljito očiščenje vseh predmetov, pri čemer zelo uspešno rabimo Sanitolovo raztopino. Služi nam za pomivanje tal, omivanje pohištva in vse oprave, kateri mokrota ne škoduje. Stene in strope razkužimo z bdenjem, ako ne uporabljamo lormalinovega plina.
Večkrat so vzrok vročinski bolezni vodnjaki, okuženi po odtekanju gnojnice iz "ižnjih hlevov in stranišč. Tudi slabi kanali, v katerih zastaja umazana voda, povzročajo nevarnost. V takih slučajih skrbimo za odpravo zdravstvenih nedostatkov in za zdravo pitno vodo. Čim boljše bodo rašo higienske razmere, tem manj bomo tifusa in drugih nalezljivih bolezni.
0 obleki.
Odpravljanje madežev,
IV.	Milo za pranje. Na pomijah se nabere večkrat kaj mastnega, od mesa ostanejo koščki loja; vse to meči v posodo in kuhaj, dokler je čisto. Za kilo take masti vzemi 1kg milnega kamna in 4 1 dežev-"lce. To kuhaj tri ure in pridno mešaj. Ko postaj gosto, izlij v posodo, katero si Izplahnila v mrzlo vodo. Ko se ohladi, na-reži kose in deni sušit na polico.
V.	Delilno milo. Mila št. IV, raztopi - v jesihu, primešaj pol kile navadne
soli, žlico boraksa in tri deke žvepleno-"'slega natrona. Ko se spoji in ohladi,
zreži na kose. Rabi se za zateglo perilo.
Navedena sredstva si pripravi lahko vsakdo sam, da jih ima vedno pri roki. Toda nekateri madeži se vpijejo tako v tkanino, da jih ne spravi nobeno sredstvo ven, razen hudih kislin, ki narede namesto madeža luknjo. Kakšni madeži se skrijejo za par dni, a udarijo prav radi pri likanju zopet na dan. Prav tako se zgodi, če si dal blago v kemično snaži-lišče. Tako blago pobarvamo doma ali damo barvati. A glej: madeži udarijo tudi skoz barvo! Pomisli sedaj, preden barvaš obleko, če je vredna stroškov in dela.
Najbolj sitno je, če nam kane kislina na obleko, ker razje barvo; tak madež se ne more dovolj hitro izbrisati. Če je že pobledela barva, kani tja amoniaka, nanj kapljo klorofcwma. Če ne pomaga tudi to, sezi po barvilu. Majhne lise zamažeš s črnilom enake barve, ali kupi v drogeriji barvila, ki se raztope v vroči vodi, ali surovine, iz katerih narediš sam zaželjeno barvo. (Navodilo za barvanje pride v oddelku: Barvanje obleke.)
Preden začneš snažiti, oglej si barvo obleke, vrsto tkanine, čistilo in madež. Kar pomaga pri perilu, pokvari lahko volneno obleko, kar je za to, ni za občutljivo tenkonitno svilo. Kadar si izbereš za snaženje bencin, ne misli, da je treba izliti steklenico tega na madež. Res, da razkroji bencin maščobo, ali ta se razprostre po blagu in ko izhlapi bencin, imaš namesto majhnega madeža velik rjav kolobar. Tudi barvana podloga pokvari snaženje, ker se zmoči in zamaže vrhnje blago. Tako se tedaj ne gremo. Podlogo moramo vselej odmakniti, madeže zaznamovati z belo nitjo. Na čisto desko de-nemo večkrat preganjeni pivnik, flanelasto ali platneno ruto. Na ruto razširimo zamazani del obleke, namočimo madež. S čim teremo in močimo, je odvisno od blaga. Finega batista ne bomo prali s ščetko, naj bo še tako mehka. Sicer p a rabimo za madeže zobne ščetke. Krpica mora biti istega blaga, kakor obleka ali vsaj iste barve. Če je platnena, mora biti že izprana, da ne popušča škroba in dlačic. Goba mora biti majhna in čista. Pri snaženju vzameš čistilo vedno na orodje, ne na madež. Krpico ali gobo obračaj, da delaš s čisto stranjo, podloženi pivnik ali ruto pregibaj. Madež riblji lahkoma, pojdi s krtačo ali krpico od sredine naokrog, da ne nastane rob, izperi in posuši z ruto ali pivnikom. Pri natančnem blagu natrosi še glive, krompirjeve moke ali magnezije, da popiješ še ostalo mokroto. Zelo dobro sušilo pa je pivnik — za moker slamnik ali baržun, za vsako tekočino, ki se izlije po nesreči.
Zdravje.
Trga me po ušesu. Skoraj da je po letu več takih tožba kakor po zimi. Povsod je vse odprto, mnogo gospodinj mora iz vreče kuhinje v mrzlo klet, na hodnik in po drugih prepihih. Posebno na železnici dobiš kaj v uho ali v oko, ker je navadno vse križem odprto. Mnogo žensk se pa tudi ne varuje. Namesto da bi si pokrila razgreto glavo, stoji rajši vroča na prepihu, posebno če
ve ona ali soseda kako važno novico — in kmalu šumi in bobni v glavi, kakor da leti dvajset avtomobilov in zbada in ščiplje in vrta po ušesu, da ne veš, kam bi djal ubogo glavo. V takem trganju je treba glavo varovati prehlada, najbolje je biti v postelji, da se glava pregreje. Zelo dobro denejo gorki gomilični ali ovseni obkladki na uho, ki jih je treba zamenjavati z gor-kimi, kadar se ohlade. V hudem slučaju pokliči zdravnika, da preprečiš kaj hujšega. Ako se vname ušesna slinavka, je to zelo nevarno, marsikdo je umrl zaradi obolenja v ušesu in koliko jih je ogušelo vsled trganja! Pri hudem trganju si okoplji noge v gorkem senenem drobu ni nosi dalj časal po noči volnene kratke nogavice, ki 80 morajo presušitl čez dan. Uživaj čaj za potenje, a gledaj tudi, da je koža po telesu čista in zunanja pot v redu. V. lekarni se dobe praški, ki pospešujejo potenje, a dosti praškov ni za želodec, dva tri na dan je prav zadosti. Zeleno olje za mazanje, ki se dobi v lekarni, pomaga tud!v in če požreš malo česna na olju in se mažeš s tem gorkim oljem, pomaga tudi. Stoičen česen navezan na lice vleče. Smole naveži (za star tolar veliko) pod zatilnik, bilo je zdravilo starih ljudi. Jako nezdravo je nasiti bato v ušesih, dlačice lezejo v uho in s časom se naredi cel zamašek. Ušesa je treba utrditi z mrzlim umivanjem za usesoni in ne razvajati z bato. Bolje je pokoriti sf glavo, kjer je nevarnost za ušesa.
Kako so odkrili kavo.
(Arabska pripovedka.)
Pred mnogimi leti je potoval iz Bagdada neki arabski derviš (menih) na čelu karavane mogočnega kneza Aladina. V puščavi jih je dohitela noč, utrujeni so se uta-borili v zapuščeni oazi ali zelenici. Napravili so ogenj in segreli so vodo v kotlu, da skuhajo večerjo za kneza in za njegovo' spremstvo. Ko je hotel derviš zavreto kavtf uporabiti, je zapazil, da je padlo vanjo nekaj zdrobljenih in napol sežganih zrn tiste rastline, ki so jo nalagali na ogenj. Težko mu je bilo, da bi vrgel vodo proč, ker nI bilo daleč naokoli nobene več, in pokusit je rjavo tekočino. Videč, da ima dober irt prijeten okus, jo je ponudil tudi svojemu,1 gospodarju. Knez je poznal zvestobo in znanje derviša in je pokusil to čudno Iri nepoznano pijačo. Za njim so pili tudi še drugi.
In glej čudo! Takoj je izginila utrujenost iz njih teles, izmučenih od dolgega in težavnega pota; čutili so se sveže in čile, tako kot se čutimo samo po dolgem počitku in globokem spanju. Zahvalili so se Alahu in so legli spat. Drugi dan so nabrali ve* like množine teh dragocenih zrn, ki vladajo nad utrujenostjo in zaspanostjo ter na novci oživljajo duha. Vrnivši se v domovino je postal derviš zelo bogat in slaven.
Tudi abesinci imajo pripovedko o odkritju poživljajočega kavnega učinka. Pravijo, da so pastirji opazovali, kako so ska; kale koze in kamele včasih zelo zabavno okoli in sicer vselej takrat, kadar so prej uživale liste kavnega grma. Pastirji so po^ kosili in so občutili isti prijetni učinek.
8»
»DOMOLJUB« 1026
štev. 21
Najtrpežnejše strešno kritje!
— Združene opekarne d. d. Ljubljana —
Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele slreJnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in
* * zidno opeko * *
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! S*ekleni strešniki stalno na zalogi!
To krasno belo perilo
KI bleSči kakor sneinobeE lobodi na zeleru gori,
je bilo oprano s priznanim
milom „Gazela"
To milo jeprovca/i čude2 kemične zna-nos«, KI V3.'ed izbornih snovi, iz ka/erih e seafaviieno, perilu prav nič ne Skodu e.
Na tisoče In tisoče pametnih gospodinj
ga debro pozna in ve, kako lahko In temeljilo se z njim pere vsako perilo.
Milo »Gazela" pa vsebuje tudi prave pristne zlatnike.
Se ,'emboli priporočl ivo, da ga r Kupujete !er pridno pereie z nJim. /.
• *
S)
v -
\ \Vv \ k\V . i.' -,:;
\ \	< fr*. '
Ne zavrzite ugodne prilike pri nakupu raznih po-mladanskih in poletnih oblek. — V zalogi vedno krasna izbera voln. blaga za ženske kostume, pla-He, bluze, kakor ludi moške obleke, površnike razno perilo, vsakovrstni čevlji, dam.ki klobuki, toilelne potrebščine, moška lipjC5a, otro5ki v0. zlcki, nagrobni venci iti Vse ugodnosti v novi trgovski MjL
VINKO Sm\K - Radovljica.
Konkurenčne ccne!	Postrežb* solidna'
V
Fabiani & Jnrjovec
LJUBLJANA, STRITARJEM ULICA 5
Velika zaioga moškega in ženskega biags
za sjfjmladar:-ike in lelnc obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp.
Krojači in šivilje, pišite po v.orce.
"ZZlft hrastovih HLODOV
ali pa tudi STOJEČA DREVESA po dnevnih cenah Kopji... tudi GOZDNI KOMPLEKSI z doraSj hrastovim drevje m. - Ponudbe na upravo »D 6affl: iiuba« pod Šifro »Hrast-; štev. 30J0.
Semensko ajdo
prvovrstno
nudi najceneje
PAVEL BERTONCEU
valjčni mlin - Domžale.
Edino najboljši šivalni sirojl in Kolesa
za rodbino, obrt in industrijo bo le
Jos. Petelinca
Grifzner, Adier
Najnižje cene! Tudi na obroke'
Uubliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Ver letna garancija.
7(9fri!iD v zlatorog terpentinovem
£.f£HI(IRG MILU so našli dalje: Ana Brezov-nik, Delce, kupila pri tt. A. Dlekač, Šmartno; Mira Udovič, Prulc pri Ljubljani, kupila pri tt. Anton Vcrbič, Ljubljana; Andiela Huter, Zagreb, Tratin-ska ul., kupila pri tt. Mirko Jertvič, Zagreb, Tra-tinska cesta 4 a, Marija Žolnir, Šoštanj, kupila pri tt. Šmigovc & Kosi, Šoštanj; g. Semolič, Suhorjc pri Metliki, kupil pri tt. Martin Pečarič, Suhorjc; Mar. Lesar, služkinja, Kočevje; Franc Maselj, mes. vajenec, Domžale; ga Frančiška Čuden, Ljubljana, Poljanska cesta, kupila pri tt. Ivan Perdan, Ljub. ljana; ga. Ter. Speletič, Ljubljana, Rimska cesta, kupila pri tt. Podlogar, Ljubljana, Flor. ul.; Pepca Pelik, Podpeč 15, kupila v trgovini Alojzija Godec, Jezero; Marija Gorečan, Vojnik, kupila pri tt. I"r, Kovačič, Arclin; Amalija Hlabinc. Ljubljana, Židovska steza 2, kupila pri tt. M. Urek, Ljubljana. Cankar, nabr. 7; ga. V. Poganji, Čakovcc, kupila pri tt. Makso Ileinrich, Čakovcc; Hedviga Belačič, Zagreb, Primorska ulica 8, kupila pri tt. Ivan A. Prpič, Ilica 120. — Pripominjamo, da je to le majhen del mnogoštevilnih najditeljev zlatnikov, ker se večina najditeljev ne javi iz raznih v/rokov.
histne manipulacije I'" silno znižanih crnali n. lir. < 'oljsko platnu metrr 1) It —, Slovensko 13'-, Vojaško II 50. Savinjsko 1.V50, Angleški Sifon 16' . Ilnll-t sifon 1*' : nnilii-IJr lino platnu z« rjuhe, kapuc in prevleke, nn* m izno prte, scr\ IJete In olirlsate razpoitlja letos
velatrgovina R. Stermecki, Celje štev. 19
Zalitovajte vzorce In llimtrornnl cenili v.fet. 13" slikami. Kdor pride z vlakom, dobi nakup" primerno povrnitev vožnje, 'irirovcl enero rene.
I> 1UCl Podpisani izjavljam, da je vest o gosp. I tja Vrt. j,., |van„ Mazeku, odvetniku v
Litiji, da mu bodo pisarno zaprli, katero sem r.,1 vprašnjc, kaj je novega v Litiji, v prijateljskem krogu povedal, neresnična. Da ne bo imel g. dr, Mazek škode, lojalno preklicojem.
Maks Lajovic, Litija^
Prpklir •^c1«1'':")6™ vsc razžaljivc besede,
I I GlUlb. katerc scm podpi|ani govoril o Ani
Bajd iz Leten«.	JOSIP KOKALJ.
ZELENO PRST za barvo, in BELO GLINO kupi
F. C VEK, Kamnik. - foSljite vzore«!