PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Po petkovem spodrsljaju Gorieve vlade v poslanski zbornici Finančni zakon je še poglobil razkol med večinsko koalicijo in komunisti Zelo ostre besedne polemike med komunisti in socialisti KD opozarja na potrebo po enotnosti pri institucionalnih reformah Zakladni minister Amato RIM — Razprava o finančnem zakonu v poslanski zbonici je dala povod za oster politični spopad med petstrankar-sko večino in levičarsko opozicijo. Spor se je zaostril zlasti po petkovem glasovanju, ko je opozicija s pomočjo skupine prostostrelcev izglasovala popravek, ki vključuje v finančni zakon posebni sklad (3 tisoč milijard lir) za najrevnejše družbene sloje. Vladna koalicija se je ob tem glasovanju nepričakovano razbila, tako da so kasneje nekateri ministri predlagali, da bi vlada »izgubljeni denar« pridobila z novimi davki na nepremičnine in predvsem na borzne dobičke. Proti tej hipotezi so ostro nastopili liberalci in republikanci, ki so celo zagrozili z vladno krizo. Po napornih pogajanjih so se sporazumeli, da bo vlada črpala potrebna finančna sredstva za kritje petkove »luknje« iz posebnega sklada za pokojnine in za socialno skrbstvo. Ministrski predsednik je v zvezi s tem popravkom zahteval politično zaupnico za svojo vlado. Njegova zahteva bo nedvomno še zaostrila odnose z opozicijo. Predsednik komunističnih poslancev Renato, Zangheri je s tem v zvezi pou- daril, da bi morala vsaka resna vlada po tako pekočem porazu takoj odstopiti. Parlament je izrazil jasno politično voljo, je dodal predstavnik KPI, vlada pa na to odgovarja z zahtevo po zaupnici, kar pomeni, da se boji nadaljnjega parlamentarnega soočanja o teh kočljivih problemih. S tem pa se ne strinja predsednik poslancev PSI Gianni De Miche-lis, ki je mnenja, da bi se moral parlament ob petkovem glasovanju globoko zamisliti o celotni proceduri tajnega glasovanja. Če komunisti hočejo res jasno reformo državnih institucij, nadaljuje De Michelis, ne morejo spregledati problema tajnega glasovanja. V nasprotnem primeru je stališče KPI samo demagoš-kega značaja. Z De Michelisem se strinja tudi načelnik parlamentarcev KD Martinazzoli. V polemiki se je sinoči oglasil tudi podtajnik KPI Cicchetto, ki podčrtuje, da petkovo glasovanje ne more predstavljati izhodišča za trezno razpravo o odpravi tajnega glasovanja, ki je v teh pogojih demokratično sredstvo v rokah opozicijskih sil. Vlada obtožuje opozicijo, pravi še Occhetto, nato pa sama krši obstoječo parlamentarno prakso in zahteva t.i. tehnično zaupnico, s katero hoče samo prikriti notranje spore in v bistvu lastno politično šibkost. Polemika kot vidimo rodi polemiko, odnosi med komunisti in socialisti pa so spet skrajno napeti in polemični. Nekoli bolj previdni so demokristjani. Predsednik proračunske komisije v Palači Montecitorio Cirino Pomicino trdi, da ostri spopadi o finančnem zakonu in o državnem proračunu ne koristijo, ne vladni večini in tudi ne komunistom. Po mnenju zastopnika KD, ki je med najtesnejšimi sodelavci zunanjega ministra Andreottija, je treba čimprej premostiti sedanje napeto vzdušje v parlamentu, ki lahko prejudicira široko enotnost o vprašanju potrebnih in nujnih institucionalnih reform. Polemike pa prihajajo tudi iz republikanskih vrst. Njihov sekretar Giorgio La Malfa se v resnici boji »železnega zavezništva« med demokristjani in socialisti in podčrtuje, da republikanci ne bodo na noben način pristali na morebitno reformo ustave in zakonov, ki urejujejo delovanje najpomembnejših državnih ustanov. G. R Preprečen incident na Jadranu? RIM — Izvidniški čoln italijanskih finančnih stražnikov je sinoči baje preprečil, da bi italijansko ribiško barko zajel jugoslovanski patruljni čoln. O dogodku pišeta tiskovni agenciji ANSA in AGI, ki sta obe omenili, da je bilo prizorišče dogajanja v mednarodnih vodah. Po poročanju tiskovnih agencij je izvidniški čoln beneških finančnih stražnikov .G. 46 Silanos odgovoril na klic na pomoč ribiške barke Lupo delrAdriatico. Njen komandant, 31-letni Paolo Scarpa iz Chioggie je javljal, da naj bi jim v mendarodnih vodah sledil jugoslovanski patruljni čoln. Posadka jugoslovanskega patruljnega čolna je, po pisanju obeh agencij, izstrelila štiri signalne rakete, od katerih sta dve menda zadeli italijansko ribiško barko. Ko je čoln finančnih stražnikov priplul do ribičev, naj bi se jugoslovanski čoln umaknil proti jugoslovanskim ozemeljskim vodam. ANSA in AGI poročata, da so finančni stražniki zaslišali komandanta ribiške barke in mu nato dovolili, da je s svojo posadko nadaljeval z ribolovom. Barka Lupo dell'Adriatico bi se morala vrniti v Benetke v ponedeljek. Pred obiskom predsednika jugoslovanske vlade Za okrepitev odnosov med Italijo in SFRJ DUŠAN KALC RIM — Čez nekaj dni bo dopotoval v Italijo predsednik jugoslovanske zvezne vlade Branko Miku-lič. Program njegovega obiska v Rimu predvideva v četrtek, 28. januarja, srečanje v vili Doria-Pam-phili z italijanskim ministrskim predsednikom Gorio, v popoldanskih urah pa se bo sestal s predsednikom republike Cossigo, s predsednikom senata Spadolinijem ter predsednico poslanske zbornice Jottijevo. Pogovori obeh delegacij se bodo nadaljevali v petek, ko bo na sporedu tudi srečanje s Confin-dustrio, kateremu pripisujejo obe strani velik pomen. Zadnji dan rimskega obiska, to je v soboto, 30. januarja, pa bo predsednik Mikulič izkoristil za pogovore v Vatikanu, kjer ga bosta sprejela papež Janez Pavel 11. in kardinal Casaroli. Pred odhodom iz Rima se bo Mikulič sestal v Grand Hotelu, kjer bo med bivanjem v Italiji nastanjena jugoslovanska delagacija, z novinarji za kratek obračun pogovorov z italijanskimi in vatikanskimi voditelji. Kaj pravzaprav pričakujeta soseda od tega srečanja? O tem je bilo že veliko povedanega in napisanega. Rado se ponavlja, da sta Italija in Jugoslavija, čeprav sta državi z različnima družbenima in političnima sistemoma, vzpostavili zgledne odnose, da sta odprli mejo, skozi katero se pretaka ogromno ljudi in ogromno blaga, da imata slične poglede navarnost in mir v Evropi in da imata tudi velike skupne gospodarske intere-se. To prav gotovo v veliki meri drži, vendar so ti dobrososedski odnosi večkrat dokaj površni. Še "vedno namreč manjkajo nekateri Pogoji, ki bi prijateljstvo in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo okrepili do takšne mere, da bi postala državna meja res gola formalnost. Eden od teh pogojev je 9iobje medsebojno poznavanje in razumevanje potreb drugega. Itali-lanski tisk se v teh naporih prav gotovo ni najbolj proslavil. Več prostora je posvetil, denimo, oporečnikom jugoslovanskega sistema kot pa vprašanjem skupnih interesov za utrditev gospodarskega sodelovanja in za iskanje skupne strategije za stabilnost v Evropi. Bilo je nekaj častnih izjem. Velik odmev je imel namreč članek znanega novinarja Corbija, ki je označil odnos italijanskih in drugih zahodnoevropskih vlad do problemov obolelega jugoslovanskega gospodarstva kot »strategijo brezbrižnosti«, ki naj bi vodila jugoslovansko gospodarstvo v objem Sovjetske zveze. Če pri tem upoštevamo geografsko in politično vlogo Jugoslavije, bi se morali Italija in Evropa potemtakem globoko zamisliti nad svojo malomarnostjo. Tudi to izjavo pa je. čas delno prehitel. Evropska gospodarska skupnost je zadnje čase pokazala veliko zanimanje za odnose in sodelovanje z Jugoslavijo, tako da je prišlo v začetku prejšnjega meseca v Bruslju do podpisa protokola o spremembi finančnega sporazuma o kooperaciji, kar zagotavlja jugoslovanskemu gospodarstvu znaten priliv kisika. Italija pa je pripravljena priskočiti Jugoslaviji na pomoč s sredstvi, ki jih predvideva njen zakon o kreditiranju gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju. » Prav ta pripravljenost bo eden od ključnih elementov bližnjega srečanja med vladnima predsednikoma Italije in Jugoslavije. V vili Doria-Pamphili bodo v četrtek podpisali pomemben memorandum o pomoči Jugoslaviji pri izplačevanju dolgov s tujino, o finansiranju skupnih gospodarskih razvojnih projektov ter o tehničnem sodelovanju na znanstvenoraziskovalnem področju, za katerega so se pred nedavnim sporazumeli v Beogradu. Splošno mnenje je, da gre ob tej priložnosti za bistveni kakovostni napredek v odnosih med Italijo in Jugoslavijo z učinki, ki ne bodo samo v vzajemno gospodarsko ko- NAD AL JE VAN JE NA 2. STRANI Palestinci še žrtev represivne politike Jeruzalem v oklepu policijske ure JERUZALEM — Izraelska vlada odločno zgovarja na-strožjo represijo na zasedenih arabskih ozemljih. Predsinoč-njim je celo uvedla policijsko uro v jeruzalemski arabski četrti Al Tur, v kateri se nahaja tudi Oljčna gora, in, kar je menda najbolj presenetljivo, hotel Intercontinental. Izraelski vojaki so včeraj na ves glas velevali prebivalcem, naj ne gredo iz hiš, turistom pa so puščali odprto pot do hotela in muzeja Rockfeller. V dvajsetih letih, odkar je Izrael zasedel te mestne predele in imenoval Jeruzalem za nerazdružljivo mesto, je to prvič, da izraelske oblasti uvedejo policijsko uro. Svoj poseg so uradno opravičile z izjavo, da je prišlo v četrti Al Tur do številnih spopadov med policijo in palestinskimi demonstranti, oblasti pa niso hotele tvegati hujših izgredov. Do spopadov je vsekakor prišlo. Avtomobilske gume so gorele v mestnih četrtih Beit Zafafa in Abu Tor, izraelska policija pa je ponovno segla po solzilcih, da je pregnala demonstrante. Včeraj je bil namreč dan dveh pomembnih demonstracij proti izvajanju izraelske represije na zasedenih ozemljih. V Nazaretu so se v popoldanskih urah zbrali Arabci, ki živijo v Izraelu, v Tel Avivu pa so v večernih urah demonstrirali pripadniki izraelskega gibanja Peace Now (Mir zdaj), ki zavračajo vladno politiko. Deset do petnajst tisoč ljudi je v Nazaretu demonstriralo za svoje palestinske sobrate, še večja množica pa se je zbrala v Tel Avivu. Izraelcem gibanja Peace Now so se pridružili predstavniki levičarskih organizacij iz tujine. Italijo so zastopali predstavniki ZKMI in ZSMI. SSG opozarja na nevzdržno finančno stanje TRST — Slovensko stalno gledališče se je s koncem meseca znašlo pred zapadlostjo delovnih pogodb igralskega in tehničnega osebja, pa tudi brez zadostnih sredstev, da bi jim z novo pogodbo zagotovilo običajnih 273 delovnih dni. Na svoje stanje je opozorilo tudi italijanske in jugoslovanske udeležence bližnjega rimskega vrha. Predsedniku Zveznega izvršnega sveta SFRJ Branku Mikuliču in namestniku sekretarja za zunanje zadeve Budimiru Lončarju, ki ga bo spremljal, je upravni svet SSG poslal sledeči telegram: »Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v Trstu vas prosi, da se ob srečanju v Rimu s predstavniki italijanske vlade zavzamete za rešitev težkega finančnega stanja te pomembne kulturne ustanove Slovencev v Italiji.« Telegram podobne vsebine je poslalo tudi predsedniku ministrskega sveta Giovanniju Gorii in zunanjemu ministru Andreottiju, kateremu se je med drugim zahvalilo za njegovo spodbudno pismo. Prav srečanje z jugoslovanskimi predstavniki bo prva konkretna možnost, da se sprejmejo posebne odločitve, ki naj omogočijo nemoteno nadljnje delo našemu gledališču, njegovim članom pa vsaj minimalno življensko gotovost. Sinoči v ženski odbojkarski B ligi Nov poraz Farca Mebla V moškem smuku za SP Zgodovinski uspeh italijanske vrste □ □ □ V noči med petkom in soboto Tyson neusmiljeno zrušil Holmesa □ □ □ Košarka: v moški B-2 ligi Jadran drevi v Trstu proti Novellari TRST — Neizmerna želja po zmagi je odbojkaricam Farca Mebla v sinočnjem drugoligaškem nastopu doma proti Adamoliju iz Mantove omogočila, da so nadoknadile zaostanek 2:0 v nizih, a jih je v petem nizu izdala, da je vse, kar so dobrega pokazale v tretjem in četrtem nizu, ostalo nedovršeno, položaj na lestvici pa se čedalje bolj slabša in je zdaj že zaskrbljujoč. Parco Meblo jè srečanje začel porazno, kot da bi šlo za nadaljevanje gostovanja v Nervesi. Po prvem nizu so se gledalci upravičeno pritoževali nad slabim in neangažiranim nastopom, kateremu je menda v dobršni meri botrovala nova postavitev igralk na igrišču (z Maverjevo ponovno v diagonali s podajačem). Tako je bilo tudi do rezultata 11:4 za Adamoli v drugem nizu. Poleg tekme so tedaj naše igralke zgubljale tudi naklonjenost svojih že obupanih navijačev. Naenkrat pa je prišlo do povsem nepriča- kovanega preobrata. Igralke Farca Mebla so z izredno borbeno igro postopoma nadoknadile ves zaostanek (8:11, 8:13, 11:13) in povedle 14:13. Toda bile so premalo odločne in niz so tako izgubile, niso pa se predale. V 3. in 4. setu smo bili priča ogorčenemu boju med napadom Farca Mebla in obrambo Adamolija. Naše igralke so nasprotnika bombardirale z vseh pozicij. Adamoli se je branil naravnost fantastično, a ni mogel organizirati nevarnega protinapada, zato je bil na koncu vselej plen naše ekipe. Prekinitev ob petem setu je odvzela dekletom ves elan. Pri menjavi igrišča je bilo 8:3, Parco Meblo je reagiral, a prišel le do 6:9, nato pa strmoglavo popustil. Tokrat je pri Farcu Meblu odlično deloval sprejem servisa, boljši kot ponavadi je bil tudi blok, končno pa se je na krilu razigrala Nacinovijeva, nje- NADALJEVANJE NA 14. STRANI Z včerajšnjega obiska v glavnem mestu Sicilije Višji sodni svet podpira napore sodnikov v Palermu Statistični podatki za minulo leto Pičel porast industrijske proizvodnje v Jugoslaviji PALERMO — Na Siciliji, a tudi v Rimu in drugod po državi, politične sile in pristojni preiskovalni organi ocenjujejo zadnje mafijske zločine v Palermu. Včeraj je tako pričela svoj obisk na Siciliji široka delegacija Višjega sodnega sveta, ki jo vodi predsednik posebneka oddelka za boj proti mafiji Carlo Smuraglia. Delegacija se je srečala s predsednikom palermskega sodišča ter s sodniki in preiskovalci, ki so dnevno angažirani v borbi proti organiziranemu kriminalu. Jutri bo delegacija VSS odpotovala v Cata-nio, kjer je mafija tudi zelo aktivna, posebno na področju prekupčevanja mamil. Najvišji samoupravni organ italijanskega sodstva, je dejal ob zaključku razgovorov Smuraglia, se je na lastni koži prepričal, da je položaj v Palermu dramatičen. Sodniki in preiskovalci delajo večkrat v zelo težkih, če že ne nemogočih pogojih, pogostokrat osamljeni in brez prave podpore pristojnih organov, na krajevni ravni, a tudi v Rimu. Sodni svet se bo zato čimprej zavzel za vsestransko okrepitev vseh služb na palermskem sodišču ter poskrbel za imenovanja vseh odgovornih za posamezne sekcije. Na pogovorih je tekla beseda tudi o nedavnem imenovanju sodnika Antonia Melija za novega šefa preiskovalnega urada, ki nosi v bistvu največ odgovornosti v boju proti mafiji. VSS se je odločil za Melija po dolgi in polemični notranji razpravi, potem ko je več kot tretjina članov tega telesa podprla kandidaturo Giovannija Falconeja. V razpravo, ki je sledila umoru nekdanjega palermskega župana Insala-ca, se je včeraj, v intervjuju za tednik Espresso, oglasil tudi visoki komisar za boj proti mafiji Pietro Verga. Komisar pozdravlja dejstvo, da je tokrat država hitro reagirala na mafijsko provokacijo, ne skriva pa zaskrbljenosti ob nevarnosti tako imenovane nove mafije. To je v članku za ideološko revijo KPI Rinascita podčrtal tudi komunistični senator Macaiuso, po mnenju katerega pa lahko črpa mafija svojo vitalnost tudi iz neurejenih političnih in upravnih razmer na otoku. KD je na Siciliji, kljub nekaterim spodbudnim novostim, posebno v Palermu, še ohranila stare sisteme oblasti in kli-entelizma, ki so bili dolga leta posredno in neposredno povezani z mafijskimi organizacijami. Na sliki (Telefoto AP): komisija Višjega sodnega sveta med včerajšnjim srečanjem v Palermu. BEOGRAD — Proizvodnja se je lani v jugoslovanskih obratih povečala za 0,6 odstotka. Rast so zabeležili v 18 od 36 gospodarskih vej. Največji učinek so ustvarili v ladjedelništvu, kjer so proizvedli za 19,5 odstotka več. Včeraj so tudi potrdili oceno, da so cene na drobno v lanskem letu z oziroma na leto 1986 zrasle za 167,4, cena proizvajalcev v industriji pa za 158,1 odstotka. Kar zadeva zunanjetrgovinske rezultate je bilo treba predhodne podatke nekoliko popraviti. 12-mesečne dobave tujini so dosegle vrednost 11 milijard 425 milijonov dolarjev ali 5,3 odstotke več in ne 5,6 kot so najprej izračunali. Uvozili so v tem času za 12 milijard 603 milijona dolarjev, kar je z ozirom na predhodno leto za 2,4 odstotka manj. Primanjkljaj v izmenjavi znaša eno milijardo 178 milijonov, od tega kar 924 milijonov dolarjev »odpade« na ZR Nemčijo, jugoslovanskega najmočnejšega zunanjetrgovinskega partnerja med zahodnimi državami. Po podatkih zveznega sekretariata za notranje zadeve so Jugoslovani lani 18 milijonov 600 tisoč krat prestopili mejo, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1986. Proces zaradi pridobivanja LSD LJUBLJANA — Zgodba o prvem odkritem jugoslovanskem ilegalnem laboratoriju za proizvodnjo mamila LSD se približuje koncu. Na klop za obtožene bodo sedli Marko Škerjanec, Emir Šaračevič, Milan Berčič, Zvonko Zagorc Boris Cemernik, Dušan Arce, Matjaž Zepan in Albin Jerič. Trimesečna preiskava je pokazala, da so ti bili najpomembnejši člen v večji verigi za proizvodnjo in ilegalno razširjanje LSD. Prvoobtoženi Škerjanc bi naj že 1985. leta kot kemijski laborant v »Lekovem« razvojnem laboratoriju začel jemati kemikalije za proizvodnjo LSD. Kasneje ga je začel izdelovati in ga z ostalimi prodajati po celi Sloveniji in tudi izven nje. Vse do lanskega oktobra, ko jih je policija odkrila. D. V. Sestanek šesterice neuvrščenih in nevtralnih držav v Stockholmu je te dni sestanek šesterice neuvrščenih in nevtralnih držav, ki razpravlja o tem, kako pospešiti razo-roževanje na svetu. Zbrali so se visoki predstavniki Indije, Mehike, Argentine, Tanzanije, Grčije in kajpak Švedske, se pravi skupine držav, ki so pred tremi leti podpisale v New Delhiju slovito Spomenico o razorožitvi. Listina je nastala na pobudo gibanja neuvrščenih. Omenjena spomenica poudarja zlasti bolj proti jedrskemu oboroževanju in se zavzema, da bi neuvrščene in nevtralne države sveta neposredneje sodelovale pri naporih za ustrezno razorožitev. Brž je opazno, da so v šesterici dejansko predstavniki vseh celin. Na srečanju v Stockholmu, o katerem so se dogovorili potem ko sta Reagan in Gorbačov sklenila sporazum o jedrskih izstrelkih v Evropi, pa bodo očitno obravnavali tudi druge vidike razoroževanja. Dogovor med velesilama je seveda dragocena priložnost, da se razorožitev resnično razmahne. Skupina, ki se sestaja v glavnem mestu Švedske, zategadelj ima na programu »stvarnejše pobude« za razorožitev in bo, kot kaže, opustila deklarativna razmišljanja. Predsednik Mehike, de la Madrid, je pred prihodom v Stockholm izjavil, da je napočil čas za »nadaljne in konkretne ukrepe«, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bo srečanje vplivalo na miroljubne procese, ki so v raznih krajih sveta (kajpak je mislil na Srednjo Ameriko). Vlogo šesterice so podčrtali tudi na sestanku ministrov neuvrščenih dežel, ki so ga imeli oktobra lani ob 52. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Tedaj so navedeno skupino še spodbudili, naj se ne omeji le na vprašanje jedrskega razoroževanja, ki sicer ostane glavno, marveč naj začne proučevati tudi možnosti za hitrejše kemično in konvencionalno razoroževanje. Tudi v zvezi s tema dvema vidikoma razoroževanja naj bi namreč sprejela ustrezna priporočila. Glede na to je pričakovati, da bo šesterica zdaj pozdravila napredek v kemičnem razoroževanja, ki so ga na lanski konferenci o razoroževanja prav tako v Stockholmu, dosegli s tem, da so se domenili o prekinitvi proizvajanja določenih vrst kemičnega orožja in sploh o evidenci, kaj vse obstaja v kemičnem arzenalu. Prejkoslej pa bodo predlagali, da se še pospešijo priprave za sprejem svetovne konvencije o odpravi kemičnega orožja. Slišati je, da bo šesterica nasploh priporočila dosti večjo »odločenost«, ki naj bi jo seveda pokazale zlasti velesili in druge države, ki imajo jedrsko orožje in ne zaostajajo v konvencionalni oborožitvi. Tako bo najbrže v bistvu ponovila stališče proti tezi, da bi bilo treba počakati na sklep o prepovedi jedrskih poskusov vse dotlej, dokler ne bodo povzeti ustrezni »verifikacijski« ukrepi. Šesterica je že na svojem zadnjem sestanku menila, da je teza o predhodni verifikaciji navadno zavlačevanje. Šesterica namreč izhaja iz stališča (ki je seveda tudi stališče neuvrščenih), da je uporaba jedrskega orožja kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, pa tudi zločin zoper človeštvo. V prizadevanju za stvarnejšimi ukrepi bodo v Stockholmu, kot je slišati, bržčas s posebnim dokumentom priporočili še hitrejše ustanavljanje brezatom-skih področij po svetu. Strategija tega predloga je v tem, da bi brezatomske cone sčasoma nastale domala povsod, kar naj bi kajpak posledično pripeljalo do odprave atomske nevarnosti. Skupina neuvrščenih in nevtralnih držav, ki se sestaja v Stockholmu, bo prejkoslej tudi finančni problem atoma in konvencionalnega orožja, se pravi problem ogromnih stroškov, ki gredo oboroževanju, tokrat nemara še tesneje povezala s problemom nadaljnega razvoja civilizacije, ki na nekaterih celinah že skoraj usodno zaostaja. Za oboroževanje gre letno milijarda in sto milijonov dolarjev, v bistvu toliko kot znaša dolg dežel v razvoju. Na lanski avgustovski mednarodni konferenci o odnosu med razoroževanjem in razvojem so sprejeli akcijski program, neizbežno je, da ga bodo predstavniki šestih držav pregledali in ga skušali dopolniti s kako novo, izvirno zamislijo. Udeleženci srečanja prav tako ne bodo mogli mimo prvih priprav za tretje Posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi, ki bo letos. Bržkone se bodo opredelili v zvezi s težnjo nekaterih dejavnikov velesil, naj bi skušali sklepni del Listine, sprejete na prvem Posebnem zasedanju leta 1978, spremeniti. Domala naravno je namreč, da se bodo takemu poskusu uprli, saj je bil dokument (v bistvu za prepoved jedrskega orožja in za otipljivo omejitev konvencionalne razorožitve) sprejet s konsenzom. Medtem že kroži glas, da bo pred ponovnim Posebnim zasedanjem tudi izredni sestanek Koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. MIRO KOCJAN Se neznani avtorji atentata med pogrebom Džafarja Kana PEŠAVAR — Bombni atentat na množico, ki je v Džalalabadu spremljala pogreb Džafarja Kana, je povzročil dvanajst žrtev, tragični obračun pa najbrž ni dokončen, saj se še veliko ranjencev bori za življenje. Bomba je bila nameščena v nekem parkiranem avtomobilu, cilj atentata pa bi lahko bil afganistanski predsednik Nadžibulah, ki je prisostvoval pogrebu, lahko pa bi tudi bil povsem simboličnega značaja, to je naperjen proti politični ideji umrlega politika. Džafar Kan se je v mladih letih uveljavil v boju proti britanskemu kolonializmu v Indiji, bil pa je dolgoletni soborec Mahatme Gandija. Živel je v Pakistanu, v zadnjih letih pa je večkrat izrazil svoje navdušenje nad sovjetskim vdorom v Afganistan in brezpogojno podpiral Nadžibulaha, o katerem je menil, da je osvoboditelj vseh Paštunov. Džafar Kan je pred smrtjo izrazil željo, da bi ga pokopali na vrtu hiše, v kateri je živel dolgo let. Afganistan in Pakistan sta se tako domenila, da izpolnita poslednjo željo 98-letnega pokojnika in odpreta obmejni prehod pri Torhamu. Atentat je zato udaril tudi po tem enkratnem sodelovanju. Zaenkrat si ni še nihče prevzel odgovotrnosti za atentat, krivijo pa afganske mudžahedine. Ni pa izključena možnost atentata s pakistan-skim podpisom, saj je sin pokojnega Džafarja Kana oster nasprotnik predsednika Zie Ul-Haka. reta ne ena ne druga stran posebno pohvaliti. Jugoslavija je na primer v zamudi pri uresničevanju takoimeno-vanih osimskih prometnic, ki so pomemben pogoj za boljše gospodarsko sodelovanje, Italija pa je v še večji zamudi glede uresničevanja obvez do slovenske manjšine. Njena zakonska zaščita je še na odprtem morju in ni nobenega vidnejšega znaka, iz katerega bi lahko sklepali, da se bo v krajšem roku kaj premaknilo na boljše. Tudi v tem pogledu vlada veliko pričakovanje za srečanje med predsednikom jugoslovanske zvezne vlade, ki je enotni delegaciji Slovencev v Italiji zagotovil, da se bo zavzel za njihove probleme, in italijanskim ministrskim predsednikom ter med Lončarjem in Andreottijem. Memorandum o gospodarskem sodelovanju, ki odpira novo pomembno poglavje v prijateljskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, bo zato lahko tudi pomemben dejavnik pri reševanju še drugih odprtih vprašanj. DO 6. FEBRUARJA Velika razprodaja ob koncu sezone Krznene jope in plašči visoke kakovosti: lisica, bober, svizec, oposum, murmansky, perzianer, nere, murmel, rat in s krznom podloženi dežni plašči 20 - 30 - 50 % POPUSTA za nakup v gotovini ali z bančnim posojilom »Prestito amico« bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Trieste po izredno ugodnih pogojih. atelier UL. CARDUCCI 12 - TRST SKLADIŠČIMO IN ČISTIMO KRZNENA OBLAČILA obv. občini RIGUTTI OBNAVLJA PRODAJNE PROSTORE • Za okrepitev NADALJEVANJE S 1. STRANI rist (za Italijo, ki želi še globlje prodreti s svojimi proizvodi na tuja, v tem primeru zlasti vzhodnoevropska tržišča; za Jugoslavijo pa predvsem zato, da bi se rešila dolgov in sanirala svoje gospodarstvo), temveč tudi v splošno korist boljših političnih, družbenih in kulturnih odnosov med sosedama. Začenši z izvajanjem Osimskih sporazumov. V tem pogledu se ne mo- zadnji teden TRST — Ul. Mazzini 43 — Tel. 65642 Gornja Valtellina si je gospodarsko že opomogla po katastrofi, ki je doletela srednji del te doline lani poleti. Radovednost, nova cesta, reklama o 50-odstotnem znižanju cen za uporabo vlečnic na smučiščih, so naredili svoje. Hotelirji v Bormiu, Livignu, Santi Ca-terini Valfurvi si manejo roke. V božičnih in novoletnih dneh je bilo treba uro in pol čakati v kilometre dolgi avtomobilski koloni, da si lahko iz Sondria prišel mimo vasi, ki so bile hudo prizadete od lanske povodnji, v gornji del doline. Skoro vsak avtomobilist se je ustavljal ob novi cesti in novem jezeru ter s fotografsko kamero slikal to kar smo v neposrednem prenosu gledali na televizijskem ekranu. Samo iz Švice je od 20. do 31. decembra prišlo nad 10.000 avtomobilov, medtem ko so jih predlanskim v vsem decembru zabeležili veliko manj. Gostinci v Gornji Valtellini so lani poleti utrpeli precej škode. Sedaj pa si manejo roke, saj radovednost priganja v te kraje marsikaterega turista, ki bi si v drugačnih okoliščinah raje izbral kak drug kraj. Nekaj podobnega se je pred leti dogajalo v Longarunu, kasneje pa tudi v Furlaniji. Na Tridentinskem so v času božičnih in novoletnih počitnic imeli 150.000 turistov. Gostinci so seveda zadovoljni. Enako tudi v Družbi za turistično reklamo, ki so jo osnovali lani, da bi reklamizira-la vso ponudbo tridentinske dežele. Ta družba je lani poslala v razne kraje Italije sodobno opremljen avtobus, v katerem so ponujali vsa mogoča pojasnila o turistični ponudbi. Avtobus je bil tudi v Trstu, Gradežu in Lignanu. Ravnatelj družbe Ettore Zampiiccoli je povedal, da so ugotovili, da so turisti tudi pri njih manj dni na dopustu kot se je dogajalo pred leti. V lanskem letu so na Tridentinskem zabeležili skupno 24.700.000 nočitev tujcev. V tem času je pri njih polno turistov, pa čeprav snega ni povsod. V dvanajstih krajih imajo naprave za umetni sneg. V pustnem času bodo imeli vse polno turistov, tudi zaradi tega ker v teh krajih imajo veliko starih pustnih običajev. Navodilo ministra za industrijo Battaglie naj hotelirji zamrznejo cene dokler ne bo odobren finan- rr\ • i • v • Tunsticm paberki iz vsega sveta čni zakon in stavke v prevozih skrbijo italijanske hotelirije, še zlasti tiste v velikih mestih. Zveza italijanskih hotelirjev FAIAT je zaradi tega tako od Cossige kot od Gorie zahtevala naj si prizadevata za rešitev teh vprašanj, ki sta življenjske važnosti za turistično dejavnost. Zaradi ponavljajočih se stavk v letalskem in železniškem prometu se hotelirji boje, da ne bi prišli k njim že najavljeni turisti, še zlasti tisti, ki si žele obiskati Rim, Firence, Benetke in druga večja turistično pomembna mesta. Prav tako so hotelirji jezni na birokrate, ki jim ne odobrijo novih cenikov, upoštevajoč ministrova navodila. Kar za trideset odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom se je v letu 1987 povečal obisk domačih in tujih gostov v kmečkem turizmu v Italiji. Za tak način počitnic so se odločili trije milijoni od nad 26 milijonov tujih turistov, ki so prišli na letovanje v Italijo. To je novinarjem povedal predsednik Zveze za kmečki turizem Paolo Locorotondo. Najbolj navdušeni za tako obliko turizma so bili Avstrijci, Nemci, Angleži in tudi Američani, še zlasti tisti italijanskega porekla. V prihodnje si bodo v Italiji prizadevali še bolj razširiti tovrstno ponudbo. Še zlasti v tistih krajih na italijanskem Jugu, kjer je veliko opuščenih stavb, ki bi jih kmetje lahko preuredili v letovišča. 350 milijard lir bo stala največja potniško-turistična ladja družbe Costa, ki jo sedaj gradijo v Genovi. Pomorska družba Costa armatori ima sedaj več ladij, ki plujejo v toplih morjih, od Karibskega do Sredozemskega pa tja do južnoameriških obal. V zadnjem času so nabavili nekaj novih ladij, istočasno so docela prenovili nekatere, ki so že bile dotrajane. V zadnjih dveh letih je Costa armatori vnovčila 240 milijard lir s čistim zaslužkom dveh milijard in pol lir. V lanskem letu je turizem na Kubi narasel za deset odstotkov. Tujcev, ki so si zaželeli letovanje na tem otoku v Karibskem morju, je lani bilo četrt milijona. Izkupiček je bil 120 milijonov dolarjev. Nadejajo si, da bodo leta 1990 vnovčili 300 milijonov dolarjev. V ta namen gradijo dvanajst novih hotelov v prestolnici Havani. Z novimi hotelskimi kapacitetami bodo opremili tudi najpomembnejšo turistično postojanko Vara-dero, ki je oddaljena 160 kilometrov od prestolnice. V Evropi in v ZDA delajo veliko reklamo za letovanje na Kubi. V Jordaniji si nadejajo, da bodo lahko v prihodnjih letih privabili čimveč evropskih in ameriških turistov, ki bi si želeli ogledati arheološke izkopanine v tej državi. Tu imajo tudi precej termalnih vrelcev. Pred kratkim so v Angliji sklenili sporazum s tamkajšnjimi turističnimi agencijami. * * * Posojilo sedem milijonov in pol irskih funtov (štirinajst milijard in pol lir) je Evropska investicijska banka dala za obnovo znamenitega gradu v irski prestolnici Dublin. Menijo, da bi bil prenovljen grad velika atrakcija za turiste, ki bi tudi zaradi tega prišli na obisk te dežele. Japonci veliko potujejo. Poleti jih najdemo v vseh turistično zanimivih mestih. Zanimajo se za vse kar jih obdaja, zelo zavzeto vse fotografirajo. Japonci pa tudi veliko investirajo v turistične naprave. Pol milijarde dolarjev bo dala mešana japonsko-avstralska družba za gradnjo turističnega kompleksa na severni obali Avstralije. Kam za karneval? Kam za pust? Kamorkoli, še največ v našo neposredno bližino, v Milje, v Tržič, v Doberdob, na Vrh, v Benečijo, v Cerkno, v Benetke. Kdor si zaželi kaj drugačnega lahko odpotuje na Dunaj, v Nemčijo, v Švico, na Sardinijo. V Milanu in v Baslu ga podaljšajo tja do sobote po našem pustu. Najbolj vabljiv pa je seveda pust v Braziliji. V Rio de Janeiru plesne šole sambe kar tekmujejo med seboj kdo bo na najboljši način in v najlepših minikostumih pokazal plesne in glasbene veščine. Poleg milijonov domačinov se v Rio vsako leto odpravijo tudi številni Evropejci. Seveda če se niste doslej že prijavili bo najbrž težko dobiti prosto mesto v letalu ter tudi v brazilskem hotelu. Sejmu Saint Oursa v Aosti pišejo že številko 958 Valdostane! trdijo, da je njihov sejem St. Oursa tisočletni, pa čeprav nekateri uradni poročevalci menijo, da mu je pisati šele številko 958. Gre za sejem, ki ima, kot sama letnica kaže, globoke tradicije, ki so podobne vsem krajem, kjer je nekoč prevladovalo kmečko-gorsko gospodarstvo. Ob začetku zime ali pa kar sredi nje so ljudje z gora ali s podeželja prihajali v mesta ter trge ter si tam kupili blago, ki so ga potrebovali za vsakdanje življenje. Denarja je bilo takrat bolj malo, zaradi tega so si ljudje kar izmenjavali blago. V goratih dolinah Aoste so domačini izdelovali predvsem lesene predmete, ženske so pletle in izdelovale čipke, ki so bile čislane v bogatih družinah Piemonta. Slika je kar precej podobna tistim v drugih alpskih deželah, tudi pri nas. Sejem v Aosti, ki bo konec meseca dva dni, 30. in 31. januarja, imenujejo po njihovem zaščitniku, Saint Oursu, irskemu menihu, ki je med nje prišel okrog leta tisoč. Na sedanjem sejmu še vedno ponujajo najrazličnejše izdelke gorjanov. Teh izdelkov je danes veliko, saj so se domačini opremili z raznimi stroji. Tudi povpraševanje je veliko, kajti v Aosto pride za to priložnost veliko turistov. Vsakdo pa hoče domov nekaj odnesti. Prav zaradi zanimanja turistov prirejajo dvojnik sejma Saint Oursa tudi poleti. Sicer pa stotisoči turistov, ki tod potujejo poleti, dobijo v skoro vsakem kraju dobro založene trgovine z obrtnimi izdelki. Znamke in turizem Tik pred koncem lanskega leta, i0. dece mòra 1987, je jugoslovanska Poštna uprava izdala serijo štirih znamk, ki so sicer uradno posvečene muzejskim eksponatom, dejansko pa so turističnega značaja, saj poveličujejo tradicionalne prireditve, ki običajno privabijo veliko ljudi. Znamke so posvečene borbi bikov v Grmeča, Ljubi-čevskim konjiškim igram v Poža-revcu, Mo-reški igri na Korčuli ter Sinjski Alki v Sinju. Našim bralcem ponujamo reprodukcije znamk o Moreški viteški igri ter o Sinjski Alki. Moreško igro smo pred Veliko leti videli tudi pri nas ko je bila v gosteh folklorna skupina s Korčule. Na tem otoku je ta igra ve-bk užitek za turiste. Sinjska Alka pa Privabi v Sinj, nekaj desetin kilomet-N>v stran od Splita, velike množice ljudi. Gre za igro nekam jpodob-no Stehva-nju v Ziljski dolini, Sagri del Saracino v Arez-zu, in še kje drugje. Poštne uprave raznih držav so že pred časom rnm^6 ProPa9andno moč znamk, žareti te®a so izdci/e že vrsto znamk, ki rtjarn‘zirai0 turistične kraje ter pri-editve.(mw) Stran uredil marko waltritsch Prav nič čudno ni, če ti zastonj ponudijo kozarček V škotskih Highlandih whisky za vsakim vogalom Tokrat bi vas radi popeljali kar po cesti whiskyja. Gotovo vsi dobro poznate vinsko cesto in cesto terana, za cesto whiskyja pa verjetno niste še nikdar slišali. Ta se vije po škotskih Highlandih, kjer je prava domovina te zelo cenjene žgane pijače. V Highlandih proizvaja whisky kar 110 destilarn, od teh pa jih je kar 60 južno od Invernessa. Če zavijete pri Ballanteru po cesti A939 boste dospeli v Tomintoul, kjer se prične cesta whiskyja. Vasica leži na najvišji točki Highlandov, in sicer na nadmorski višini 400 metrov. Tu so vam na razpolago trgovine, kjer si boste lahko nakupili škotske whiskyje najrazličnejših znamk. Ni pa obvezno se ustaviti v tej vasici, saj vsaka tovarna ima tudi lastno prodajalno. Toda zapomnite si, da angleški zakon prepoveduje prodajo alkohola ob nedeljah, zato bo vsaka vaša najmilejša prošnja našla na ta dan gluha ušesa. Iz Tomintoula lahko nadaljujete pot proti Glenlivet Distillery v Ballindal-lochu, ali Glenfarclas Distillery v Ma-ryparku, Tamdhnu Distillery v Knoc-kandu, Glen Grant Distillery v Rothe-su, Strathisla Distillery v Keithu ali Glenfiddich Distillery v Dufftownu. Te destilarne so največje in tudi najbolje turistično organizirane. Vstop je prost, prijazen Škot v kiltu pa vas bo popeljal v notranjost tovarne ter vam natanko obrazložil, kako pridobivajo iz ječmena žlahtni whisky. Vsa razlaga je v angleščini, toda je v glavnih obrisih razumljiva tudi turistu, ki je nekoliko tešč angleškega jezika. Po ogledu tovarne, ki traja slabe pol ure, vam bodo ponudili kozarček lastnega destilata, saj kot pravijo sami Škotje, je prav ta najvažnejši trenutek ogleda tovarne. Trdijo namreč, da samo takrat lahko vsakdo spozna pravo kvaliteto tovarne in seveda njenega proizvoda. Kdor je še vedno mnenja, da so Škotje skopuške narave, bo tu spoznal, da se je močno uštel. Če ste posebno »žejni« vam bodo rade volje postregli tudi v drugo in še v tretje. To obiskovalci prav dobro vedo in zato kar enostavno poprosijo za »močan« repete. V nekaterih destilarnah poleg ogleda predvajajo tudi film, v nekaterih primerih tudi v tridimenzionalni tehniki, ki prikazuje zgodovino tovarne, od nastanka prve whiskyjeve kapljice pa do današnjega ustekleni-čenja. Škotske distillery slovijo po bogati tradiciji. Ena najstarejših je gotovo Glenfarclas Distillery, ki destilira ječmenov whisky že celih 150 let. Tre- nutno posluje z njo že peta generacija Grantove družine. Če boste torej kdaj šli na Škotsko, izkoristite edinstveno priložnost, da si lahko ogledate te zanimive destilarne. Še koristen podatek: v vseh turističnih uradih na Škotskem — teh kar mrgoli — boste lahko dobili prospekt z vsemi naslovi važnejših tovarn whiskyja. Ta se glasi »Take thè only whisky trail in the world«, v njem pa so napisani urniki, ko si tovarno lahko ogledajo turisti. Npr. Glenfiddich Distillery je odprta gostom od 5. januarja do 18. decembra, od ponedeljka pa do petka, od meseca maja do oktobra pa vsak dan z istim urnikom. MARKO ČUBEJ Veliko ljudi vsak dan popije ali ponudi prijateljem, znancem kozarček whiskyja, velika večina pa gotovo ne ve, kakšen je potek de-stiliranja te zelo čislane alkoholne pijače. Vsaka tovarna whiskyja razpolaga z velikimi praznimi pokritimi prostori, ki so namenjeni izključno kalitvi ječmena. Tega kar stresejo na kamnita tla in ga občasno premešajo s posebnimi grabljami (prva slika). Pri kalitvi nastaja encim, in sicer diastaza, ki pretvarja škrobna zrnca v mal-tozo. V teh prostorih leži ječmen 6 do 7 dni. Po prvem tednu (druga slika) je treba ječmenovo kalitev zaustaviti. Zato imajo v spodnjem nadstropju, večkrat kar v kleti, velike peči. Te zakurijo kar s torbo, ki jo je v Highlandih na pretek. Ječmenovo kalitev zaustavi prav toplota, ko doseže zgornje prostore, kjer leži ječmenovo zrnje. Nato vešče roke uslužbencev dodajo ekstraktu semletega ječmenovega slada kar precej tople vode (tretja slika). Vse to seveda dobro premešajo, kasneje pa vse precedijo. Na tak način dobijo ječmenov mošt, ki ga prelijejo v velike lesene posode. Moštu dodajo še škroba, iz tega pa končno nastane alkoholni napitek. Toda proces destiliranja ni še zaključen. Ječmenov alkoholni napitek je še premalo močan. Whisky mora imeti najmanj 40% alkohola, zato moramo ječmenov ekstrakt še dvakrat prekuhati in destilirati v impozantnih bakrenih pripravah za destilacijo (četrta slika). Tako smo končno dobili le najboljše in najpristnejše kapljice ječmenovega alkoholnega napitka, tega pa bomo naknadno spravili v izbrane lesene sode, kjer bo whisky počival toliko let, dokler ne bo dosegel pravi in najčistejši okus (peta slika). Staranje whiski-ja traja lahko tri, šest, dvanajst, osemnajst ali celo štiriindvajset dolgih let. Temu primerna sta nato tudi okus in cena. Šele nato bodo whisky ustekleničili in ga prepustili žejnim grlom. ài»»»»»« Predpisi za pridobitev uvoznih dovoljenj 1988 v maloobmejnem prometu Tržaški vladni komisariat je izdal navodila za pridobitev uvoznih licenc za brezcarinski uvoz blaga na podlagi maloobmejnega sporazuma (avtonomni račun). Podjetja, ki nameravajo sodelovati pri porazdelitvi uvoznih kontingentov, morajo predložiti najkasneje do 4. marca prošnjo na kolkovanem papirju na sam komisariat. Prošnji moramo priložiti: dokazilo o uvozu enakega blaga ne glede na njegovo poreklo za obdobje 1985/87, to pomeni, da morajo podjetja sestaviti seznam z navedbo številk uvoznih deklaratov in bančnih uvoznih dovoljenj. Podjetja morajo poleg tega predložiti tudi prepis letne prijave davka na dodano vrednost IVA za leto 1986, in to overovljen prepis. Podjetja, ki so bila že v sezoni 1987 deležna delitve kontingentov, lahko zaprosijo za začasno dodelitev akontacije kontingenta v pričakovanju dokončne porazdelitve. Navajamo še nekatere vrste blaga, ki pride v poštev za brezcarinski uvoz: konji, goveja živina in meso (vrednost 25,2 milijarde lir), mleko (1,5 milijarde), prekajeno meso (310 milijonov), sveže ribe in ribje konzerve (2 milijardi, gobe (100 milijonov), sveže in konzervirano sadje ter sokovi (610 mil.), vino namizno in industrijsko (350), razni kemični proizvodi in gnojila (550), pnevmatike (200), oblačila raznih vrst (500), obutev (100), tako imenovani »umetni les« in razne vezane plošče (550), elektro naprave in njihovi deli (400), pohištvo in parketi (500), izvenkrmni motorji in njihovi deli (200) ter leseni in plastični čolni (100). Podčrtamo, da smo navedli le osnovne podatke, a da zunanjetrgovinski operaterji lahko dobijo vsa nadaljnja navodila v tajništvu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. (zk) Zaradi slabšega poslovanja lani Italijanske banke pretijo z odpusti Italijanski bančniki tožijo, da je bilo leto 1987 zanje črno leto: dobiček naj bi se jim zmanjšal poprečno za 10 do 20 odstotkov, največjim bankam pa še za več. Pravijo, da so v stiski tudi tuji denarni zavodi. Kako iz zagate? Bank of America je že napovedala, da bo odpustila 5.000 uslužbencev, podobno nameravajo v Franciji, a temu zgledu utegnejo slediti, kot kaže, tudi italijanske banke. Predsednik zavoda Banca nazionale del lavoro Nesi: »Zaposlenostno raven bo mogoče zagotoviti samo s povečanjem poslovnega obsega.« Enako misli predsednik bančne zveze ABI Barucci, drugačnega mnenja pa so seveda sindikati. Tajnik UIB Po-rino: »Leta 1992 bo prišlo do združitve finančnih in drugih evropskih tržišč, to pa bo pomenilo za naše banke velik izziv. Se nameravajo pripraviti nanj, ali pa bodo pasivno čakale, tako da se bomo znašli pred dvojno negativno izbiro — dopolnilna blagajna ali odpusti?« To, da ne smejo banke popraviti svojih računov na ramenih osebja, bodo predstavniki CGIL, CISL, UIL, FABI in FALCRI odločno povedali podtajniku na zakladnem ministrstvu Sacconiju, s katerim se bodo sestali v sredo (zahtevali pa so tudi srečanje z Baruccijem). »Banke trdijo, da je preveč bančnih uradnikov, a to ni res,« pravijo sindikalisti, »res pa je, da je treba osebje smotrneje izkoristiti, saj opravlja zdaj na milijone nadur.« K temu naj bi pripomogla tako imenovana večnamenska okenca, ki nudijo strankam celo vrsto najrazličnejših finančnih storitev. In še: Nuovo Banco ambrosiano in Banca cattolica del Veneto sta skupaj ustanovila delniško družbo, ki naj opravlja tisto, kar sta poprej njuna računalniška centra. Vse bi bilo v redu, menijo sindikati, ko ne bi banki hoteli uslužbencem družbe vsiliti delovne pogodbe, ki velja za kovinarje! (dg) lliiiiffi; Pod Rokavski preliv v 1993? Že v letu 1993 bi moral začeti obratovati predor pod Rokavskim prelivom, ki bo dejansko odpravil osamljenost britanskih otokov od Evrope. Predor, ki bo imel ob ogromnem gospodarskem pomenu zanesljive dolgoročne posledice tudi na drugih področjih vsakdanjega življenja, bo dolg 38.624 metrov, celotna proga od britanskega do francoskega terminala pa bo merila le nekaj manj kot 50 km. Predviden je samo železniški promet, ki pa bo očitno v službi naraščajočega cestnega prometa. V Franciji se bo proga začela jugozahodno od Calaisa, v Angliji pa je bil terminal načrtovan na severnem robu mesta Folkestone. Obe končni postaji naj bi imeli dodatne razvojne možnosti za postopno povečanje njunih zmogljivosti. Na obeh straneh bodo carinske, policijske in upravne službe poenotene, tako da bo birokratsko delo na vsej relaciji dejansko zmanjšano za'polovico. Članstvo obeh držav v EGS seveda še lajša rešitve v tem pogledu. Ob strukturah birokratskih služb pa naj bi razvili najmodernejše sisteme za pretovarjanje kontejnerjev in kamionov na posebne vagone in za upravljanje prometa ter oba terminala povezali z avtocestnim in cestnim omrežjem na vsaki strani. Celotno delo bo vsebovalo dva enosmerna predora v razdalji 30 metrov vsaksebi, med njima pa manjšega službenega. Vsi trije bodo med seboj povezani s številnimi prehodi. Sistem treh predorov bo tekel 40 metrov pod morskim dnom. Le pred postajama se bo rahlo dvigal oziroma padal. Delno zaradi naravne obveze, da pride proga na površje, vendar tudi iz tehnične, ker bosta naklona omogočala kompozicijam, da po odhodu hitreje pridejo do optimalne brzine, pred prihodom pa bo rahla reber naravno zaustavljala vlak, kar bo manj obremenjevalo vozila. Pot od terminala do terminala naj bi trajala točno 35 minut. Ko bo celotno delo dokončano, bo upravičeno spadalo med svetovna čuda, čeprav ga bodo opravile sofisticirane mehanske pošasti z neslutenimi sposobnostmi. Glavni stroj naj bi bil sveder z rezili iz tungstena, katerega storilnost naj bi dosegala poldrugi kilometer predora na mesec. Oba prometna predora bosta v zaključni fazi okrepljena s 700.000 cementnimi segmenti cevaste oblike. Promet današnjih približno 52 milijonov potnikov in 60 milijonov tovora na leto bi se moral leta 1993 povzpeti do 67 milijonov potnikov in približno 84 milijonov ton blaga. Ob nastopu novega tisočletja predvidevajo 95 milijonov potnikov in 140 milijonov ton tovora. Z razvojem železnic naj bi se potniška zveza med Londonom in Parizom omejila na dobre tri ure vožnje, iz Londona do Bruslja pa celo na slabe tri ure. Prihod v sama mestna središča bo verjetno izničil letalski promet na teh kratkih relacijah. BRUNO KRIŽMAN *................. •• ji Prototip svedra za predor pod Rokavskim prelivom wmmsmmi patronat IJVAC svetuje :::: - Kdo lahko zahteva povrnitev vplačanega davka na zdravje Vpr.: »Zadnji dve leti sem kot obrtnik redno plačal »davek na zdravje« na podlagi dohodka, čeprav se z njim nisem strinjal in sem lani tudi vložil priziv na INPS. Sedaj sem slišal, da so delno razveljavili ta davek in da bo moral INPS vračati denar. Zanima me, ali v mojem primeru velja za povrnitev zneskov priziv, ki sem ga vložil lani, ali pa moram narediti novo prošnjo?«(L.H.) Odg.: »Izjemno visoka socialna dajatev za vsedržavno zdravstveno službo, ki so jo uvedli leta 1986 in jo bolje poznamo kot davek na zdravje, je med vsemi delovnimi ljudmi, predvsem pa v vrstah samostojnih delavcev, vzbudila veliko negodovanja in protestov. Že sama višina dajatve — 7,5% na vse dohodke do 40 milijonov lir in 4% na dohodke do 100 milijonov lir, z izjemo le dohodkov od odvisnega dela, pokojnine in prvih štirih milijonov prijavljenega dohodka od zemljišč, stavb in kapitala — pove, da ta obremenitev sploh ni solidarnostne narave; državljani so dolžni plačevati vse višje prispevke za javno zdravstveno službo, ki pa je čedalje, pomanjkljivejša. Veliko zavarovancev je podobno, kot ste to storili vi, vložilo priziv proti tej socialno krivični dajatvi, kar je učinkovalo kot politični pritisk na nadzorne organe in je imelo za posledico, da se je s tem spornim vprašanjem spoprijelo tudi ustavno sodišče. Razsodba št. 431 z dne 29. oktobra 1987, ki je bila objavljena v Uradnem listu preteklega 9. decembra, pa ni izpolnila upravičenih pričakovanj in davek na zdravje ostaja pravno polnomočen in kot tak je tudi obvezen za vse kategorije zavarovancev. Edino izjemo predstavljajo samostojni delavci, ki niso dolžni plačati minimalnega forfetarne-ga prispevka, temveč le odgovarjajoči znesek na osnovi dohodka v prejšnjem letu. Te dajatve ni torej oproščen nihče, razen tistega, ki ni imel leto prej nobenega dohodka. Davek na zdravje bo tako treba plačati tudi v letu 1988, za odstotek pa bomo zvedeli ob odobritvi finančnega zakona. Zgleda, da ga bodo znižali na 6,5% in prihodnje leto na 5%, kar bo nekoliko razbremenilo zavarovance, bistvo problema pa ostaja nerešeno. Na zastavljeno vprašanje je odgovor naslednji: Priziv kot tak se smatra kot zavrnjen, ker je vseboval zahtevo, da se davek na zdravje v celoti razglasi kot protizakonit. Kdor ima zato pogoje, mora sam vložiti prošnjo na INPS za povračilo odvečnih zneskov. Delno povrnitev zdravstvenega prispevka za leti 1986 in 1987 lahko zahtevajo naslednje kategorije: 1. Obrtniki, trgovci in vsi, ki opravljajo svobodne poklice in so imeli leta 1985 oz. 1986 manj kot 8.640.000 lir dohodka. Pravico imajo do povračila razlike med minimalnim plačanim zneskom 648.000 lir (2 obroka po 324.000 lir) in dejanskim zneskorp, ki odgovarja 7,5% dohodka. Kako najenostavneje ugotovimo, kdo je upravičenec? Vsakdo naj pregleda odrezke z roza odtisom iz zadnjih dveh let in če je vsak obrok znašal 324.000 lir, ima gotovo pravico do delnega povračila. Preko Patronata lahko vloži zadevno prošnjo na INPS, priložiti pa ji mora fotokopijo odrezkov in davčne prijave 740. 2. Kmečki zavarovanci bodo za zadnji dve leti skoraj vsi deležni povračila skoro celotnega zdravstvenega prispevka, ki je znašal 324.000 lir oz. 162.000 lir na goratem območju. Pogoj je, da ni kmetovalec v prejšnjem letu prijavil več kot 4.320.000 lir dohodka. Prošnjo je treba nasloviti na SCAU ter priložiti fotokopijo odrezkov in izjavo o dohodkih. Do povračila pa nimajo pravice odvisni delavci in upokojenci z drugimi dohodki ter nezavarovani državljani, medtem ko morajo tuji državljani ob začetku leta poravnati vsaj minimalni letni prispevek 750.000 lir«. Pozor na agrarne dohodke! V preteklih dneh je tržaški urad za poenotene kmečke prispevke SCAU poslal nekaterim kmečkim zavarovancem vabilo, naj se čimprej zglasijo pri njem v zvezi z ugotavljanjem agrarnega dohodka. Kot znano, je agrarni dohodek osnova za izračun odstotnega dodatnega prispevka za pokojninski sklad in v določenih primerih tudi za »davek na zdravje«. Ker so nekatera kmečka podjetja javila na osnovi katastrskega izvlečka navidezno zelo nizek agrarni dohodek, sedaj SCAU preverja, ali ni morda prišlo do kakšne spremembe pri izkoriščanju kultur na posameznih zemljiščih. Kdor je npr. iz travnika ali njive za posevke uredil vrt ali vinograd, mora to javiti in mu bodo izračunali sorazmerno višji agrarni dohodek. Za prijavo obdelanih površin ni nobenega roka in zainteresirani lahko to uredijo tudi preko Patronata. Razpolagati pa morajo s katastrskim izvlečkom in predhodno preveriti, ali je na vsaki parceli navedena kultura. (B.S.) Letošnji pogoji gospodarjenja v SFRJ Kaj se jugoslovanskemu gospodarstvu obeta po sprejetju zvezne resolucije, kakšni bodo pogoji gospodarjenja v letošnjem letu? Strokovnjaki menijo, da bo cena denarja skoraj na ravni inflacije. Obresti za kredite bodo blizu ravni realne inflacije, ne glede na to, da se je realna cena kapitala januarja zmanjšala. Limiti bančnih plasmajev so odpravljeni, a uvedena je obvezna rezerva. Za 30% se zmanjšujejo vsi rees-konti iz emisije NBJ, kar pomeni zmanjšanje likvidnosti bank, ki bodo ceni denarja prištele še ceno za obvezno rezervo in stroške za bančno manipulacijo. Obresti ne bodo znašale 106%, ampak kmalu 160%. Letos je računati na realen tečaj dinarja z zaostajanjem 1 do 2 mesecev, pri čemer bo treba paziti tudi na morebitne večje spremembe tečaja. Ob realnem tečaju bodo izvozne spodbude seveda manjše kot doslej. Njihovo izplačevanje bo verjetno bolj redno, ker je bil sprejet sklep o izplačevanju zamud- nih obresti. Pri poslovnih odločitvah bo treba upoštevati še, da bodo manjše ugodnosti pri kreditiranju priprav za izvoz in uvoz, kar je tudi posledica zmanjšanja reeskonta NBJ. Seveda pa ne gre niti pomišljati o manj ofenzivni izvozni usmeritvi, pri čemer bodo spet dohodkovno zanimiva tudi klirinška tržišča. Glede pogojev gospodarjenja velja povedati, da je ZIS sprejel obveznost, da bo v prvem četrtletju izdelal program odmrznitve cen po 1. juniju. Naloga gospodarstva oziroma Gospodarske zbornice pa je, da strokovno oceni vsebino tega programa zlasti z vidika, ali bo res možno poslovanje podjetij v čimbolj tržnih pogojih. Kot znano, je ZIS ostal pri formulaciji, da se bo po odmrznitvi oblikoval po tržnih merilih znaten del cen in ne pretežni del cen, kot je predlagalo gospodarstvo. To leto naj bi pomenilo slovo od grandomanije pri investiranju, zato pa naj bi bile bolj zaželjene manj- še, produktivne naložbe, s katerimi bo možno učinkovito gospodariti in biti konkurenčen na tujih trgih. Ne gre pozabiti na parolo o kakovosti proizvodnje, ki naj bo opozorilo, da je nujno spremeniti miselnost in tudi ukrepati. V sleherni tovarni so namreč še velike rezerve. Za primer povejmo, da so strokovnjaki ugledne mednarodne ustanove, ki se ukvarja z vprašanji kakovosti, v Iskri ugotovili, da bi lahko za 20% povečala dohodek, če bi se držala standardov kakovosti in dogovorjenih rokov — brez enega investiranega dinarja! V času, ko ni na pretek investicijskih sredstev, je torej čas za izpopolnjevanje kakovosti in izobraževanja ter za pravilno kadrovsko politiko. V vsakem podjetju naj bi ugotovili, s katerimi izdelki niso konkurenčni na tujih trgih. Bodočnost jugoslovanskega izvoza namreč ni v nizkih, ampak v srednjih in visokih cenovnih razredih ob višji ravni kakovosti izdelkov in storitev. (jo) VIA CICERONE 4 - 34133 TRIESTE. ITAIY * išče MANAGERJA ZA MARKETING ki bo neposredno podrejen generalnemu direktorju in bo moral v skladu s smernicami matične hiše upravljati in koordinirati marketinško dejavnost v tesnem sodelovanju z obrati, ki delujejo na dodeljenem geografskem področju. Od kandidatov se zahteva: univerzitetna izobrazba, starost od 30 do 40 let, specifične izkušnje s področja komercializacije izdelkov za široko potrošnjo in/ali s področja trgovinske menjave z državami Vzhodne Evrope. Poleg tega morajo znati slovenščino ali srbohrvaščino in biti pripravljeni na pogosta potovanja. Obvezno je odlično znanje angleškega jezika. Interesenti, katerim jamčimo popolno diskretnost, naj pošljejo v angleščini napisan podroben kurikulum poklicnih izkušenj, naslov in telefonsko številko v kuverti z oznako »CONFIDENTIAL« na: COCA-COLA SOUTHEAST EUROPE S. p. A. Ulica Cicerone 4 34133 TRST _________________h nekdanje gospodarske kronike Promet v tržaški luki »JUTRO«, 3. februarja 1938. Vse zadnje mesece so tržaški listi z zanimanjem zasledovali razvoj železniškega in pomorskega prometa v Trstu, ki je naglo naraščal, in ponovno so napovedovali, da bo -v preteklem letu - bržkone o svojem obsegu dosegel doslej edinstveno leto 1913. Sicer so se v šteli, vendar pa je promet s statističnega vidika zares dosegel številke, kakor zlepa ne v vsej povojni dobi. Mnogo so k temu pripomogle razne tarifne ugodnosti, skoraj popolna mehanizacija pristaniškega dela, tako da se naraščanje prometa pri zaposlitvi delavstva malone ni nič poznalo, deloma pa tudi nova ureditev in konsolidacija paroplovnih družb in njihove službe, ki je bila izvršena pred dobrim letom dni. V finančnem pogledu to naraščanje prometa sicer ni mnogo koristilo neposrednim tržaškim finančnim krogom, ker je ves kapital po veliki večini v rokah genovskih in beneških podjetnikov, vendar pa je določen odstotek dobička odpadel tudi na Trst. Promet je lani v Trstu dosegel skupno 52,867.000 stotov blaga. Promet po železnici je znašal 22,164.500, po morju pa 31,703.000 stotov blaga. V prvi vrsti prihajajo seveda v poštev podatki o pomorskem prometu, ker pomenijo podatki o želežniškem deloma le ponovitev številk, ki se nanašajo na isto blago. Diferenca med enim in drugim, ki dosega 9 milijonov 539.000 stotov, bi odpadla, koliko bi bilo mogoče soditi na prvi pogled, neposredno na Trst, tako da bi mesto samo absorbiralo nad 1/3 vsega blaga, kar ga je prišlo v Trst po morju in železnici. Upoštevati je treba, da je velik del tega blaga absolviral avtomobilski tovorni promet, ki je v zadnjem času zelo narastek Tako n.pr. tržaška rafinerija mineralnih olj, ki prejema surovine pretežno po pomorski poti, odvaža v Trst bencin in druge svoje produkte, skupno okrog 300.000 ton na leto, večinoma s svojimi avtocisternami na bližnje podeželje, pa tudi v vsa večja skladišča v gornji Italiji. Za primerjavo s prejšnjimi leti navajajo listi naslednje podatke: celokupni promet je znašal leta 1913 61,5 milijona stotov blaga, leta 1933 je padel za dobrih 50% na 30 milijonov, nato pa je prav polagoma spet naraščal. Leta 1934 je znašal skoraj 40 milijonov, leta 1935 že 41,9 milijona stotov, leta 1936 le še 36,5 milijona, lani pa že 53,9 milijona stotov blaga. Pomorski promet se je v omenjenih letih razvijal takole: leta 1913 34,5 milijona, leta 1933 18, leta 1934 24, leta 1935 24,5, leta 1936 skoraj 22, lani pa 31,7 milijona stotov blaga. Po nadaljnih podatkih je znašal lani nasproti letu 1913 celokupni promet 76,7%, železniški promet 82,75%, pomorski pa 97,7%. »Popolo di Trieste« meni, da je tudi odstotek prometa na kopnem glede na mnogo večji tovorni avtomobilski promet dosegel nedvomno odstotek pomorskega prometa. Zanimivi so tudi podatki o odnosu tržaške luke do posameznih srednjeevropskih držav. Avstrijski uvoz in izvoz preko Trsta je znašal lani 7,6 milijona stotov, češkoslovaški 4,3, madžarski 1,7, jugoslovanski 1,247.005 (leta 1936 komaj 524.734, leta 1935 pa 1,334.417 - slovenski les), nemški pa malone 1 milijon ton stotov blaga. Delegacija RK ZSMS na dvodnevnem obisku v F-JK Potrjena potreba po sodelovanju med mladimi z obeh strani meje Včeraj srečanje z vodstvom SKGZ in Mladinskim odborom TRST — Po decembrskem občnem zboru Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze je v Mladinskem odboru zavela nova sapica. Po zadnji dveletni mandatni dobi, ki so jo sami člani odbora označili za mlahavo in ne dovolj konkretno, naj bi odbor namreč začel aktivnejše delovati in posegati v vsesplošno realnost Slovencev v Italiji in posredovati med različnimi obmejnimi kulturami ter na splošno med narodoma, ki jih ločuje meja: med italijansko in slovensko mladino iz Italije in Slovenije. Prvi korak do širše zasnovanega programa, ki sicer nima še dokončno začrtanih obrisov in vsebin, pa je po mnenju članov mladinskega odbora gotovo medsebojno spoznavanje in informacija. »Najprej moramo pojasniti naše odnose znotraj naše krovne organizacije in zunaj nje: po eni strani je treba torej vnašati'v SKGZ želje, potrebe in interese mladih ter sodelovati pri izobraževalni politiki SKGZ, po drugi strani pa si moramo najti primerno vlogo v Furlaniji-Julijski krajini in v enotnem slovenskem kulturnem prostoru ter vzpostaviti stike med našimi vrstniki iz Italije in Slovenije in na ta način posredovati informacije z ene strani meje na drugo,« je mnenje novega predsednika mladinskega odbora Borisa Perica. V okviru tega minimalnega začetnega programa so torej mladinci SKGZ organizirali že dve srečanji: po sestanku, ki ga je Mladinski odbor imel pretekli teden z mladinskim vodstvom Slovenske skupnosti, je tokrat priredil dvodnevno srečanje s predstavniki Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, ki so prispeli včeraj v Trst, Beseda »srečanje« ni naključna, saj so mladinci SKGZ hoteli nuditi večplastno predstavitev življenja slovenske narodnostne manjšine v Italiji s posebnim poudarkom na mladinskem delovanju, obenem pa so hoteli začrtati tudi prvi okvirni program bodočega sodelovanja. Srečanja so se udeležili predsednik Republiške konference Tone Anderlič, odgovorni za mednarodne odnose Robert Basej, odgovorni za kulturo in telesne dejavnosti Jože Artnak in sekretar sveta za mednarodne odnose Tomaž Glažer. Dopoldne so jih na sedežu SKGZ v Trstu ob prisotnosti jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Livija Jakomina sprejeli novi predsednik SKGZ Klavdij Palčič, tajnik Duško Udovič, predsednik teritorialnega odbora za Tržaško Suadam Kapič in tajnik teritorialnega odbora za videmsko pokrajino Ferruccio Cla-vora, ki so gostom orisali življenje Slovencev v Italiji od tržaške do videmske pokrajine ter delovanje, funkcije in načrte Zveze. Pri tem so omenili prizadevanja za dosego zakona za globalno zaščito Slovencev in za spoštovanje vsaj osimskih sporazumov v trenutku, ko se Slovencem skuša jemati tudi doslej uveljavljene pravice. Obenem pa so omenili tudi posege pri jugoslovanski vladi v korist italijanske manjšine v Jugoslaviji. Razgovor s člani mladinskega odbora pa je potekal popoldne, ko so dolo- čili jedro bodočega skupnega delovanja, ki ne bi smelo imeti samo lokalnih in nacionalnih omejitev, a bi moralo sloneti tudi na širših vprašanjih. Tako bi treba obiti meje ožjega sodelovanja med organizacijama in zaobjeti širše življenje slovenske mladine v Italiji in Sloveniji, kar bi omogočalo pretok gibanja na področju kulture. V tem smislu naj bi torej v bližnji prihodnosti priredili srečanje z uredništvom tednika Mladina, obenem pa so si mladinci zaželeli večjega sodelovanja na področju tiska. V tem okviru naj bi torej vzpodbudili sodelovanje med novo goriško radijsko postajo Val in institucionalnimi postajami v Sloveniji, dobrodošlo pa bi bilo tudi sodelovanje v tisku. Tudi srečanja, ki jih je doslej prirejala Koordinacija ZSMS za slovenske mladince, ki živijo v Italiji, na Koroškem in na Madžarskem, naj bi v prihodnosti potekala v. znamenju ožjega sodelovanja. Mladinci iz Slovenije so s svoje strani izrazili željo, da bi globlje spoznali italijansko mladinsko stvarnost. Po razgovorih so predstavniki RK ZSMS obiskali Tržaško knjigarno, obrtno delavnico Atelier v Nabrežini, sestali so se s člani Kulturno-umetniške-ga društva Prints (na srečanju je bil prisoten tudi devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar), v Bazovici pa so se sestali s člani Mladinske skupine Pinko Tomažič. Danes bodo obiskali tudi Benečijo in Gorico. B. G. Slovenski oktet v nedeljo v Tolminu in Mirnu LJUBLJANA — Te dni potekajo po raznih krajih Slovenije še zadnji koncerti pred mesecem dni začete koncertne turneje Slovenskega okteta, najbolj prestižne tovrstne glasbene skupine v sosednji republiki. Oktet je doslej imel približno 15 nastopov, predstavil pa je povsem nov spored božičnih pesmi. Koncertiral je predvsem v župnijskih cerkvah, kot nam je povedal tenorist Peter Ambrož; člani skupine so, vsaj kar se tiče odziva občinstva, s koncerti zadovoljni. Da je obisk občinstva precejšen, je vsaj delno zasluga tudi priznanega organista Huberta Berganta, ki na tej turneji nastopa skupaj s člani okteta. Koncertni program traja poldrugo uro, med tem časom pa se omenjeni umetnik in oktet vrstita bodisi posamično kot v skupni zasedbi. Skladbe, ki jih Slovenski oktet izvaja ob spremljavi Huberta Berganta, so predvsem dela domačih avtorjev (I. Zupana, L. Cveka, V. Štolcerja itd.), Bergantov repertoar pa obsega dela Bacha, Pahelbella, Ravanella, Premrla, Kimovca, Welyja in Messiaena. Glede vokalnega dela koncerta bi omenili Koralno mašo, ki je uvoden motiv koncerta, ter klasične napeve kot npr. White Christmas in Sveta noč. Slovenski oktet in Huberta Berganta čakajo sedaj še zadnji koncerti v nekaterih krajih Primorske. Med drugim bodo v nedeljo nastopili tudi v Tolminu (ob 14.30) in Mirnu (na gradu, ob 18. uri), kjer so v preteklosti že večkrat gostovali. (I. V.) O pravicah koroških Slovencev tudi v evropskem parlamentu CELOVEC — Na Koroškem in tudi v krogih ostalih strank se še vedno nadaljuje razprava o takoi-menovanem šolskem pedagoškem modelu, ki naj bi privedel, v kolikor bi ga uzakonili, do ločevanja šoloobveznih otrok po jezikovnem kriteriju. Znana so stališča obeh osrednjih slovenskih organizacij, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se odločno ih ob podpori demokratičnih nem-škogovorečih občanov z vso silo upirata proti taki rešitvi šolskega vprašanja, pa čeprav so to akcijsko enotnost okrnile nedavne izjave predsednika Narodnega sve- ta koroških Slovencev Matevža Grilca (v bistvu je pristal na ločitveni model). Medtem ko zagovorniki koroškega pedagoškega modela, ki naj bi ga s prvim septembrom na Dunaju uzakonili, še naprej tarnajo, ker ostala Avstrija in Evropa bolj verjameta nasprotnikom modela kakor njim, se je zvedela novica, da razprava v evropskem parlamentu o kršitvi pravic koroških Slovencev prej ali slej verjetno bo. Na seji poslancev socialističnih strank Zahodne Evrope so namreč sklenili, da bodo predložili osnutek resolucije o tem vprašanju. Koper: v osmicah poslej več reda KOPER V koprski občini so pred tremi leti ponovno oživele osmice, nekoč (na Tržaškem pa še dandanes) zelo pogoste, tradicionalne domače gostilne, ki so jih vinogradniki odprli za osem dni in prodajali domače vino za dom. Seveda brez pokušnje vina ni šlo, pri tem pa so kupci lahko kaj hladnega tudi prigriznili. Domačo hrano, seveda. Ko so na Koprskem oživili to tradicijo, je bil odziv sprva pičel, nato pa so se osmice kar razbohotile. V nekaterih je bilo prijetno, domače, kot se pač za osmico spodobi, druge pa so postale prav male gostilne, odprte pozno v noč in tudi dokaj dobičkonosne ustanove. Pri občinskem komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo ter finance v Kopru so zato sklenili poostriti nadzor nad osmicami in vpeljati določen red. Zato so izdali tudi navodila za pridobivanje dovoljenj, organizacijo in izvajanje osmič. En proizvajalec (klet) lahko organizira osmico le enkrat na leto in lahko traja največ osem dni od vključno petka do vključno naslednje nedelje, odprte pa so ob delavnikih največ od 15. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 22. ure. Ob soglasju Krajevne skupnosti pa tudi do 24. ure, vendar ne dlje. To je že ena od pomembnih sprememb v primerjavi z dosedanjo prakso. Če lastniku osmice vino, pripravljeno in prijavljeno za prodajo na osmici, poide pred rokom, mora lastnik osmico zapreti. Sicer pa v osmici lahko nudijo le vino lastne proizvodnje, hladne narezke (pršut, panceto, sir), trdo kuhana jajca v lupini ter vloženo zelenjavo. Seveda je zaželeno, da ob tem ponujajo tudi domač kruh. V dosedanjih osmicah so poleg omenjenega ponujali še pečene klobase, svinino, zelje..., kar poslej ne bo več mogoče. Pomembno je tudi, da bodo cene nadzorovane in sicer vino ne bo smelo biti dražje več kot 50 odstotkov od cene, ki jo imajo v vinotoču Tozda Vinako-per v Kopru. Za orientacijo: trenutno tam prodajajo malvazijo po 700 din, refošk pa po 650 din za liter. Nadzorovane pa bodo tudi cene hladnih narezkov. V osmici bodo goste lahko stregli le domači oziroma najožji sorodniki lastnika osmica, vsi pa bodo morali imeti tudi veljavno dokazilo o zdravstvenem pregledu za delo v živilski stroki. V navodilih je posebej zanimivo to, da bodo v občini pripravili koledar osmič, saj bo pravni organ v istem tednu načeloma dovolil le eno osmico hkrati, izjemoma dve, vendar nikakor v isti krajevni skupnosti. DUŠAN GRČA Aids se širi (sicer počasi) med heteroseksualci KOPER — »Mnogi upajo, da je aids le bolezen nekaterih "rizičnih" skupin in da bo to tudi ostal. Menijo, da "normalni heteroseksualci" niso ogroženi. To je utvara, zgrešena ocena, ki utegne po vsem svetu terjati milijone človeških življenj.« Tako se začenja daljši članek, ki ga je za hamburški Spiegel napisni švedski zdravnik dr. Michael G. Koch, eden najvidnejših svetovnih epidemiologov, specialistov za aids. Dr. Koch spremlja širjenje pandemije od leta 1983 in je vodja mednarodnega projekta računalniške simulacije širjenja aidsa v svetovnem merilu (ASSP). Njegove računalniško podprte napovedi so se doslej izkazale kot zelo zanesljive. Je avtor doslej najizčrpnejše strokovne knjige o aidsu (»AIDS - od mo-jekule do pandemije«). Zavzema se za izvajanje zakonskih ukrepov, predvidenih za zatiranje nalezljivih bolezni nasploh, in ga zato uvrščajo med tako imenovane »jastrebe«. Ko ga je pred nedavnim bavarska vlada imenovala za svojega svetovalca, je to sprožilo ostre proteste socialdemokratov, zele,-nih in predstavnikov nemškega zdru-Zenja za pomoč obolelim in okuženim. . Dr. Koch v članku poudarja, da se Javnost le nerada seznanja z ugotovitvami »resnih raziskovalcev, ki z vseh koncev sveta poročajo o primerih heteroseksualnih okužb.« Opisuje primer | Švedskega: leta 1979 se je neki mlad ^ved naflaitiju okužil s prostitutko. V naslednjih letih je imel na Švedskem sPolne odnose s sedmimi ženskami, jned katerimi so danes štiri okužene. od le-teh sta okužili svoja bodoča j^oška partnerja. V dveh zakonih so se °dili trije otroci, od katerih so doslej a dva ugotovili, da sta okužena. r .“^z kontakta na Haitiju je doslej to-J nastalo skupno devet zanesljivo gotovljenih primerov sekundarnih in Udarnih okužb v srednjevelikem estu na severu Švedske, ki ima manj kot 100 tisoč prebivalcev,« piše dr. Koch. »Nobeden ne pripada kateri od konvencionalnih rizičnih skupin. Ta heteroseksualna veriga okužb je bila odkrita, ko se je eden od v tretji liniji okuženih moških kot krvodajalec odločil dati kri, okužbo pa so odkrili pri rutinskem testiranju krvi.« Dotlej nihče od okuženih ni vzbujal nikakršne pozornosti zaradi morebitnih simptomov. »Statistika o aidsu je neke vrste arheologija virusa HIV,« povzema avtor. »Kaže, kaj se je v povprečju dogajalo pred desetimi leti -to pa je prepozno za kakršnokoli obliko intervencije.« Deset ali več let namreč lahko mine od okužbe do izbruha bolezni. »Z okužbami je pri aidsu tako, kot z gobami v gozdu: kjer vidimo, da raste goba, lahko sklepamo, da je v zemlji pod njim razvejana mreža micelija, ki tam raste že dolgo. Kjer pa ne vidimo nobene gobe, o obstoju takšnih mice-lijev ni mogoče reči nič zanesljivega, če v zemljo ne zasadimo lopate in pogledamo. Gre za vprašanje, ali hočemo vedeti.« Dr. Koch našteva primere, kot so to hoteli: v mestu Hudiksvall (17 tisoč prebivalcev) so našli vironosko, ki je (delno s skupinskim vbrizgavanjem mamila, delno s spolnimi stiki) okužila v enem samem letu 46 oseb, od tega polovico ljudi iz drugih švedskih mest. Tako se širi aids. Švedski raziskovalci so zanje ugotovili, da je vsak od njih imel v zadnjem letu povprečno štiri do enajst nadaljnjih spolnih partnerjev, domnevno pa razen tega še partnerje pri skupnem vbrizgavanju mamil. Vendar epidemiologi večine niso mogli odkriti. »Bolj kot samo število odkritih okužb - čeprav bi z matematično ekstrapolacijo za vso Švedsko dobili številke, ki gredo v stotine, za ZRN pa v tisoče - je grozljiva velikost kontaktne mreže odkritih verig... Človek se ustraši tega, da bi poskušal v mislih izračunati, kakšne razsežnosti bo imela A. PERTOT Vam ponuja fantastično blago za fantastično pustno obleko PUST - PUST - PUST TRST — Ul. Ginnastica 22 Tel. 761-029 čez pet ali deset let. Številke postajajo - kljub določenemu notranjemu zasi-čenju - velikanske. Aids se med heteroseksualnim prebivalstvom, tako kot to velja tudi za ostale spolne bolezni, ne širi hitro, temveč izrazito počasi. To nam utegne biti v resnici v tolažbo. Tu ne gori prerija, temveč tli močvirska šota. Moramo pa vedeti, kako težko je pogasiti požar v močvirju.« Kochove napovedi so pesimistične, iz razpoložjivih dejstev in spoznanj je moč sklepati le, da se bo »virus neizogibno širil tudi med heteroseksualci. Vplivamo lahko le na obseg širjenja. Prosvetljevanje prebivalstva mora vsebovati predvsem informacije, ki niso čisto samoumevne. Naučiti se moramo pogovarjati tudi o težavnih temah, vključno s tistimi, so so danes še tabu. Pri teh pogovorih pa se moramo vsi truditi, da srce sicer ohranimo toplo -a glavo hladno.« VITKO KOGOJ Delegacija Unije pri Mikuliču REKA — Delegacijo predsedstva Unije Italijanov iz Istre in z Reke bo jutri v Beogradu sprejel predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikuiič. Na sestanku mu bodo predstavniki Unije predočili celotno problematiko italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, tudi v luči obiska, ki ga bo opravil v Rimu 28. in 29. t. m. (naslednjega dne bo Mikuiič na uradnem obisku v Vatikanu). Delegacijo Unije bo vodil njen predsednik Silvano Sau. Zaradi jutrišnjega beograjskega sestanka bo seja predsedstva Unije — prvotno predvidena za torek — v četrtek, 28. t. m. obv. občini V TEKU JE PROMOCIJSKA SEZONSKA RAZPRODAJA maiiii TRST Tel. 767235 Trg sv. Jakoba 6 vergoni pelletterie Napoved ministra Granellija ob včerajšnjem zaključku 3. konference Pred koncem februarja v Rimu posvetovanje o prihodnosti državnih soudeležb v deželi SSŠ o skorajšnjih volitvah v šolske organe Ministrstvo za javno šolstvo je dokončno oklicalo volitve v šolske organe s triletno mandatno dobo v nedeljo, 28., in v ponedeljek, 29. februarja. V predvidevanju omenjenih volitev je Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst - sklical že 30. oktobra sejo šolskega odbora zaradi prve izmenjave pogledov na zadržanje slovenskih volil-cev. Na naslednji seji 16. novembra se je že začelo oblikovati skupno stališče, čeprav je bila seja še vedno samo informativnega značaja. Na zadnji seji, 12. januarja, so bili prisotni predstavniki KPI, PSI, Slovenske skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Slovenske prosvete in zastopniki goriškega in tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole. Soglasno je bil sprejet sklep o vzdržanju slovenskih volilcev na prihodnjih volitvah v okrajne in pokrajinske šolske svete. Sklep, da slovenski volile! ne bodo vlagali kandidatnih list in ne bodo volili za okrajni in pokrajinski šolski svet, temelji na prvotni zahtevi po avtonomiji slovenske šole in ustanovitvi primernega šolskega organa, ki bi združeval slovenske šole vseh vrst in stopenj, kakor predvideva smisel odloka o ustanovitvi teh organov. Ker do danes naša upravičena zahteva ni prejela pozitivnega odgovora, je moralna dolžnost vsakega volilca, da se dosledno ravna po sklepih, sprejetih že leta 1977 ob prvih volitvah v zborne organe. Priporoča pa se številna udeležba pri volitvah v svete področja didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete. Strnjeno in enotno zadržanje slovenskih volilcev bo jasno opozorilo ministrstvu za javno šolstvo, da vključi v besedilo novega zakona o reformi zbornih organov tudi naše zahteve. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE TAJNIŠTVO TRST Z veliko pozornostjo sem sledil posegom vseh tistih, ki so se v teh dveh dneh zavzete razprave zvrstili na govorniškem odru. Zabeležil sem si tudi vse predloge, sugestije in priporočila, ki so prišla na dan v zvezi s posameznimi obravnavanimi temami. Zdaj bom v najkrajšem času sklical v Rimu srečanjez voditelji vseh družb, ki delujejo na področju državnih soudeležb ter bomo z njimi sestavili politično in gospodarsko oceno same konference in stanja v obratih z državno soudeležbo v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Še pred koncem februarja pa bom na pristojnem ministrstvu sklical posebno srečanje s predstavniki deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in krajevnih sindikalnih organizacij, da bomo skupno sestavili dokument o pobudah, ki naj se v tej deželi povzamejo v smeri nadaljnjega utrjevanja prisotnosti državnih soudeležb, in to v skladu z' možnostmi, ki jih nudijo ustrezni državni in deželni zakoni ter z možnostmi, ki se odpirajo - tudi za razvoj sodelovanja s tujino - z zakonom o razvoju obmejnih območij v pripravi. S to obvezo je minister Granelli včeraj zaključil 3. deželno konferenco o državnih soudeležbah, ki je od petka zjutraj potekala v novih razstavnih prostorih na Velesejmu pri Montebe-lu. Kakor smo zabeležili že v včerajšnji številki našega dnevnika, so se konference udeležili najvidnejši predstavniki Zavoda za industrijsko obnovo IRI ter proizvodnih in finančnih družb, ki delujejo v njegovem sklopu. Včeraj je nastopil tudi podtajnik na ministrstvu za državne soudeležbe Giulio Santarelli, ki je dejal, da ima vlada stalno prisotne, poleg tistih, ki zadevajo Jug, tudi probleme dežel, ki so specifično vezane na sodelovanje z zunanjim svetom in med katere seveda sodi tudi Furlanija-Julijska krajina. Je pa vlada mnenja, je še dodal Santarelli, da v tej deželi niso danes toliko potrebne nove naložbe za obnovo obstoječih proizvodnih obratov, kolikor prej naložbe za uvajanje tehničnih in operativnih inovacij. V včerajšnjem delu posveta so nastopili predstavnik deželne uprave Ci-riani, deželni tajnik FIOM-CGIL Zarli, sindikalist UIL-Trasporti Vilevich, D. Romeo za Raziskovalno cono, predsednik Pristaniške ustanove Zanetti, podpredsednik družbe Trieste-Sincrotrone Anzellotti, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi, tržaški pokrajinski tajnik CISL Tersar in predsednik tržaške industrijske zveze To-resella. Michele Zanetti je v svojem posegu poudaril absurdnost sedanje prometne politike v Italiji, v okviru katere se po eni strani potencirajo prometne infrastrukture (avto cesta in tabeljska železniška proga), ki povezujejo tržaško pristanišče z evropskim zaledjem, po drugi pa se v isti sapi ožijo prometne zmogljivosti jadranske morske poti. Pred zaključnim nastopom ministra Granellija je povzel besedo predsednik deželne uprave Biasutti, ki je pojasnil nekatera vprašanja, ki so stopila v ospredje med razpravo in ki zadevajo delovanje deželnih organov. Tako je pojasnil odnose z družbo Italstet zlasti kar zadeva urbanistično uredi- tev tržaškega pristanišča in gradnjo velike ranžirne železniške postaje pri Červinjanu ob konkretnem sodelovanju krajevnih proizvodnih enot. Minister Granelli je začel svoj poseg z ugotovitvijo, da so vsi dejavniki, ki so nastopili na konferenci, izrazili soglasno prepričanje, da so obrati z državno soudeležbo nepogrešljivi za deželno gospodarstvo in še posebej za Tržaško in Goriško. Tega mnenja je , tudi osrednja vlada, ki v tej zvezi zagovarja stališče, da medtem ko je po eni strani sodelovanje zasebnega kapitala v določenih primerih dobrodošlo, je po drugi strani prav tako na dlani, da je obrate z državno soudeležbo treba sicer posodobiti in tehnično izpopolniti, nikakor pa ne razprodajati. Glavno besedo imajo pri tem posamezne družbe v sklopu Zavoda za industrijsko obnovo (ENI, Finmare, Efim itd.), finančna sredstva, potrebna za uresničevanje njihovih načrtov, pa nakazuje vlada. Opredeljevanje za posamezne načrte pa je stvar širše skupnosti, ki mora zajeti tudi deželne uprave, sindikalne organizacije ter druge sociogospodarske sile. Prav zaradi tega namerava ministrstvo za državne soudeležbe ustanoviti posebno komisijo, ki naj stalno sledi tem problemom zlasti v časovnih presledkih med ustreznimi konferencami in ki naj skrbi tudi za vzdrževanje stalnih odnosov s posameznimi deželami. Kar zadeva specifične probleme Furlanije-Julijske krajine, je minister Granelli za ške-denjsko železarno Terni dejal, da nihče ne govori o njeni zapori, temveč da se zanjo obeta pristop zasebnega kapitala. Za ladjedelnice so predvidene določene »sanacije«, v Tržiču pa nova naročila podmornic za vojsko; na področju dizla so predvidene nove investicije, znatne naložbe so nadalje predvidene na področju prometnih infrastruktur v sodelovanju z Italstatom. Okrepljena bo družba Informatica, v Ronkah pa bo vzrastla nova pobuda Aeritalia. Družba SPI bo razširila svoj delokrog in prav tako okrepljena bo raziskovalna dejavnost na vseh ravneh. Družba Savio v Pordenonu bo v kratkem prejela 46 milijard lir za nove naložbe, ki bodo omogočile zaposlitev nadaljnjih 400 delavcev. Edini obrat z državno soudeležbo v deželi, kateremu najbrž ni pomoči - zaradi omejene vsebnosti svinca in cinka v rudiščih -je rudnik v Rablju, ki ga bo treba prej ali slej dokončno zapreti (v rudniku je danes zaposlenih 140 italijanskih in nekaj jugoslovanskih delavcev), je še dejal minister. Polemike zaradi petkovega posega predsednika IRI Tajnik KPI Poli: Prodi naj odstopi Tržaška federacija KPI je izdala tiskovno sporočilo v zvezi s protislovji, ki jih je bilo mogoče zaslediti v posegih, ki sta ju na deželni konferenci o državnih udeležbah imela minister Granelli in predsednik IRI Prodi. Pokrajinski tajnik KPI zahteva celo Prodijev odstop. V sporočilu med drugim piše, da je bil Prodijev poseg sramotno izigravanje delavcev javnih podjetij in vsega prebivalstva Julijske krajine. »Načrti, ki jih je skušal Prodi .ponuditi kot novost, odražajo popolno pomanjkanje idej in smernic, iz njih je mogoče celo razumeti, da IRI nima jasnih načrtov v korist tukajšnjega gospodarstva,« piše v sporočilu KPI. Nadalje lahko beremo še, da je IRI v FJK prisotna le kolikor nadzoruje in upravlja nekatere svoje pobude, ki pa so jih dejansko izpeljala druga podjetja. Nasprotno pa so bile besede ministra Granellija nekakšen poziv gospodarskim politikom, ki so s svojim neustreznim upravljanjem povzročili stanje, v kakršnem se italijansko gospodarstvo nahaja. »KPI je vselej opozarjala na neučinkovitost tovrstne politike, za kar pa krajevne petstrankarske koalicije niso nikoli imele poguma,« beremo še v noti. Tiskovno sporočilo KPI se zaključuje s trditvijo, da bo vlada res učinkovito posegla v deželno gospodarsko strukturo samo, če čimprej odstrani predsednika IRI Prodija in zamenja tudi vodstva številnih finančnih družb. Matjaž Kmecl v knjižnici Finko Tomažič in tovariši Premalo razmišljamo o naši današnjosti Opozorilo sindikata uslužbencev CGIL Nevarnost razsula občinskega ustroja Kakšna je slovenska kultura danes? na to nelahko vprašanje je skušal v petek zvečer odgovoriti slovenski pisatelj, esejist in dramatik Matjaž Kmecl na srečanju, ki ga je na Opčinah priredila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši. Predavatelj se je približal vprašanju po poti zgodovinskega razvoja slovenskega naroda. Slovenci smo najprej izbojevali duhovno suverenost, šele mnogo zatem smo si priborili druge konstitutivne elemente naroda, nekaterih na primer lastno vojsko pa še vedno nimamo, je začel. V vsem našem razvoju nas je pogojevala naša fizična majhnost, pogojeval nas je izredno izpostavljen teritorij, na katerem živimo (»Na tem nevarnem križišču so v srednjem veku propadla številčno močnejša ljudstva.«) Doživeli smo veliko krivic, vzporedno z njimi pa je ras-tel predvsem med intelektualci (Jurčič, Jenko, Kersnik) »metafizični mit«, da bodo te krivice kaznovane. Narod je začel v preteklem stoletju domala brez lastnega gospodarstva svoj boj za duhovni obstoj in razvoj. V tem boju so padale legije tuberkuloznih ustvarjalcev. Ti so - kot je zapisal Jurčič — kot Mojzesi 19. stoletja kazali narodu pot v obljubljeno deželo. Ta pot je bila posuta z napakami, a kljub vsemu temu je slovenskemu narodu uspelo preokreniti svojo usodo. Osvobodilni boj je bil temelj slovenske državnosti, hkrati pa je bil to tudi kulturni boj, boj za kulturno preživetje, v katerem je dalo svoja življenja nad 100 naših vrhunskih ali skoraj vrhunskih ustvarjalcev. Šele po izbojevanju tega boja je lahko slovenska kultura svobodno razvila inštitucije in vse tiste dejavnike, ki so neobhodno potrebni za kulturno rast. Kmecl je navedel, kolikšen je bil ta razvoj. Slovenci premoremo sedaj 25 založb (povprečno kot ZRN), ki izdajajo letno po 2.000 naslovov (po študiji UNESCO smo skupaj s Skandinavci v samem svetovnem vrhu). V Sloveniji deluje 830 knjižnic, imamo 600 likovnih umetnikov, ki razstavljajo v 240 galerijah; izdajamo 4 otroške liste; ljubljanska televizija je imela barvni program pred italijansko; pri nas deluje 10 gledališč, 2 simfonična orkestra, 2 operi, 104 godbe na pihala, 300 narodnozabavnih ansamblov, 120 ansamblov moderne in rock glasbe (Kmecl je tu izrecno omenil skupino Karst Brothers in njeno kaseto Mačka v Žaklju: »Fantje se trudijo, da bi v sloven- sko moderno glasbo vnesli nacionalni moment. Hvala bogu, da to delajo.«) Slovenci nadalje pojemo v 1.100 zborih, v 93 glasbenih šolah in glasbeni akademiji pa se glasbeno udejstvuje 14.500 učencev. Ta armada kulturnih inštitucij in kulturnih delavcev je poroštvo za naš nadaljnji duhovni razvoj. Ob tem nastajajo seveda tudi nemajhni problemi. Kmecl je analiziral nekatere. Omenil je Pirjevčevo misel o naši, »slovenski avto-nevarnosti« (»Nihče nam ne more škodovati toliko, kot si lahko škodujemo sami.«) Vseskozi se moramo zavedati naše fizične danosti (številčno smo majhni, naša realna moč je v visokem kulturnem standardu, na to karto moramo igrati, če hočemo postati bolj evropski). Na enotni slovenski kulturni prostor gleda Kmecl zelo široko: to ni fizični prostor, je prostor duha, slovenskega kulturnega sveta, taka predstava pa prinaša nove realne zahteve (posebno odgovornost do zamejskega kulturnega prostora, pa tudi do matičnega prostora). Med razpravo v prepolni dvorani knjižnice se je Kmecl s prispodobo'zaustavil tudi ob vprašanju spremembe jugoslovanske ustave. Jugoslavija je v krizi, je bolnik. Bolnik mora najprej jemati aspirin, piti čaj, da ozdravi, ne more razmišljati in pametno odločati o svoji prihodnosti. Spreminjanje jugoslovanske ustave ni nič drugega, kot odločanje o prihodnosti... V sklepni misli je Kmecl nakazal pot, ki bi jo morali izbrati Slovenci, da bi se še dalje kulturno razvijali. Slovenci smo še preveč univerzalistični, kot bi dejal Kocbek. Še vedno mnogo razmišljamo daljnosežno, o načelih, principih, premalo pa smo pragmatični, zgodovinski, skratka premalo razmišljamo, naredimo za odločanje o naši današnjosti, je ugotovil pisec Slovenskih postnih premišljevanj. Upravni aparat tržaške Občine je v tako hudem razsulu, da je imel sindikat CGIL občinskega osebja za potrebno, da o razmerah seznani širšo javnost s tiskovno konferenco, ki jo je priredil včeraj na sedežu vsedržavne agencije ANSA. Propadanje učinkovitosti občinskega upravnega ustroja je sicer vsakemu občanu pred očmi, ko se mora vsakodnevno srečevati z birokratskimi ovirami, ki označujejo njegovo iskanje zadostitve tudi najosnovnejšim potrebam. Če se pa občan znajde v svojih odnosih z občinskimi uradi pred odgovori kot »ni moja kompetenca«, »obrnite se na drugo okence«, »vam ne morem pomagati«, ni to le krivda posameznega uradnika, je uvodoma poudarila predstavnica pokrajinskega vodstva sindikata CGIL za javno osebje Donatella Ferrante, pač pa dolgoletne zbirokratizacije in čedalje večje okostenelosti pri usmerjanju javnih služb, za katero nosijo predvsem odgovornost politiki, ki so v zadnjih letih vodili občinsko upravo. Osebje je že dolgo prepuščeno samemu sebi (če upoštevamo, da v občinskih staležih manjka kar polovica vodilnih), nihče ne skrbi za njegovo strokovno izpopolnjevanje in prilagajanje novim potrebam, mnogi usluž- benci opravljajo dejansko višje funkcije, ne da bi jim bilo to priznano tudi pri plači. Poleg tega zevajo v staležih široke praznine, saj je znano, da je v občinskih uradih nezasedenih okrog 800 delovnih mest. Posledica tega je, da so občinske službe hudo pomanjkljive na vseh področjih, od delovanja izpostav pri rajonskih svetih in samega matičnega urada, do smetarske službe (uprava je v zadnjih časih potrošila okrog 5 milijard za opremo, kljub temu pa se dogaja, da tovornjaki izgubljajo kolesa ali kretni mehanizem med vožnjo). Poglavje zase je upepeljevalnik, ki ga je Občina prevzela povsem dotrajanega, s posledicami, ki so vsem na očeh. Povsem nezadovoljivo je tudi delovanje pogrebnih služb, kjer je za polo- • vico premalo personala (za najemanje novega osebja bi po mnenju CGIL morali uporabiti vsaj del 250 milijonov, ki jih je občina namenila ureditvi zelenih površin na pokopališču). Pomanjkanje ustreznega števila osebja je posebno občutno, je poudarila Ferran-tejeva, v službah za občinske jasli in vrtce, kar povzroča družinam velike težave, kljub temu, da plačujejo razmeroma visoke vzdrževalnine. Prav tako slaba je situacija na področju skrbstva, kjer ni dovolj poskrbljeno za pomoč na domu ostarelim, ki jih je v našem mestu čedalje več. Poglavje zase sta oddelka za javna dela in urbanistiko, pri katerih je politično vodstvo Občine dopustilo tako pomanjkanje (kakovostno in količinsko) osebja, da oddajata skoraj vse delo v zakup, s precejšnjimi dodatnimi stroški za upravo (v lanskem letu je plačala več kot 500 milijonov lir samo za zamudne obresti). Ob taki nezadostnosti občinskega upravnega ustroja je povsem nesprejemljiv način, kako misli odbor reševati vprašanje priznanja višje opravljenih funkcij v smislu čl. 40 delovne pogodbe, je zaključila Ferrantejeva. Seznami upravičencev so bili večkrat spremenjeni, odbornik za osebje Seg-hene pa ne daje pravih zagotovil za res nepristransko obravnavanje pridobljenih pravic, zaradi česar se zna že itak izredno kritičen položaj občinskih služb še nadalje slabšati, ker pač narašča nezadovoljstvo med osebjem. _____pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu_ Protest staršev dolinskih osnovnošolcev Spoštovano uredništvo Obračamo se na vas v zvezi z dogodkom, ki nas je globoko pretresel in za katerega smatramo, da je proti vsaki logiki in ustroju šolskega življenja in delovanja. Za kaj gre? Didaktična ravnateljica nas je v petek nenadoma seznanila z odločitvijo, da umika učiteljico pètega razreda osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini. Na njeno mesto je že z včerajšnjim dnem prišla nova učna moč. Že to je v nasprotju z vso logiko, saj šolsko vodstvo prekinja utečen učni proces v razredu, ki ga obiskujejo naši otroci. A to še ni vse. Kaže, da je bila nova učiteljica, ki naj bi v prihodnje poučevala v petem razredu, kazensko premeščena iz Šem-polaja v Dolino. Ne gre nam v glavo, kako je to mogoče, saj je povsem jasno, da tisti, ki ni znal vestno opravljati svojega poklica v nekem okolju, ga ne bi znal niti v našem. S tem so seveda kaznovani otroci naše šole, ki izgubijo s premestitvijo priljubljene učiteljice vsakodnevno oporo in bo odslej njihova šolska usoda neznana in negotova. Pa vendar! Naša šola ni kaznilnica, niti poboljševalnica, kamor naj bi šolske oblasti pošiljale svoje uslužbence v izgnanstvo. Proti temu starši otrok petega razreda osnovne šole Prežihov Voranc odločno protestiramo in zaradi tega včeraj nismo poslali otrok k pouku. Zahtevamo, da se vrne premeščena učiteljica, ki je doslej poučevala na naši šoli in da naj si s »kaznovano« šolska uprava (tudi in predvsem slovenska) pomaga kakor zna. Doslej slovensko šolsko vodstvo, naj nam bo dovoljeno podčrtati, ni znalo razumsko in zadovoljivo reševati problematike naše šole. V prihodnje si pridržujemo še zaostriti naš boj z različnimi akcijami, ki jih bomo določili na zborih staršev in o tem bomo še naprej obveščali javnost. Položaj in ravnanje z našo šolo je s tem zadnjim dogodkom presegel vse meje dostojnosti. Sledijo podpisi Seja upravnega sveta našega gledališča Finančni položaj SSG še dalje zaskrbljujoč Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je na svoji zadnji seji ugotovil, da kljub omejitvam stroškov ustanovi manjka za redni zaključek sezone 320 milijonov lir in da bo torej le s težavo lahko izpolnila obveznosti, ki jih narekujejo ministrski predpisi o sto predstavah v lastni hiši. V predsedniškem poročilu _ je prof. Jože Pirjevec podal pregled opravljenega dela v zvezi s prilagoditvijo Kulturnega doma v Trstu protipožarnim predpisom. Z najemom posojila je bila odstranjena lesena obloga v dvorani, zamenjan moquette, nameščene nove Prevozno podjetje ACT obvešča, da bo jutri, 25. t. m., v jutranjih urah prekinjena tramvajska proga št. 2, zaradi vzdrževalnih del. V tem času bodo na Opčine in obratno vozili avtobusi. Openski tramvaj pa bo redno vozil popoldan: s Trga Oberdan bo odpeljal ob 13.34, z Opčin pa ob 13.22. zavese in predelani stoli tako v parterju kot balkonu. Vsa ta dela so stala okrog 300 milijonov lir, v naslednjih obdobjih pa bo treba popraviti še električno napeljavo, predelati malo dvorano in prilagoditi vhode novim predpisom. Celotni strošek bo presegal milijardo 200 milijonov lir. V drugem delu svojega poročila je predsednik spregovoril o stikih, ki jih je imel pri pristojnih državnih in krajevnih oblasteh za rešitev finančne stiske gledališča. Pri tem je še posebej omenil sestanek s podtajnikom notranjega ministrstva Spinijem in pismo, ki ga je odposlal zunanjemu ministru Andreot- tiju in predsedniku deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasuttiju. Oba sta zagotovila svojo podporo, pričakujemo pa konkretnih pobud. Sledilo je poročilo ravnatelja Miroslava Košute, ki je poudaril, da je gledališče kljub finančnim stiskam v prvem delu sezone opravilo začrtani program in z velikim uspehom realiziralo Nušičevo »Sumljivo osebo« in Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Ti dve deli sta bili tudi prijavljeni na 33. festival Sterijino pozorje v Novem Sadu. Vprašanje, ki ga je postavil članom upravnega sveta, pa je zadevalo bodoče delo do konca sezone, kako torej kljub omenjenemu primanjkljaju uresničiti predvideni načrt do konca zimske sezone, ki naj bi se končala 30. aprila, in program letne sezone, ki naj bi bila julija. Blagajnik Silvij Tavčar je analiziral trenutni finančni položaj gledališča in ugotovil, da je ministrstvo svoj prispevek povišalo za 90, Dežela pa za 20 milijonov. S temi novimi dohodki in z dosledno politiko varčevanja je bilo moč znižati proračunsko predvideni primanjkljaj 500 milijonov lir na 320. Iz razprave je bilo razvidno, da primanjkljaj lahko krijejo le javne ustanove, tako na državni kot krajevni ravni, zato bo treba napeti vse sile, da bo gledališče preživelo sezono. Glede podpisa pogodb z umetniškim ansamblom in tehničnim osebjem pa so bila mnenja deljena, saj sta bila izdelana dva predloga, in sicer podpis pogodb do konca zimske sezone, oziroma za nadaljnjih 120 delovnih dni v roku 1. februar - 31. julij. Z večino je bil odobren predlog podpisa pogodb do konca aprila z obvezo, da bo upravni svet napravil vse potrebne korake za zagotovitev tudi poletne sezone. V Nabrežini vrsta prošenj za prispevke Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel po kratki razpravi in brez posebnih ugovorov vrsto upravnih sklepov, ki so zadevali predvsem pooblastilo županu Brezigarju, da vloži na Deželo prošnje za pridobivanje prispevkov za razna javna dela in pobude občinske uprave. Tako je odobril predloge odbornika Caldija glede prispevkov za razširitev občinskega sedeža (700 milijonov lir), glede razširitve pokopališča v Devinu (600 milijonov), metanizacije (1,7 milijarde), občinske kanalizacije (2 milijardi), gradnje nove telovadnice (1,5 milijarde), del za srednjo šolo v Nabrežini (80 milijonov), kamnarskega muzeja (370 milijonov), del v srednji šoli v Sesljanu (240 milijonov), odprave odpadkov (205 milijonov) in tlakovanja občinskih cest (60 milijonov). Odbornik Tuta je predložil sklepe o vložitvi prošenj za prispevke za upravljanje naravnih parkov, za park Grmade, podaljšanje Rilkejeve pešpoti, sam župan Brezigar pa za predstavitev občinskega grba in prapora in za prireditev manifestacije za mir, odbornik Bussani pa za skrbstveno službo. Vrsto prošenj za prispevke je predložila tudi odbornica Terčonova, in sicer za športne in rekreacijske pripomočke, za proslave, seminarje in tečaje, za glasbene tečaje, za delovanje nedržavnih otroških vrtcev, za izpopolnjevalne tečaje za osebje vrtcev, za občinsko knjižnico, za kulturne prireditve in razne raziskave ter za eksperimentalne dejavnosti v slovenskih otroških vrtcih in za nakup šolskega avtobusa. ■ Tržaška univerza prireja v torek, 26. t.m. ob 17.30 srečanje s prof. Jamesom C. Davisom, avtorjem knjige »Rise from want«, ki opisuje življenje neke družine na Krasu. Srečanje bo v dvorani "O" na glavnem sedežu univerze, Trg Evropa 1. Nobene nevarnosti zastrupljenih rib Vsakršna možnost, da bi bile ribe, ki jih prodajajo v tržaških ribarnicah zastrupljene, je popolnoma izključena. Tako zagotavlja tržaška Občina v tiskovnem sporočilu, v katerem pojasnjuje, da gredo vsi proizvodi, namenjeni tržaškemu ribjemu tržišču, najprej skozi vsakdanji strog nadzor pristojnih sanitarnih organov Krajevne zdravstvene ustanove. Novice, ki so jih te dni razširili nekateri krajevni informacijski mediji glede možnega onesnaženja Tržaškega zaliva zaradi izliva strupene tekočine v Riža- no, so torej s tehnično-znanstvenega vidika povsem neosnovane. Veljavna zakonodaja namreč predpisuje, da morajo biti vsi ribiški proizvodi, ki prihajajo na tržaško tržišče tako iz krajevnih kot iz drugih voda, postavljeni v prodajo izključno na ribjem trgu na debelo na Saurovem nabrežju. Uprava tega trga tudi obvešča odjemalce, da bo trg zaprt vse ponedeljke v januarju in februarju, in sicer zaradi izredno omejenih količin rib, ki prihajajo v Trst ob nedeljah. Na srečo brez hujših posledic Avto oplazil 7-letnega otroka Avtomobil s padovsko registracijo je včeraj na Opčinah okrog 13. ure oplazil otroka, ki se je ravnokar vračal iz šole. Nesreča se je pripetila na križišču pred opensko Hranilnico in posojilnico. S svojimi sovrstniki je 7-letni Andrej Sossi pred nekaj minutami zapustil šolo. Na poti poti domu na Narodni ulici 96 je moral prečkati križišče pri openski Hranilnici in posojilnici. Tu pa se je pripetila nesreča. Voznik avtomobila, 65-letni Armando Beghetto iz Padove, je tedaj odvozil do križišča in zaradi nerodno parkiranih avtomobilov ni opazil otroka. Sele v zadnjem trenutku je zavrl in zavil na levo, kljub temu pa ni mogel preprečiti nesreče. Oplazil je malega Andreja in ga zbil na tla. Bolničarji RK so otroku mobilizirali poškodovano levo nogo in ga z rešil-cem odpeljali v bolnišnico Burlo. Tu so mu zdravniki zaradi verjetnega zloma napovedali 20 dni zdravljenja in ga sprejeli na ortopedski oddelek. A. Merkù gost oddaje »Mi mladi« Ponedeljkovi popoldnevi na slovenski radijski postaji so od 28. septembra dalje posvečeni problematiki mladih. Gre za oddajo »Mi mladi« s podnaslovom: k]e smo, kaj delamo, kako doživljamo, ki jo vodi Giorgina Pisani. Od septembra do danes so se pred radijskim' mikrofonom zvrstili višješolci, mladi glasbeniki, igralci, brezposelni in ostali predstavniki nove generacije, ki vsak s svojega stališča ter na svojevrsten način doživljajo sodobni svet, družbene, ekonomske, Politične in verske probleme. . Jutri bo v studiu radia TS A o svoji dejavnosti spregovoril Andro Merkù. Mladi slovenski kabaretist bo predstavil nekaj točk iz svojega duhovitega repertoarja. Oddaja se bo kot običajno pričela ob 15.30, ponovitev pa bo naslednji Ponedeljek ob 11.30. ®Informativne skupščine pred pokrajinsko programsko konferenco KPI: da- °b 9-30 v Ul. Madonnina 19, skupščina zdravstvenih delavcev včlanjenih v KPI. O pomenu konference bo govoril Maurizo Pessato. Jutri ob 19. uri v prostosti barkovljanske sekcije na Furlanski cesti. Govoril bo Ugo Poli. Prav tako jutri Pa bo Willer Bordon govoril o vsebini programske konference članom sekcije * kvarne velikih motorjev. Skupščina bo na sedežu federacije v Ul. Madonnina Dne 23. t. m. je mirno zaspal I naš dragi Mario Hrovatin Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena Ludmilla, hči Dragica, sin Zvonko, zet, snaha, vnukinja Katy ter vse sorodstvo. Trst, 24. januarja 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob boleči izgubi dragega očeta izreka Dragici Hrovatin in družini iskreno sožalje ŠD Kontovel. Ob nenadni smrti Iginia Bogatea izreka vsem svojcem iskreno sožalje ŠD Vesna. Okreval naj bi v 5 dneh po mesecu dni pa je umrl Ko so z rešilcem Rdečega križa pred Približno mesecem dni prepeljali v glavno bolnišnico 78-letnega Edoarda dv °' PPok;oie9a sodnika Računskega sdì01?' ^ kazalo, da njegove poškodbe Ploh niso nevarne. Zdravniki so mu apovedali 5 dni zdravljenja zaradi ne rc?v v kolk, ramo in komolec. Po-srečenec pa se ni več vrnil iz bol-nisnice. ljai da se je 28. decembra zvečer pe-§ * s svojim avtomobilom po Nabrežju q Pr°'. ko je iz še nepojasnjenih razioni c0 iz9ubil nadzorstvo nad vozilom * zaletel v semafor, je dJ^vstveno stanje ponesrečenca se n7ri bolnišnici iz dneva v dan slabšalo. je (,ravK naj bi v petih dneh, a kasne-"O zdravniki ugotovili, da si je v nesreči zlomil ključnico in kolk; po nekaj dneh so nastopile še srčne in dihalne komplikacije, tako da je v petek zvečer Buda izdihnil. In to zaradi poškodb, ki bi jih mlajši človek verjetno preživel brez hujših posledic. Obvestilo deželnega šolskega urada: 5. februarja bodo na oglasni deski deželnega šolskega skrbništva na ogled lestvice in seznam habilitiranih šolnikov rednega natečaja za poučevanje filozofije, državljanske vzgoje in zgodovine na slovenskih višjih srednjih šolah . Ob hudi izgubi očeta oz. moža izrekajo iskreno sožalje sošolcu Igorju in njegovi mamici učenci in učiteljice osnovne šole A. Sirk. Ob težki izgubi dragega prijatelja Iginia Bogatea izrekajo najgloblje sožalje težko prizadeti družini družine Gruden, Peric in Doljak. Ob prerani izgubi Iginia Bogatea in Nade Ronzani-Ferfolja izreka odbor Ljudskega doma iz Križa prizadetim svojcem iskreno sožalje. Mnogo prezgodaj nas je za- * pustila naša draga Nada Ferfolja roj. Ronzani Pogreb bo v torek, 26. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Prosek. Žalostno vest sporočajo: mož Emil, sin Marko, mama Eda, nona Dora, tašča Vanka, tast Ivan, teta Lučana, stric Ančko, Sandor z Marto ter ostalo sorodstvo. Trst, Prosek, Križ, 24. januarja 1988 Ob bridki izgubi drage mame NADE sočustvujejo s prijateljem Markom in očetom David, Paolo in starši. Ob nenadni izgubi NADE izrekamo globoko sožalje družini Ferfolja Markovi sošolci, Združenje staršev in učiteljstvo osnovne šole Ivan Grbec iz Škednja. Ob izgubi drage NADE sočustvujejo z družino družine Štoka (Devinščina). Elvira in Marko Tence izrekata iskreno sožalje družini ob izgubi drage Nade. Ob prerani izgubi drage NADE sočustvujejo z možem Emilom, malim Markom in s svojci kriški solet-niki Annamaria, Boris J., Boris T., Diego, Edvin, Eljo, Ennio, Franco, Marta, Maurizio, Norma, Srečka in Tatjana. Ob hudi in prerani izgubi hčerke Nade izrekajo občuteno sožalje kolegici Edi, možu in sinu Marčela, Annamaria, Lidija, Neva, Cinzia, Marina, Sonja in Remigio. Nadja Laharnar z družino izreka Edi Ronzani iskreno sožalje ob težki izgubi hčerke Nade. Ob prerani izgubi drage NADE sočustvujejo z Milčitom, Markom, Edo in svojci družine Nabergoj, Štolfa in Legiša. Zapustila nas je naša draga mama in nona Albina Micali vd. Montagna (MILA) Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo: hčeri Sonja in Silva, zeta Savo in Stojan, vnuki Robert, Katja, David in Vasja ter drugi sorodniki. Boljunec, 24. januarja 1988 Ob 3. obletnici smrti dragega ljubljenega Oliviera Candottija se ga z žalostnim srcem spominjajo mama ter brata Gigi in Vladimir z družinama. Križ, 24. januarja 1988 Dne 21. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi Carlo Germani Grmek Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo žena Albina, hčeri Lucia s Fabiom ter Liliana z Giorgiom, vnuka Clara in Corrado, sestre, bratje ter vse sorodstvo. Trst, 24. januarja 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega brata Iva Tenceja se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z mano ob tem težkem trenutku. Žalujoča sestra Ljuba z možem Frankom Trst, 24. januarja 1988 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Silvestra Saina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebna zahvala vaščanom, darovalcem cvetja, župniku in cerkvenemu pevskemu zboru, zdravniku Radu Ukmarju ter zdravstvenemu in pomožnemu osebju pnev-mološkega oddelka. ŽALUJOČI SVOJCI Zabrežec, 24. januarja 1988 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca Santina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnjo pot. SVOJCI Skedenj, 24. januarja 1988 ZAHVALA Ob izgubi dragega Bruna Ciacchija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku dr. Kosmaču in pevskemu zboru F. Venturini. SVOJCI Trst, 24. januarja 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Srečke Žuljan por. Bertoli SVOJCI Ricmanje, 24. januarja 1988 25. 1. 1982 25. 1. 1988 Minilo je 6. leto, odkar si odšla od nas, draga žena in mati Franka Rudenšek Z ljubeznijo in hvaležnostjo se te spominjava mož in hčerka Celje, Ljubljana, 24. januarja 1988 Občinski uradi v Zgoniku dvakrat tedensko odprti tudi popoldne V zgoniški občini so dvakrat tedensko uvedli tudi popoldansko poslovanje občinskih uradov v prizadevanjih, da bi nudili koristnikom čimboljši servis in izboljšali kakovost javnih storitev. V poskusni fazi bodo zaenkrat. do junija vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure na razpolago javnosti tajništvo, matični urad in smetarska služba, medtem ko za enkrat to ne bo veljalo za konzorcirani tehnični urad, ki opravlja službo tudi v repentabrski občini. Na tak način bodo imeli možnost dobiti razne anagrafske listine in vsa pojasnila v zvezi z občinskimi uslugami tudi tisti občani, ki so v jutranjih urah zaposleni. Do te odločitve so v skladu s smernicami zadnje delovne pogodbe in v dogovoru z občinsko upravo prišli uslužbenci sami, ki so izkazali posluh in pripravljenost, da se poveča število ur odprtja uradov, kar naj bi botrovalo še učinkovitejšemu kritju potreb krajevnega prebivalstva. (bs) gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje gledališče G. Belli - Rim Dario Fo CHI RUBA UN PIEDE È FORTUNATO IN AMORE Režija Antonio Salines v Kulturnem domu: 25., 26., 28., 29.,in 30. JANUARJA 1988 ob 20.30 Predprodaja vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure. SLOVENSKO [■ STALNO. GLEDALIŠČE Gostuje Opera balet SNG Ljubljana Sergej Prokofjev Romeo in Julija Balet v štirih slikah Ture Rangstrom Gospodična Julija Balet v šestih prizorih Koreografija: Birgit Cullberg Danes, 24. januarja, ob 16. uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom baleta. ROSSETTI Danes ob 16.00 bo na sporedu Shakespearov MACBETH. Nastopala bosta G. Lavia in M. Guerritore. Režija G. Lavia. V abonmaju: odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1987/88. Jutri, 25. t. m., bo v mali dvorani gledališča Verdi muzikolog Claudio Casini predstavil opero Charlesa Gounoda FAUST. Premiera bo v torek, 26. t. m., (red A/C); ponovitve 29. in 31. januarja ter 5., 7., 10., 13., 16. in 19. februarja. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO Jutri, 25. t. m., ob 18. uri bo na sporedu premiera predstave BANDIERA - mladinsko gledališče. Režija - Francesco Macedonio. V torek, 26. t. m., ob 20.30 premiera dela V. Sardouja TOSCA. Nastopajo Marina Malfatti, Arnoldo Foà in Roberto Trifiro. Ponovitve do 31. januarja. Slovensko stalno gledališče - Komorni oder: Dominik Smole, KRST PRI SAVICI. Od jutri do sobote, 30. t. m., v Kulturnem domu. mms, Patrik Siiskind Kontrabas Režija Žarko Petan Igra Anton Petje Danes, 24. t. m., ob 17.30 v KD Barkovlje v BARKOVLJAH. kino ARISTON - 11.00 Od dorale, It. 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Marcello Mastroi-anni, Elena Sofonova, Silvana Mangano; 15.30, 22.15 II čielo sopra Berlino, dram., ZRN 1987, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz, Otto Sader. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrivederci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malie, i. G. Manesse, J. Biras. EXCELSIOR II - 16.00, 22.15 Io e mia sorella, It. 1987, kom., r. Carlo Verdone; i. Ornella Muti, Carlo Verdone. EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Hamburger Hill, vojni, ZDA 1987, r. John Irvin; i. Steven Weber in Tim Quill. NAZIONALE II - 15.45, 22.00 The Stufi -Il gelato che uccide, srh. NAZIONALE I - 15.20, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon. FENICE - 15.30, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento; i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini, □. MIGNON - 15.00, 22.00 Biancaneve e i sette nani, ris., 1937, 83'; prod. W. Disney. (il GLASBENA MATICA TRST Sezona 1987-88 6. abonmajski koncert v sredo, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu STEFAN MILENKOVIČ violina LIDIJA KAJNACO klavir (Tartini, Dvorak, Gorelli, Paga-nini in Ravel) Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi 26. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer z naslovom SEVER-JUG Izkušnjo tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo v Mozambiku bosta ob diapozitivih prikazala zdravnika Giorgio Tamburiini in Franco Colonna. Kjaloi-Ua mwm UL. SV. FRANČIŠKA 20 v sodelovanju z Ljubljansko banko Vas'vabi v četrtek, 28. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave akademskega kiparja Moma Vukoviča SKD I. GRUDEN in ŠD SOKOL - NABREŽINA sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 5. februarja, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Dnevni red: poročila, diskusija, volitve novih društvenih organov in razno. razna obvestila ZSKD razpisuje LITERARNI NATEČAJ ob dnevu slovenske kulture z naslovom: "Prešeren je mislil in delal v nasprotju z ustaljenimi normami. Je v letu 1988 to mogoče? Kaj meniš o kulturi drugačnosti?" Na natečaj se lahko prijavijo dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Delo je treba oddati najkasneje do sobote, 30. t. m., na sedežih Zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in v Gorici, Ul. della Croce 3. KD F. Venturini ponovno priredi, zaradi velikega povpraševanja, tečaj standardnih in latinskoameriških plesov. Za informacije tel. na 812993 od 12.30 do 13.30. ZSKD - Gregorčičeva dvorana, urnik in program drugega srečanja v okviru Seminarja za zborovsko vokalnost danes, 24. t. m., od 9. do 13. ure individualne dihalne vaje, od 15. do 19. ure foniatrični pregledi, vokalna tehnika in od 20.30 do 22. ure laboratorij renesančne polifonije. Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da priredi DRUŽABNI VEČER v soboto, 6. februarja 1988, v hotelu Maestoso v Lipici. Vabljeni so člani, borci, aktivisti, deportiranci, prijatelji in mladina. Zabavali vas bodo Veseli godci. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah najkasneje do 2. februarja 1988. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo jutri, 25. t. m., ob 20.30 gost večera prof. James DAVIS, avtor zgodovine kraške družine v luči svetovnih dogodkov RISE FROM WANT. koncerti EDEN - 15.30, 22.00 Nera, calda e dolce, porn., NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Angel He- razstave razne prireditve Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 25. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine CHICAGO STRING TRIO. Danes, 24. t. m., ob 16. uri bo v cerkvi na Kolonkovcu KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Nastopila bosta pevski zbor s Kolonkovca pod vodstvom Dalke Štur-man ter pevski zbor iz Mačkolj pod vodstvom Ignacija Duha. Priložnostno misel bo imel gospod Albin Grmek. Glasbena matica vljudno naproša tiste abonente, ki ne nameravajo obiskati koncerta v sredo, 27. t. m., da to sporočijo pravočasno v pisarno GM, tel. 418605, zaradi velkikega zanimanja. Prodaja vstopnic se nadaljuje v Pasaži Protti in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. art, l'ascensore per Tinferno, ZDA, 1987, srh., r. A. Parker, i. M. Rourke, R. De Niro. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 Gli intoccabili, dram., ZDA 1987; r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery. CAPITOL - 16.00, 22.00 Un piedipiatti a Beverly Hills IL, kom., ZDA 1987, r. Tony Scott; i. Eddie Murphy, Ronny Cox. LUMIERE FICE - 10.30 Mary Poppins, 1964, 140", r. Robert Stevenson; 15.00, 22.00 Maurice, dram., VB 1987; r. J. Ivory; i. J. Wilby, H. Grant, R. Graves, □ . RADIO - 15.30, 21.30 II grande petalo del sesso, porn., □ □. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ V STUDIU TOMMASEO, Ul. del Monte 2/1, razstavljajo slikarji: Marinella Biscaro, Maurizio Donzelli in Silvestro Lodi. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 14. februarja. V galeriji Cartesius razstavlja slikarka Giuliana PAZIENZA. V galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) je odprta razstava slikarke F. Ba-tich, slikarja Uga Carràja in slikarke Rosdear. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Danes, 24. t. m., ob 17. uri RECITAL ob 20-letnici ustanovitve društva in ob dnevu slovenske kulture. Nastopata MPZ in ŽPZ Tabor in MePZ Primorec - Tabor. Dirigenta Sveto Grgič in Matjaž Šček, na harmoniko igra Aleksander Ipavec. Pesmi I. Cankarja berejo Giuliana in Alda Sosič ter Drago Gorup. Oblikovanje prostora Miloš Jugovič, luči Pavel Sosič in realizacija Marko Sosič. Danes, 24. t. m., bo nastopil v barkov-Ijanskem društvu, Ul. Cerreto 12, Anton Petje, član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, z igro KONTRABAS. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! MePZ M. Pertot iz Barkovelj vabi na celovečerni koncert v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah v nedeljo, 31. t. m., ob 18.30. Zbor vodi Aleksandra Pertot. TPK SIRENA priredi v soboto, 30. t. m., ob 18. uri v novem pomorskem sedežu predavanje z naslovom MORSKO ŽIVLJENJE V TRŽAŠKEM ZALIVU IN NJEGOVE PERSPEKTIVE ki ga bo ob spremljavi diapozitivov podal mag. ANDREJ AVČIN, raziskovalni sodelavec Morske biološke postaje v Piranu (Inštitut za biologijo ljubljanske univerze). Zaradi izredno zanimive in aktualne tematike vabimo člane, prijatelje, predvsem pa šolsko mladino, da se polnoštevilno udeležijo predavanja. šolske vesti Osnovna šola D. Kette - Ul. Gatteri 3 - obvešča, da zapade rok predvpisa za 1. razred jutri, 25. januarja. Sola je v strogem središču mesta, redni pouk poteka od 8. do 12. ure z možnostjo popoldanskega pouka od 12. do 16. ure in z raznimi drugimi dejavnostmi. Informacije: tel. 729273 od 8. do 12. ure. Osnovna šola I. Grbec v Skednju, Salita Ezio de Marchi 8, obvešča, da poteka predvpis za prvi razred osnovne šole v šolskih prostorih še jutri, 25. t. m. Šola deluje s podaljšanim poukom in raznimi dejavnostmi od 8.15 do 16.15. V isti šoli deluje tudi slovenski otroški vrtec z urnikom od 7.30 do 16.30. Za informacije tel. na 814379 od 8.30 do 16. ure. Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da poteče rok za predložitev prošnje za premestitev in prehod staleža za osnovno šolo jutri, 25. t. m., za višjo srednjo šolo 5. februarja ter za osebje ATA 15. februarja. Obrazci za prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter sreda od 11. do 12. ure. Sedež je odprt tudi jutri, 25. t. m., od 9. do 10. ure. _________mali oglasi________________ OSMICO je odprl v Nabrežini na št. 8 Ivan Ušaj. Toči belo in črno vino. PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Anton Bole. DANILA in MIRKO točita belo in črno vino v Zabrežcu na št. 4. OSMICO je odprl Ernest Smotlak v Mačkolj ah št. 58. Toči belo in črno vino. PRI KUKUKEVIH v Doberdobu so odprli osmico. Nudijo domače vino in svež prigrizek lastne proizvodnje. KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma. HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov. V NEDELJO, 17. t. m., je bila na smučarskem izletu SPDT zamenjana torba s smučarskimi čevlji. Tel. 911433. PRODAM renault 6, kub. 850, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 228145. GOSTILNA NA KRASU išče sposobnega in resnega upravitelja. Tel. 200818. DRAGULJARNA "A.B.", Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090, nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska. IZKUŠENO prodajalko išče za takojšnjo zaposlitev trgovina z oblačili. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šofro "Prodajalka". KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel. 392657 od 13. do 14. ter od 19. do 20. ure. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 24. januarja FRANČIŠEK Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 10.14in zatone ob 23.54. Jutri, PONEDELJEK, 25. januarja SAVEL PLIMOVANJE DANES: ob 0.51 najvišje 43 cm, ob 7.08 najnižje -18 cm, ob 12.22 najvišje 15 cm, ob 18.30 najnižje -36 cm. NAPOVED ZA JUTRI: ob 1.31 najvišje 39 cm, ob 8.18 najnižje -17 cm, ob 13.20 najvišje 3 cm, ob 18.57 najnižje -23 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1009,2 mb, narašča, veter 15 km na uro severovzhodnik, burja s sunki 38 km na uro, vlaga 57-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 11,3 stopinje. C/MM JIHŽvT\ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Regeni, Dami-an Norio, Marina Piculin, Andrea Di Felice, Simone Di Felice, Alessandro Focar-di, Giorgio Agosta, Micol Giacchi, Matteo Sifanno, Michael Saitta, Ilaria Elisa-betta Rosso. UMRLI SO: 80-letni Carlo Germani, 77-letni Giovanni Andolsek, 79-letna Giuseppina Reseta por. Fabris, 85-letni Antonio Fortunato, 80-letni Angelo Veggi-an, 77-letni Edoardo Buda, 70-letni Vinicio Ulivi, 84-letna Gisella Bologna, 35-letna Nada Maria Ronzani, 80-letni Silvio Pillarz. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zoratti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Gretta), Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE). NABREŽINA (tel. 200466) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 ( Škedenj), Ul. Revol-tella 41. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6 BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 73 39 66 88 74 CAGLIARI 32 36 66 44 76 FIRENCE 10 14 38 4 71 GENOVA 25 53 2 5 70 MILAN 39 54 52 43 31 NEAPELJ 8 61 14 7 13 PALERMO 13 33 77 83 34 RIM 11 57 68 88 78 TURIN 64 90 34 51 6 BENETKE 16 5 20 40 44 ENALOTTO 2X1 1 X 1 1 1 2 1 2 X KVOTE: 12 73.121.000.— 11 1.618.000.— 10 144.000.— jj/ PLOŠČICE — SANITARIJE ZASTOPSTVO 'M ROLICH & C sne panto • Nabrežina 35/c L Tel. 200371 Ul. Carducci 15 it TRST —Tel. 64610 USNJENA GALANTERIJA OPČINE - Proseška ul. 18 - Tel. 212720 Včlanjena v »Skupaj na Opčinah« SEZONSKA PRODAJA: čevljev, rokavic, pasov, torbic iz umetnega, pravega in dragocenega usnja obv. občini 12. 1. 1988 Velikonočni izleti in potovatya Od 31. marca do 4. aprila z ladjo in avtobusom po DALMACIJI: cena 345.000 lir; od 31. marca do 9. aprila SINGAPUR in MALEZIJA: cena 1.590.000 lir; od 23. aprila do 1. maja EGIPT: klasična tura - cena 928.000 lir, s križarjenjem po NILU -'cena 1.225.000 lir; 2-, 3- in 4-dnevni izleti na KRK, LOŠINJ, BLED in v CELJE-PTUJ. Informacije in vpisovanja: pri Potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20 - tel. 60-261 9.00 Dokumentarna oddaja: Quarkov svet 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti) 14.00 Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentijd) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.25 Športna rubrika: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: II segreto del Sahara (r. Alberto Negrin, 1. Michael York, Ben Kingsley, David Soul, Miguel Bosè, Mathilda May, 4. in zadnji del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki 8.00 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre 10.15 Nanizanka: Mr. Belvedere 10.40 Risanka: Tom e Jerry 11.05 Film: Non siamo più bambini (kom., ZDA 1940, r. Allan Dwan, i. Shirley Tempie, Jack Oakie) 12.25 Moški smuk (iz Leukerbada) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Variete: Piccoli e grandi fans 15.40 Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes ženski slalom (povzetki) in atletika (iz Bologne) 16.40 Variete: Chi tiriamo in ballo 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Kviz: Una grande occasione - 12 družin lovi milijardo 22.40 Dnevnik - nocoj 22.55 Aktualno: Moda 23.30 Inf. oddaja: Protestantizem 23.55 Izobraževalna oddaja: Vzdrževanje in obnova spomenikov 10.05 Koncert: Veliki izvajalci - Arturo Benedetti Michelangeli izvaja Debussyja 11.20 Šport: smučarski tek (iz Ziana di Flemme) 11.40 Film: Gianni e Pinotto contro l'uomo invisibile (fant., ZDA 1951, r. Charles Lamont, 1. Bud Abbott, Lou Costello) 12.55 Moški smuk (iz Leukerbada) 13.25 Dok.: La macchina del tempo 14.00 Dnevnik 14.10 Variete: Va’ pensiero 16.50 Film: Popeye, Braccio di Ferro (kom., ZDA 1980, r. Robert Al-tman, i. Robin Williams, Shelley Duvall, Ray Walston) 18.25 It. nog. prvenstvo B lige 19.00 Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.40 Deželne športne vesti 20.00 Nanizanka: Valerle 20.30 Nanizanka: F.B.L oggi 21.20 Dokumentarec: Živali in mi 22.25 Dnevnik in deželne vesti 22.45 Deželna nogometna prvenstva 8.00 Otroška oddaja: Živ žav 8.55 Otroška nadaljevanka: Super stara mama (pon. 12. dela) 9.25 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Badgasteina) 10.20 Nadaljevanka: Vrnitev v paradiž (pon. 13. dela) 11.10 ŠP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (prenos iz Badgasteina) 12.00 SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Leukerbada) 13.00 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Nika Zajca 13.35 Nadaljevanka: Hiša (10. del) 14.55 Film: Karavana na zahod (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. Ben Johnson, Joanne Dru) 16.45 Mladinska oddaja: Ex libris -Slovenci in Shakespeare 17.45 Variete: TV kavarna 18.45 Risanka 19.00 Kratki film: Starati se nežno (r. Marko Sosič, i. Stane Starešinič, Zlata Rodošek) 19.25 Zrno, vreme in dnevnik 20.05 Nad.: Vuk Karadžič (12. del) 21.10 Rubrika: Zdravo 9.25 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Badgasteina) 11.10 SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz Badgasteina) 11.50 SP v smučanju: moški smuk (prenos iz Leukerbada) 13.15 Film: Il cadavere dagli artigli d'acciaio 14.45 Šport: SP v smučanju (povzetki) 18.30 Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo 20.00 Nadaljevanka 20.50 Film: La fredda alba del commissario Joss 22.20 Šport: odbojka Al, Gonzaga Mi-lano-Ciesse Petrarca Padova Tehniki Radia Opčine so pred kratkim postavili nov oddajnik tudi na Matajurju. Oddaje za Benečijo so na frekvencah 96,9 in 90,6 MHz. Jjg| CANALE S 8.30 Nabožna oddaja 9.30 Rubrika: Qui casa 10.00 Film: Il marmittone (kom., ZDA 1957, r. George Marshall, i. Jerry Lewis) 12.00 Aktualno: Punto 7 -una vita 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Variete: La giostra 14.50 Rubrika: Forum 15.20 Kviza: OK bimbi, 16.00 Parole d'oro 17.15 Film: Totò e le donne (kom., It. 1952, r. Steno e Mario Monicelli, i. Totò, Peppino De Filippo) 19.00 Nanizanka: Casa Via-nello (i. Sandra Mondaini, Raimondo Via-nello) 19.35 Kviz: Tra moglie e marito vip 20.30 TV film: Il pentito (dram., It. 1985, r. Pasquale Squitieri, i. Franco Nero, Tony Musante, 1. del) 22.30 Tednik: Tivù Tivù 23.45 Nanizanke: Mac Gru- der & Loud, 0.45 Gli intoccabili, 1.45 Bonanza ^ RETEQUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Film: I lancieri neri (pust., It.-Fr. 1962, r. Giacomo Gentilomo, i. Mei Ferrer) 10.30 Nanizanki: Sembra facile 11.00 Dokumentarec: Rojstvo predsednika 12.00 Rubrika iz parlamenta 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro 14.30 Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer,. 19.00 College, 19.30 Quincy 20.30 Film: La segretaria quasi privata (kom., ZDA 1957, r. Walter Lang, i. K. Hepburn, Spencer Tracy) 22.30 Rubrika: Cinema e Co. 23.00 Film: L'uovo del serpente (dram., ZDA-ZRN, 1977, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ull-man) 1.20 Nanizanki: Switch [ ^$> ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks 10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan 13.00 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja 16.00 Nanizanka: Legmen 17.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bella e Sebastian, Jem, Kiss Me Licia 19.00 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.30 Den-ni, 20.001 Puffi 20.30 Film: Occhio alla penna (vestern, It. 1981, r. Michele Lupo, i. Bud Spencer) 22.20 Nanizanka: Stazione di polizia 23.20 Film: Cittadino dello spazio (fant., ZDA 1955, r. Joseph M. Newman, i. Jeff Mor-row, Faith Domergue) 1.00 Nanizanki: M.A.S.H., 1.30 Ai confini della realtà TELEPADOVA 14.00 Film: La signora Par-kington (dram., ZDA 1945, r. Tay Garnett, i. Greer Garson) 17.30 Nanizanka: Premiata agenzia Whitney 18.30 Rubrika: Italia 7 per la vita 19.30 Aktualno: Vesti iz ZDA 20.30 Film: Il sindacalista (kom., It. 1972, r. Luciano Salce, i. L. Buzzan-ca, R. Montagnani) 22.30 Rubrika: Fuori gioco 23.30 Košarka: Segafredo-Sabelli 0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1,30 Mod Squad j ^ TELEFRIUU 12.45 Zelena dežela 13.15 Variete: Buinesere Fri-ul 15.45 Rubrika: Večerjajmo skupaj _ 17.15 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 19.00 Športne vesti 20.00 Dokumentarec 21.00 Film: Salto nel vuoto (dram., It. 1980, r. Marco Bellocchio, i. Ano-uk Aimèe) 23.00 Športne vesti 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Srebrno kopito; 10.55 Glasbene skice; 11.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (pripravila Boris Kobal in Sergej Verč, pon.); 11.30 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti, prenosi in komentarji z naših prireditev, glasba v sklopu oddaje Z nedeljami v olimpijske igre, vodi Ivan Peterlin; 15.30 Šport: podatki, pregledi in rezultati tekem; 17.00 Godba na pihala iz Ricmanj. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.3o Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Humoreska; 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 10.00 Začetek sporedov; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Marika in Drejče; 14.35 Tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Radijska igra; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored, nato prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki KD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; med oddajami, podnevi in ponoči - glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi ■_______ BIH r c RAI 1 RAI 2 1 RAI 3 RTV Ljubljana ^ TV Koper 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: La tata e il professore 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Rubrika iz parlamenta 15.30 Športne vesti 16.00 Otroška oddaja: Big! 17.35 Inf. odd.: Beseda in življenje 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi e domani 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Ci rivedremo all'inferno (pust., ZDA-VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore, Barbara Parkins) 22.30 Dnevnik 22.45 Aktualno: Speciale TG1 24.00 Vreme in dnevnik 24.15 Šport: mali nogomet - Turnir Gran Prix Unicef (povzetki) 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Dokumentarec: Srednji vek 11.30 Kviz: Paroliamo 12.00 Nan.: Il brivido dell'imprevisto 12.25 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Leukerbada) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.35 Rubrika: Oggi Šport 15.00 Glašbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè 17.05 Dok.: Il piacere di conoscere 17.45 Rubrika: Spaziolibero 18.05 Nan.: Il brivido dell'imprevisto 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.45 Vreme, dnevnik in športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.30 Nanizanka: Saranno famosi 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Maternale (dram., It. 1987, r. Giovanna Gagliardo, i. Carla Gravina, Anna Maria Gherardi) 10.45 Sport: smučarski tek (iz Ziana di Flemme) 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo 12.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Leukerbada) 13.30 Dok.: Mednarodna panorama 14.00 Dokumentarna oddaja: Bestiario metropolitano (prip. Salvatore Piscicelli in Enrico Žummo) 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.30 Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole 16.00 Športna rubrika: Fuoricampo 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.20 Deželne vesti 19.35 Deželne športne vesti 20.00 Dok.: Mednarodna panorama 20.30 Nanizanka: Bronk 21.20 Aktualno: Un giorno in Pretura 22.05 Dnevnik - zadnje vesti 22.30 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 9.00 Zimski počitniški spored: Spominski koledar, 9.10 Biskvitki, 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami 9.45 Dok.: Zgodovina izumov - Izumi za vsakdanje življenje 10.35 Risanka 10.40 Informativna oddaja: Periskop -Zimski športi 11.25 Mlad. odd.: Studio je vaš 12.25 Rubrika: Otroci rocka 12.50 Film: Dogodivščine Marka Twaina (pust., ZDA) 17.35 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Ladja 17.50 Otroška nad.: Soba 405 (4. del) 18.20 Dokumentarec: Boj za obstanek - Skok v temi 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.24 Zrno, dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 4. del) 21.05 Aktualna oddaja: Omizje 14.00 TVD Novice 14.05 Film: L'ultimo agguato 15.35 Risanke 16.35 Dokumentarec: Divja narava 17.00 Nanizanka: One Day in Eden 18.00 Rubrika: Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Konferenca o državnih soudeležbah BUTRIO — Srečanje PSI-PSDI pred deželnimi volitvami TRST — Srečanje mladinskih delegacij SKGZ-ZSMS GORICA — Predstavitev filmskega srečanja Video monitor Ponedeljkov športni pregled: košarka, odbojka in nogomet 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 (jlanizanka: Doctors 20.30 Šport: košarka Al, Wuber Napo-li-Benetton Treviso 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Rubrika: Zdravnik in pacient 23.00 Dokumentarec: Novi Pacifik ifg| CANALE 5 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: La sposa del mare (dram., ZDA 1957, r. Rob McNa-ught, i. Joan Collins, Richard Burton) 17.15 Nanizanka: Alice 17-45 Kviz: Doppio slalom 18.15 Nanizanke: 11 mio amico Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson 19-45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 TV film: Il pentito (r. Pasquale Squitieri, 2. zadnji del) 22.30 Dossiere mafiji 23.15 Variete: Maurizio Costanzo show - Night 0.30 Rubrika: Première 0-40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Via Margutta (dram., It.-Fr. 1960, r. Mario Camerini, i. Antonella Lualdi) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d’amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: La grande corsa (pust., ZDA 1966, r. Bla-ke Edwards, i. Jack Lemmon, Tony Curtis) 23.30 Film: Prigioniero del passato (dram., ZDA 1982, r. Alan Bridges, i. Glenda Jackson, Alan Bates) 1.30 Nanizanki: Switch ITALIA 1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile T4.20 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Ghostbusters, Kiss me Licia 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch 20.00 Risanka: Hilary 20.30 Film: Chorus Line (glas., ZDA 1986, r. Richard Attenborought, i. Michael Douglas, Vic-ky Fredrick) 22.50 Film: Trading places (kom., ZDA 1983, r. John Landis, 1. Eddie Murphy, Jamie Lee Curtis) 1.05 Nanizanke: M.A.S.H., 1.35 Ai confini della realtà gMgH TELEPADOVA 11.30 Nan.: Dancin'Days 12.30 Nadaljevanka: Una vita da vivere 13.30 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke 17.30 Nanizanka: 1 forti di Forte Coraggio 18.00 Risanke 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: La casa con la scala nel buio (srh., It. 1983, r. Lamberto Bava, 1. Andrea Occhi-pinti, Annie Papa) 22.25 Kviz: Colpo grosso 23.25 Športna oddaja: ameriški nogomet 0.30 Film: Omicidio per un dirottamento (krim., ZDA 1974, r. Barry Pol-lack, i. Adam Roarke) 1.30 Nan.: Mod Squad TELEFRIULI 13.30 Nad.: Amor gitano 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Music box 18.15 Nadaljevanka: Madame Bovary 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športni ponedeljek 21.00 Košarka: Pacar PE-Fantoni UD 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo ^ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih - potovanje proti zrelosti; 12.00 Skok v preteklost; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 14.30 Povejmo glasbo: Spomin na Woodyja; 15.00 Bralni roman: Nemeza (15. del); 15.20 Zbornik (2. del); 15.30 Mi mladi; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Z ansamblom Slovenija; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti, reportaže in intervjuji; 15.30 Dogodki in od-, mevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši želji; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 12.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; podnevi in ponoči glasba. Močna trenja v vrstah goriške PSDI Kriza na Občini je že prisotna dva socialdemokrata gresta v PSI Prijetno družabno srečanje Slovencev na Krminskem Kriza o kateri smo govorili, da bo v goriški občini, je že tu. Čeprav je ni še nihče napovedal, je skoro gotovo, da bo v torek počilo. Zakaj v torek? Jutri zvečer je v Gorici seja občinskega sveta. Ni še znano ali bosta socialdemokratska svetovalca Zucalli in Tac-chinardi ob tej priložnosti izjavila, da zapuščata socialdemokratsko stranko in prestopata v socialistično, ali pa bosta počakala torek in to povedala po že prej napovedani seji občinskega sveta. Konec tedna je prišlo do nekaterih pomembnih dogodkov na tem področju. V četrtek je pokrajinski tajnik PSDI Esposito (istočasno je tudi deželni tajnik stranke) imel pogovor z Zu-callijem in Tacchinardijem ter še nekaterimi drugimi iz njune skupine. Baje je zadnjič skušal te ljudi prepričati naj ostanejo v PSDI, a brez uspeha. Kot je znano je isti Esposito prejšnji teden, potem ko je bilo znano, da je Zucalli ustanovil strujo za socialistično enotnost, istega suspendiral ter od goriškega župana zahteval, da mu odvzame odborniške pristojnosti. Sca-rano pa seveda ni mogel tega narediti ter dejal, da se mora o tem posvetovati z vsemi strankami večinske koalicije. V petek zvečer je bila v Buttriu v Furlaniji skupščina večje skupine so- cialdemokratov iz goriške in videmske pokrajine. Vodila sta jo Guido Cocotti iz Palmanove, dolgoletna vodilna osebnost furlanske socialdemokracije, ter Lanfranco Zucalli iz Gorice. Imela sta govora, ki sta bila zelo kritična do sedanjega vodstva PSDI tako v krajevnem kot državnem merilu ter povedala, da v tej stranki sploh niso še analizirali poraza na lanskih volitvah. Govoril je tudi nekdanji vsedržavni tajnik PSDI Flavio Orlandi, ki je sicer dejal, da upa v socialistično enotnost vendar pa z združitvijo obeh strank. Na sestanek so pobudniki povabili tudi deželno socialistično vodstvo. V imenu PSI je govoril poslanec Gabriele Renzulli, ki pa je dejal, da se zavzema za enotnost socialističnih sil. Na sestanku so bili prisotni tisti nekdanji furlanski socialdemokratski prvaki, ki so to stranko zapustili pred dvema letoma. Vendar pa so prireditelji najbrž pričakovali večji odziv. Ni jih bilo toliko kot so najbrž pričakovali. V zadnjih dneh je namreč deželno socialdemokratsko vodstvo na razne načine precej ljudi prepričalo, naj na sestanek ne gredo in tudi naj ostanejo v socialdemokratski stranki. Precejšnje je bilo zastopstvo iz Gorice. Vendar pa, tako je govor v Gorici, marsikdo med v petek prisotnimi v Buttriu, ne bo sledil Zucalliju, ko bo odšel k socialistom. Istočasno, v petek; je v Gorici zasedalo pokrajinsko vodstvo PSDI. Predvideno je bilo, da bodo izbrali ime svetovalca, ki bi v občinskem odboru sledil Zucalliju. Odložili pa so vsako odločitev na torek, potem ko naj bi bilo znano, kaj Zucalli namerava narediti. V goriških krogih PSDI sicer vedo povedati, da je dokument o ustanovitvi struje za socialistično enotnost podpisalo deset ljudi. Pravijo pa tudi, da trije od teh desetih so že izjavili, da soglašajo z vsebino dokumenta, ne pa z izstopom iz PSDI. Med slednjimi naj bi bil tudi mestni tajnik Gruntar. O tej zadevi so govorili tudi socialisti. Tako tajnik mestnega odbora De Just kot mestne sekcije Fontanini sta dala tisku izjavo s katero pozdravljata odločitev tistih socialdemokratov, ki se na konkreten način, torej z vstopom v PSI, zavzemajo za socialistično enotnost. Če bi se uresničilo to o čemer je v teh dneh govor, potem bi prišlo do resničnega razbitja sedanjega ravnotežja v goriškem občinskem svetu in večinski koaliciji. Se bo PSDI, ki naj bi ostala le z dvema svetovalcema, zadovoljila s samo enim odbornikom? Ali pa bo sprožila krizo tudi v drugih upravah, kjer je njen glas marsikdaj odločilen? Zares prijetno je bilo prejšnji večer v Sirkovi gostilni na Subidi, kjer se je zbralo nad 130 Slovencev iz krminske občine. Tokrat so prireditelji, člani Kulturnega krožka briške mladine, povabili na to srečanje tudi Slovence, živeče v občini Dolenje ter nekatere iz sosednih Jazbin. Gostilničar Sirk je dal na razpolago svoj prostor, v kuhinji pa so za večerjo poskrbela domača dekleta in žene. Na mizo so gostom prinesli okusno pripravljene domače jedi. Seveda ni manjkalo zabave s petjem in ob zvoku harmonike. Čisti izkupiček večera so namenili delnemu kritju stroškov, ki so jih imeli ter jih imajo z nakupom raznih pripomočkov za slovenski otroški vrtec. Lani so kupili klavir, videoregistrator, razne igrice. Dobili so nekaj prispevkov od Krminske občine, od Posojilnice v Doberdobu, precej dobička pa so imeli tudi na prej omenjenem družabnem večeru. V tem letu nameravajo kupiti televizijski sprejemnik za potrebe slovenske osnovne šole na Ple-šivem. Skrbijo tudi za pouk petja. Seveda bodo še vnaprej skrbeli tudi za drugačne potrebe slovenske šole ter vrtca. Kreditne zavode so zaprosili za prispevek. Slovenci na Krminskem so s takimi družabnimi večeri pričeli prav pri Sirku že pred približno dvajsetimi leti. Nekaj let zapored so prirejali skupne večerje. Potem so se lotili bolj zahtevnih podvigov. V mestnem gledališču v Krminu so priredili nekaj kulturnih prireditev. V Krminu je bila nekajkrat tudi pevska revija Primorska poje. Nekajkrat je tam gostovalo tudi Slovensko stalno gledališče. Pred sedmimi leti pa je bil zadnjič družabni večer, takrat v Gradnikovi kleti. Po dolgoletnem premoru je prišlo spet do srečanja in seveda je želeti, da bo to postalo tradicija. Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica prireja niz predavanj JANEZ EVANGELIST KREK (70 let po smrti) Ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30: — dr. Janez Kuhant: Osebnost Janeza Ev. Kreka — dr. Janez Gril: Krekovo socialno delo Četrtek, 4. februarja, ob 20.30: — prof. Peter Stres: Krek na Goriškem Predavanja bodo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada od 18. do 23. januarja: RODILI SO SE: Roberta Paiamara, Luca Antoni, Silvia Scibona, Francesco Patrone, Denis Merluzzi, Deborah Scub-la. Pobuda Šolskega skrbništva in KZE Zanimanje dijakov liceja Trubar za vse, kar je v zvezi z aidsom Slavnost v Podgori ob stoletnici dr. Stojana Brajše Dr. Stojan Brajša praznuje danes v Podgori svojo stoletnico. Slavnost mu bodo domačini priredili ob 11. uri v župnijski dvorani. Na njej bodo sodelovali domači pevski, rajonski svet, vsi Podgorci. Baje bo za to priložnost v Podgoro prišel tudi goriški nadškof. Aretacija na meji Obmejna policija je včeraj ponoči izvedla širšo akcijo za preprečevanje prekrškov in nedovoljenih premikov čez mejo. V tem okviru je prišlo do aretacije jugoslovanskega državljana, ki se je menda skušal umakniti čez mejo. Njegovega imena zaradi preiskovalne tajnosti zaenkrat niso javili. Do aretacije je prišlo na osnovi zapornega naloga milanskega sodišča, ker naj bi bil aretirani odgovoren za vrsto tatvin. Pri omenjeni policijski akciji je sodelovalo vse osebje na mejnih prehodih ter dve dodatni policijski izvidnici na avtomobilih. Poleg aretacije so tudi ugotovili in kaznovali enajst manjših prekrškov v zvezi s predpisi o prometu čez mejo. V okviru pobud za večjo skrb zdravstveni vzgoji sta v petek na dijaškem zborovanju na gimnaziji in liceju Primož Trubar govorila farmacevtski izvedenec Bruno Civran in zdravnik Maurizio Pecorari. Civran je dijakom govoril o farmakološkem aspektu zdravstvene nege, Pecorari pa je obravnaval problem aidsa. Predavanje je organiziralo šolsko Skrbništvo v sodelovanju z goriško Krajevno zdravstveno enoto. Obe vprašanji sta v današnji družbi izredno aktualni, zato je bilo zanimanje dijakov za besede izvedencev veliko. Ob koncu se je razvila diskusija, v kateri so poglobili posamične aspekte bolezni, ki so jo nekateri neupravičeno poimenovali za kugo našega stoletja. Izvajanje Maurizia Pecorarija, ki je pri goriški KZE zadolžen posebno na področju šole, je bilo izredno učinkovito. Izhajal je iz ugotovitve, da aids zadeva argumenta krvi in seksualnosti, argumenta torej, pri katerih se vsakdo čuti soudeležen in je zato reakcija ob pojavu virusa aidsa povsem razumljiva. »To pa še ne pomeni, da je tolikšna pozornost sredstev javnega mnenja upravičena,« je dejal Pecorari, »saj npr. samo hepatitis letno povzroči neprimerno več smrti od aidsa, o njem pa se veliko manj govori in piše.« Izvedenec KZE je sicer povedal zaskrbljujoče podatke o širjenju bolezni, istočasno pa je prilil vode na ogenj. Dejal je namreč, da se okužba še vedno sorazmerno hitro širi, nedvomno pa je porast števila primerov manjša kot pred leti, predvsem pa to, da le eden izmed sto okuženih z aidsom tudi zboli in umre. Maurizio Pecorari je primerno podčrtal dejstvo, da se z aidsom nihče ne okuži slučajno, v kavarni ali avtobusu, uporaba zaščitnih sredstev pa nam daje skoraj stoodstotno varnost. V razpravi so dijaki želeli izvedeti za mnenje zdravnika o primerih številnih »čudežnih« ozdravitev, do kate- rih je prišlo v okolici Rima in Neaplja. Pecorari je bil do tega sicer zelo skeptičen, saj bolezen lahko začasno ponikne v človekovem organizmu in se pojavi čez nekaj let v obliki, ki je pred tem še nismo srečali. V tem pa je srž celotnega problema, saj so pota okužbe z aidsom zdravstvenim strokovnjakom zaenkrat skoraj neznana. Med diskusijo se je obenem primerno podčrtal socialni aspekt okužbe, saj se z aidsom praviloma okužijo homoseksualci in narkomani. Nič čudnega torej, če prihaja do številnih primerov histerične reakcije proti homoseksualcem in narkomanom in vsem tistim, ki so kakorkoli v stiku z njimi. Dijakom gimnazije in liceja Primož Trubar so ob isti priložnosti razdelili zanimivo in uporabno brošuro o aidsu, ki jo je izdalo deželno vodstvo za higieno in zdravstvo na podlagi informativnega priročnika, katerega so objavili v ameriški zvezni državi New York. Avtomobil pustil na tračnicah dobil je skrotovičeno pločevino Na tračnicah je parkiral avtomobil, vlak, ki je takrat pripeljal mimo, pa mu ga je uničil. Do neobičajne prometne nesreče je prišlo v petek pozno zvečer v Beglia-nu, ko je Mario Canciani iz Špetra ob Soči pustil svoj avtomobil opel kadett na železniški progi. Razlog njegovega početja zaenkrat še ni znan, dejstvo pa je, da mu je vozilo uničil vlak, ki je takrat peljal na progi Trst—Benetke. Od avtomobila so ostale le razbitine, gasilci iz Tržiča pa so se morali dalj časa truditi, da bi skrotovičeno pločevino izvlekli izpod vlaka. Zaradi tega je bil železniški promet par ur zaustavljen, nekaj gmotne škode pa je bilo tudi na lokomotivi ekspresnega vlaka. SLOVENSKI FILM IN TV VIDEO ’87 Kulturni dom Gorica 26. - 31. januar 1988 Velikonočni izleti in potovaiya Od 31. marca do 4. aprila z ladjo in avtobusom po DALMACIJI: cena 345.000 lir; od 31. marca do 9. aprila SINGAPUR in MALEZIJA: cena 1.590.000 lir; od 23. aprila do 1. maja EGIPT: klasična tura: cena 928.000 lir; s križarjenjem po NILU: cena 1.225.000 lir; 2-, 3- in 4-dnevni izleti na KRK, LOŠINJ, BLED in v CELJE - PTUJ. Informacije in vpisovanja pri Potovalnem uradu GOTOUR - Korzo Italia 205 - tel. 520585 Tudi demokristjani zaskrbljeni zaradi položaja v zdravstvu Podpredsednik KZE Tuzzi, ki je tudi načelnik svetovalske skupine KD v goriškem občinskem svetu, je svojim somišljenikom obrazložil načrt Dežele o zdravstveni oskrbi na Goriškem. Kot je znano, saj smo o tem včeraj poročali, funkcionarji na Deželnem odborniš-tvu za zdravstvo zavračajo načrt, ki ga je izdelala KZE. Demokristjani, kot izhaja iz tiskovnega poročila, sicer sprejemajo deželni načrt, ki predvideva zmanjšanje števila postelj v bolnišnicah na Goriškem. Vendar pa mora do zmanjšanja priti postopno, v devetih letih, kot je povedal sam deželni odbornik za zdravstvo. Kljub nekaterim negativnim ocenam so svetovalci KD pozitivno sprejeli dejstvo, da bodo zdravstvene naprave na Goriškem na prvem mestu v deželnem načrtu. Dežela namreč namerava dati denar za obnovo sedanjih bolnišnic v Gorici in Tržiču. Mimo tega pa ostaja še vedno odprto vprašanje političnih odnosov med strankami večine na Goriškem in odgovarjajočimi vodstvi v deželnem merilu. Novica, da bodo docela zaprli zdravstvene naprave v Krminu in Gra-dežu, o kateri smo včeraj poročali, je precej huda. UMRLI SO: 85-letni upokojenec Pietro Contin, 88-letna gospodinja Marcella Cargnelli vd. Rossi, 86-letna upokojenka Giovanna Comuzzi, 75-letna upokojenka Maria Lebani, 86-letna upokojenka Pia Chialchia, 79-letna gospodinja Ana Lozar vd. Cecchini, 58-letna trgovka Amelia Guarnieri por. Antonini, 54-letna po-fesorica Fulvia Grion, 71-letni upokojenec Ermes Garuti, 93-letna gospodinja Agnese Zorzenon, 79-letna upokojenka Enrica Fabris vd. Marchi, 89-letni upokojenec Giuseppe Furlan, 72-letni trafikar Archimede Trivellato, 86-letna upokojenka Agnese Ines Calici, 89-letna upokojenka Matilde Visintin, 67-letna upokojenka Rosa De Mari, 76-letni upokojenec Federico Konjedic. OKLICI: inženir Said Ghanem in trgovka Adela Carmen Szala, upokojenec Torino Granata in gospodinja Anna Maria Raguzzi, uslužbenec Ezio Barban in profesorica Renata Moro. POROČILA STA SE: šofer Carmine Barbiero in gospodinja Antonietta Longa. razna obvestila Občina Sovodnje je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto uradnika v upravi s posebno zadolžitvijo za občinsko knjižnico in tipkanje. Prošnje morajo dospeti na županstvo do 15. februarja. Podrobnejša pojasnila v tajništvu Občine. Sekcija KPI Jože Srebrnič v Doberdobu vabi jutri, v ponedeljek, 25. januarja, ob 20. uri na sedež KD Jezero. Govor bo o vprašanjih okrog dvojezične doklade za uslužbence krajevnih uprav. Govorila bosta župan Mario Lavrenčič in deželni svetovalec Ivan Bratina. Občinska knjižnica v Doberdobu bo jutri popoldne zaprta. V zameno bo odprta v soboto od 14. do 19. ure. Kulturno društvo v Sovodnjah priredi fotografski tečaj. Kogar stvar zanima, naj se javi pri Mariu Tomšiču (tel. 882151) med 14. in 15. uro ter pri Igorju Petejanu (tel. 882171) v večernih urah. razne prireditve Kulturno društvo Andrej Paglavec v Podgori priredi v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri na sedežu kulturni večer. Zdenko Vogrič bo prikazal barvne diapozitive o slavnosti odprtja podgorskega sedeža in o jesenskem potovanju v Moskvo in Srednjo Azijo. Slovenska komisija pri Večnamenskem središču v Ronkah priredi v petek, 29. januarja, ob 20. uri v sejni dvorani na županstvu v Ronkah predstavitev knjige Sredozemlje. Predstavila jo bosta Marko Kravos in Franko Vecchiet, pesmi bo brala Marinka Počkaj. Razstavljene bodo tudi Vecchietove grafike. kino Gorica CORSO 15.15-22.00 »Com e dura ['avventura«. VERDI 15.15-22.00 »Da grande«. VITTORIA 16.00-22.00 »Angel heart, ascensore per Linferno«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.30 - 22.00 »I picari«. COMUNALE 17.00 - 22.00 »II cielo sopra Berlino«. Režija Wim Wenders. Nova Gorica SOČA 16 »Policijska akademija III.«, 18.00-20.00 »Muha«. DESKLE 17.00-19.30 »Aliens — osmi potnik«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405. Predstavitev v soboto na sedežu društva Jezero v Doberdobu Kaseta »Kraška naša je dežela« Na sedežu prosvetnega društva Jezero v Doberdobu bodo čez teden dni, v soboto 30. januarja, ob 19.00, predstavili kaseto moškega pevskega zbora Jezero »Kraška naša je dežela«. Kaseta bo izšla v letu, ko pri prosvetnemu društvu praznujejo 30-letnico obstoja zbora. Kaseta je nedvomno velikega pomena ne le za doberdobske pevce, ampak tudi za vso našo kulturno stvarnost. Pomislimo namreč na to, da so na Goriškem pred tem izdali le nekaj kaset in plošč, ko so svoje znanje pokazali pevci Sovodenjskega noneta (naslov Rožmarin), pevci in glasbeniki števerjanskega ansambla bratov Hlede, pa tudi pevci doberdobskega zbora Jezero (takrat so peli partizanske in uporne pesmi vsega sveta). Nekatere goriške pevske zbore pa najdemo tudi na skupni plošči revije Primorska poje. Za izid kasete je poskrbela Zveza slovenskih kulturnih društev, pa bo izšla v okviru izdaj kaset in plošč Založništva tržaškega tiska pod uredništvom Mirana Košute. Finančno je to pomembno kulturno pobudo podprla doberdobska Kmečka in obrtna hranilnica. Doberdobski moški pevski zbor se je v zadnjih letih kadrovsko nekoliko okrepil, saj v njihovi sredi poje nekaj bivših članov pevskega zbora Dol-Po-Ijane, ki je prenehal z dejavnostjo. Sicer imajo kljub temu v Doberdobu s pomanjkanjem mladih glasov kar precej težav, saj se povprečna starostna doba pevcev stalno viša in vedno manj je mladih, ki se odloči za zborovsko petje. Predsednik zbora Jezero Vilko Fran-dolič nam je dejal, da bi moral predstavljati izid kasete izziv za vztrajanje pri gojenju slovenske pesmi in glasbe, saj je to nenadomestljivo orodje pri obrambi naše narodnostne biti. Pri društvu bi si želeli, da bi še okrepili zbor in upajo, da bo predstavljala kaseta vzpodbudo za tiste, ki ljubijo slovensko glasbo. Predsednik zbora nam je ob tem dodal, da se pri prosvetnem društvu pripravljajo na proslavitev 30-obletnice ustanovitve zbora. Osrednjo prireditev bodo v Doberdobu imeli nekje maja meseca, ob tisti priložnosti pa bodo z Galluso- vimi značkami odlikovali najbolj zaslužne pevce zbora Jezero. Vilko Frandolič, Miklov po domače, nam je povedal, da so kaseto posneli že poleti v studiu RTV Ljubljana. Zbor že nekaj let uspešno vodi dirigent Ivan Klanjšček, ki je poskrbel za res prijeten in zanimiv izbor pesmi. Na strani A kasete so posnete naslednje pesmi: Oj Doberdob (Zorko Prelo-vec), Primorski partizan (Rado Simoniti, solist Jožef Colja), Jutro na Krasu (Viktor Mihelčič), Majolčica (Emil Komel), Bori (Alojz Srebotnjak, solist Jožef Colja), Kraška dežela (Herman Kuder) in Večerja (Alojz Srebotnjak). Tudi na strani B je posnetih sedem pesmi. Te so naslednje: Bom pa zle-zov na češnjo (koroška ljudska, priredil Radovan Gobec, solist Jožef Colja), Lunica (slovenska narodna, priredil Ubald Vrabec), Vasovalec (Josip Verbič, solist Jožef Colja), Slovenska pesem (Ubald Vrabec), Udar na udar (Ubald Vrabec), Urea sedem je odbila (slovenska narodna, priredil Danilo Bučar, solist Jožef Colja) in Mlatiči (Kamilo Mašek). Pri ZSKD so nam povedali, da ni bila izbira zbora Jezero slučajna in so se odločili, da bodo na ta način nekako nagradili zbor, ki nepretrgoma deluje že celih 30 let in je s tem eden izmed zborov z najstarejšim stažem na Goriškem. Sicer so pri PD Jezero v zadnjih letih večkrat pokazali posebno pozornost raziskavam alternativnega kulturnega ustvarjanja, o čemer priča razvejana društvena dejavnost. Pred leti so člani zbora priredili glasbene veseloigre, ki so žele, ne le samo med domačimi, res veliko uspeha. Zaradi tega so pri ZSKD sklenili, da bodo prav doberdobskim pevcem poverili glavno vlogo v letošnji osrednji Prešernovi proslavi na Goriškem, ki bo v soboto 6. februarja v Kulturnem domu v Gorici. Takrat bo pevski zbor Jezero tudi prvič nastopil v Kulturnem domu v Gorici. Naš kulturni praznik bodo pevci zbora Jezero oblikovali v sodelovanju z novoustanovljeno gledališko skupino Gorica, ki jo vodi režiser Janez Povše. Skupina je nastala pred približno letom dni z namenom, da obogati tovrstno kulturno dejavnost v Gorici. Doslej so mladi gledališčniki želi dobre uspehe v vrsti prireditev v mestu in okolici.(fg) Pogovor s solistom Jožefom Coljo •W »Ze kot kratkohlačnik sem vedno rad zapel« Jožef Colja-Drejetev je v vasi in širši okolici znan po svojem lepem in prijetno obarvanem glasu, ki vselej izstopa, ko se skupina prijateljev zbere in skupaj poje slovenske pesmi. Nič čudnega torej, če je Jožef Colja že od samega začetka član pevskega zbora Jezero iz Doberdoba v okviru katerega so mu večkrat zaupane tudi solo izvedbe. V izboru pesmi, ki jih bo zbor predstavil v kaseti »Kraška naša je dežela«, je zato prav Drejeta, kot mu pravijo po domače, zapel več pesmi kot solist. Obiskali smo ga in smo v prijetnem razgovoru zvedeli za njegovo glasbeno pot. Kdaj ste se pričel ukvarjati s petjem? »Takorekoč od vedno, vselej sem rad zapel v družbi prijateljev in navdušeno sem sledil glasbenim programom po radijskih sprejemnikih. Bil sem navdušen za slovensko glasbo, najbolj priljublena pa sta mi bila Franc Koren in Tone Kozlevčar, katerih skladbe sem že kot kratkohlačnik poznal na pamet. Svoj prvi samostojen nastop sem imel leta 1956, ko sem zapel Gregorčičevo pastirsko. Živo se spominjam tistega večera, ko so se mi pred nastopom tresle noge, k sreči pa je publika moje petje nagradila z burnim aplavzom. V vasi je takrat obstajal le mešani cerkveni pevski zbor, zaradi tega sem svojo glasbeno pot takorekoč pričel v cerkvi.« Zaradi tega ste bil tudi vi med tistimi, ki so se pred 30 leti odločili, da bodo v Doberdobu organizirali moški pevski zbor? »To je bila logična posledica mojega veselja do zborovskega petja. Takrat se je skupina glasbenih navdušencev zbrala okrog Albina Verginelle, ki je bil naš prvi učitelj. Prvi nastop je zbor Jezero imel 7. junija 1958, na dan moje poroke, saj so prišli pevci na svatbo in so odpeli pesmi, ki so se jih pač v nekaj mesecih vaj naučili. V 30 letih obstoja je zbor vodilo več učiteljev, katerega se vi najraje spominjate? »Težko bi rekel, saj sem bi na vsakega posebej navezan in nas je vsak marsičesa naučil. Kar se tiče petja je nedvomno največ prispeval k moji rasti Silvan Križmančič, ki je bil v Doberdobu celih 15 let in ki je tudi izjemno podkovan, sposoben in delaven učitelj. Vojko Peršolja, ki je vodil naš zbor pred nekaj leti, je bil izredno simpatična in družbena osebnost, današnji dirigent Ivan Klanjšček pa je osebno veliko prispeval k nastanku kasete, ki jo bomo čez teden dni predstavili.« In prav v tej kaseti pridejo posebno do izraza vaše izjemne gjasbene sposobnosti in nadarjenost za petje. Verjetno predstavlja izid kasete za vas še posebno zadoščenje. »V kaseti sem v nekaj pesmih zapel v solo izvedbi, v baritonu. Na žalost sem imel pred leti veliko lepši glas, kot ga imam sedaj, takrat sem nam-preč pel drugi tenor. Vendar pa sem si slušalke, zaradi dela v prašnem prostoru, pokvaril in zbal sem se celo, da sem za vselej izgubil dar posebno lepega glasu. Nedvomno je izid kasete za mene pomemben dogodek, obenem pa mi daje vzpodbudo, da bom v bodoče dal vse od sebe, da se v Doberdobu glasbena tradicija, kljub velikim težavam, ne prekine. Moramo namreč dobiti nov kader za zbor, saj nas je že veliko takih, ki smo pri pevskem zboru že dvajset in več let. Največje zadoščenje pa bi predstavljalo dejstvo, da bi bila kaseta všeč vsem ljubiteljem lepe slovenske glasbe.« FABIO GERGOLET Števerjanski učenci na Krasu Prejšnjo soboto smo eno celo našo stran prepustili učencem osnovne šole Alojz Gradnik v Števerjanu in slovenske osnovne šole na Plešivem v krminski občini, ki so opisali svoj novembrski izlet na goriški Kras. Učenci so nam s pomočjo učiteljic pripravili toliko spisov in risb, da'vse niso morale v zaokroženo stran. Ko sestavljamo našo stran moramo pač računati s točno izračunanimi centimetri. »Iz strani« ne moremo in ne smemo, saj vanjo gre toliko in toliko spisov oziroma slik ter nič več. V soboto smo objavili spise in risbe učencev več razredov. Nismo pa pozabili na učence 2.razreda števerjanske šole in smo njihov Prispevek prihranili za kasnejšo objavo. Pa smo že pri tem. Danes objavljamo risbo drugošolca Mitje Mikluša, ki je takole videl drevesa na Krasu, ter skupni spis petih učencev 2.razreda , Katje, Martine, Mitje, Aljoše in Ivana, ki ima naslov: NA KRASU. V torek S.novembra smo bili na ekskurziji na Krasu. Tam smo videli veliko kamenja in ruja. Kras je čudovit v jeseni, ker je obarvan z lepimi barvami. Najprej smo si ogledali Doberdobska jezero in doberdobska cerkev. Dd tam smo šli na Debelo Grižo, kjer smo si ogledali vojaški muzej in bunkerje. Od tam smo imeli tudi lep razgled na Gorico, Števerjan, Krmin, Sabotin, Sv.Goro, Brda in Furlanijo. Na Vrh sv.Mihaela smo prišli peš in kosili v jamarski koči. Po kosilu smo se igrali na travniku in se pozno popoldne vrnili domov trudni, a veseli in zadovoljni. Tržič Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel. 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE PREGRINJALA - RJUHE - ODEJE PERNICE - PREŠITE ODEJE OPREMA ZA ZAVESE itd. STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA LIMUZINA GT Zmogljivosti, ki so vredne sigle GT: 2000-kubični motor s 16 ventili, dve odmični gredi v glavi, elektronski vžig, 140 konjskih moči, hitrost 205 km na uro. Dobite jo tudi v različici z 2.500-kubičnim V motorjem s 6 bati, 24 ventili, močjo 173 KM in hitrostjo 215 km na uro. Razkošje je tudi primerno sigli GT: orehova grčavi-na, volan v usnju, serijsko so vgrajeni vsi pripomočki in pritikline. Po naročilu tudi stoli z usnjeno prevleko tipa Connolly, klimatizacija, premična streha. Cena: od 25.796.000, vključno z davkom IVA, f.co zastopstvo. ROVER 2.000 kub. s 16 ventili Dobite in preizkusite ju lahko pri ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO POKRAJINO Tomažič Stanko TOMAUTO S.A.S. Ul. Nizza 15 - Tel. (0481) 83923 - Gorica AUSTIN ROVER RAMOBnOV/sn Izredna tehnologija: edini 1.300-kubični motor z 12 ventili. Glava iz lahke zlitine, elektronski vžig, pogon na prednjih kolesih, petstopenjski menjalnik. Na razpolago tudi različica s 1.600-kubič-nim motorjem in elektronskim vžigom. Izredno razkošje: prava orehova grčavina, žamet iz Yorka, bogata dodatna oprema, ki je vsa že vključena v ceno. ROVER 1300 z 12 ventili Cena: od 14.990.000 lir, vključno z davkom IVA, f.co zastopstvo za avtomobile, ki so na razpolago. V sredo v Kulturnem domu v Trstu ga bo na klavir spremljala Lidija Kajnaco Mladi violinski virtuoz Stefan Milenkovič na 6. abonmajskem koncertu Glasbene matice Enajstletni violinski virtuoz Steian Milenkovič Ko smo pred dobrim letom v luteranski cerkvi v Trstu prvič prisluhnili violinskim zvokom mladega Stefana Milenkoviča, je bil to glasbeni dogodek, ki ga bo vsak, ki se ga je udeležil, težko pozabil. Devetletni deček je ubiral strune tehnično izbrušeno, muzikalno in interpretativno tehtno. Bila je violinska igra, ki so jo glasbeni kritiki in občinstvo presodili kot igro Pa-ganinija naše dobe. Milenkovič se prihodnjo sredo vrača v Trst na koncertni oder Glasbene matice. Stefan Milenkovič se je rodil v Beogradu 1. 1977 ter je danes eden naj-mlajših violinskih virtuozov. Z violino se je seznanil že pri dveh letih in pol, s štirimi pa se je vpisal v prvi razred glasbene šole in začel tudi javno nastopati. V violinsko igro ga je uvedel najprej njegov oče, kasneje pa so mu bili mentorji še profesorji Ozim, Szue-ryng, De Layeva in Kunakov. Koncertna pot je Milenkoviča popeljala širom po Evropi. Nastopil je v Sovjetski zvezi, v Franciji, v Španiji, v Belgiji in v Italiji. V bližnji prihodnosti ga čaka koncertna turneja v ZDA (Festival v Newportu) in v Argentini (Buenos Aires). Na raznih tekmovanjih je Milenkovič osvojil številne prve nagrade. Tako je kot najmlajši udeleženec v zgodovini tekmovanja mladih violinistov, ki je posvečeno spominu slavnega češkega umetnika Kociana, prejel prvo nagrado. Spored, ki ga bo mladi violinist ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco predstavil na 6. abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu, obsega pet skladb. Sonata v g-molu, poznana tudi kot Vražji trilček, je poleg Didone abbandonata eno najbolj znanih del Giuseppa Tartinija (1692 -1770), katerega življenjska pot je bila silno pestra in posebno v mlajših letih polna dogodivščin. Resneje se je Tartini posvetil glasbi šele pri 23 letih in je postal izvrsten violinist. Po nekajletnem bivanju v Pragi je v Padovi, kjer je bil že prej prvi violinist v cerkvi sv. Antona, odprl violinsko šolo, iz katere so izšli mnogi odlični violinisti. Sonato v g-molu, imenovano »Vražji trilček«, spremlja zanimiva zgodba o nastanku, ki jo je objavil astronom La-lan. Tartini je sonato napisal še v asiškem samostanu 1. 1713, kjer je sanjal, da je zapisal dušo hudiču, ta pa je stopil v njegovo službo. Da bi se iz njega ponorčeval, mu je skladatelj dal violino in ga hotel preskusiti. A glej - hudič je zaigral čudovito sonato. Tartini se je zbudil in jo skušal zapisati, kar pa je spravil na papir, je bil le skromen odsev vragovega goslanja. Legenda je pričevanje Lalanda zožila in prenesla le na verigo trilčkov v finalu. Diaboličen vtis vzbudi namreč rafinirana vezava dvojenk s trilčki v zgornjem glasu. Antonio Dvoržak (1841—1904) je poleg Smetane najpomembnejši češki skladatelj prejšnjega stoletja, avtor ' opernih, orkestralnih, vokalno-iristru-mentalnih, vokalnih in komornih del. Med njegovimi komornimi skladbami za godala in klavir je poleg znamenitega Dumky tria in čudovitega kvinte- ta v A-duru poznana in priljubljena Sonatina v G-duru op. 100. Skladatelj jo je napisal v času, ko je v letih 1892—95 vodil novoustanovljeni ameriški konservatorij v New Yorku. Kot pravi romantik se je tedaj lotil proučevanja ameriške glasbe, zlasti črnskih in indijanskih melodij. Vpliv le-teh je zaznaven tudi v Sonatini za violino in klavir, zlasti v stavku Larghetto, ki ga imenujejo tudi »Indian canzonetta«, in v Finalu. Arcangelo Gorelli (1653—1713), »Virtuosissimo del violino e vefb Orfeo de nostri tempi«, je ustvaril temelje znane italijanske violinske šole, ki je poleg virtuoznosti gojila predvsem lepoto tona in skrbela za notranje glasbene vrednote. Njegovih 12. violinskih sonat je napisanih za solistični instrument z bassom continuom, to je s čembalom in violončelom, ki ju danes nadomešča klavir. Najbolj znana skladba in hkrati zadnja iz te zbirke je La Follia. La Follia, objavljena 1. 1700, je v bistvu Chaconne z variacijami. Tema ni Corellijeva temveč prihaja najbrž iz Portugalske, kjer je follia sarabandi podoben ples, in se je udomačil tudi v Franciji pod imenom Follies D'Espag-ne. Gorelli torej ni imel pred očmi kliničnega pomena besede (follia - blaznost) temveč kompozicijo, ki bi v dovršeni kompozicijski obliki zaključila zbirko dvanajstih sonat. Milenkovič ne bi bil zvest svojemu slovesu, če se ne bi preiskusil tudi s Paganinijem. Nicolò Paganini (1782—1840) je prav gotovo edinstveni genij v zgodovini violinskih virtuozov. Njegova osebnost je pri sodobnikih učinkovala ^ skoraj nadnaravno. Igral je fantastične pasaže na eni sami struni, na njej odigral ves koncert, preuglasil je instrument, da bi dosegel posebne učinke. Z enostavno tehniko dvojenk, flažolet-nih tonov in pizzicata se je povzpel visoko nad običajno raven violinskih virtuozov. Paganini je bil v prvi vrsti violinist, potem šele skladatelj, a težav, ki jih je nadrobil v svojih 24 capricciov in v štiri violinske koncerte, do danes ni presegel nihče. Napisal je tudi vrsto variacij, izmed katerih obsega tokrat spored Variacije na motive iz Rossinijeve opere Mojzes. «■ Slavni francoski skladatelj Maurice Ravel, ki je sicer svoja najboljša dela posvetil klavirju, je med drugimi skladbami napisal virtuozno in še danes violinistom in občinstvu priljubljeno skladbo Tzigane. V originalu je bilo delo napisano za violino s spremljavo luthèala, ki je v bistvu klavir s posebnim dodatkom in 4 registri, ki omogočajo' spremembo barve tona. Danes je kot spremljevalni instrument običajno klavir ali mali orkester. Ravel sam je označil skladbo kot virtuozno stvaritev v ciganskem duhu. Pri tem je dodobra izčrpal vse možnosti violine za izvajanje skrajno virtuoznih efektov. Oblikovno je Tzigane skladba, podobna ogrskim rapsodijam iz Lisz-tove delavnice, in je po tradiciji ciganske rapsodične forme dvodelna: začetek je počasen (lassan), temu pa sledi vrsta variacij in ciganskih improvizacij (friska, čardaš). GOJMIR DEMŠAR Ljubezenska zgodba Carmen Moravia Roman Georgette je postal še pred izdajo prvi italijanski literarni »casus« v letu 1988. A ne zaradi umetniške vrednosti, pač pa zato, ker ga je napisala Carmen Llera, tretja žena nestorja italijanskih pisateljev Alberta Mora-vie, in zaradi »vroče« avtobiografske teme, ki jo obravnava. Carmen Llera, ki je za prvenec dodala svojemu še možev priimek Mora-via (kar je tudi sprožilo val polemik), opisuje v romanu ljubezensko zgodbo protagonistke z voditeljem druzov. V opisu moškega je mogoče zlahka prepoznati Walida Jumblatta. 34-letna Španka se je spoznala z njim marca 1986 v Stockholmu na pogrebu Olofa Palmeja. Odtlej sta se še neštetokrat srečala... Avtorice pa ni prevzel le vodja druzov, pač pa tudi njegova žena; po njej je naslovila roman. Carmen Llera Moravia je zadnje dni v središču pozornosti italijanske literarne javnosti. Sama je večkrat izjavila, da ne pozna in ne priznava ljubosumja, ekskluzivnosti, izdaje v ljubezni in drugih podobnih čustev. Zato je tudi roman posvetila možu (»A te, Alberto«). Povedala je še, da pisateljevanje zanjo ni poslanstvo, pač pa zabava. Novinarji so ob tem ugotavljali, da je »dobil« Moravia — po Elsi Morante in Dacii Maraini — pod zakonsko streho še tretjo pisateljico. Primerjava je nerealna ali vsaj izsiljena. Tudi zaradi tega, ker roman Georgette še ni izšel. Na knjižnih policah se bo pojavil v torek, 26. januarja, ob 2. obletnici poroke zakoncev Moravia. V četrtek v organizaciji G M in Glasbene mladine Trst Od jutri v tržaškem Kulturnem domu Koncert pozavnista Kirila Ribarskega Po spodbudnem začetku - kitarist Corona in pianist Gorinšek - se sezona Srečanja s solistom, ki jih ob svoji abonmajski sezoni organizira Glasbena matica, nadaljuje z novim, zanimivim in angažiranim dogodkom. Prvič se je namreč dogodilo, da je GM združila svoje organizacijske napore z Glasbeno mladino Trst, za kar pa gre vse priznanje tržaški glasbeni ustanovi in predvsem njenemu predsedniku, prof. Enniu Guerratu, za veliko občutljivost, s katero je omogočil realizacijo tega glasbenega srečanja. V Krožku za kulturo in umetnost (CCA) v gledališču Verdi bo namreč gostoval prestižni makedonski pozavnist Kiril Ribarski ob klavirski spremljavi rojakinje, pianistke Milice Sperovič. Program koncerta, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 20.30, je izredno zanimiv, saj se bo verjetno prvič v Trstu slišal pozavnist takega nivoja, kot je Ribarski. Na recitalu bo poleg svojih predstavil tudi dela eminentnih skladateljev, kot so Haendel, Ropartz, Petrič, Albeniz, Dinicu, Defay, Chopin in Monti. A poglejmo pobliže protagonista tega kakovostnega dogodka. Pianistka Milica Šperovič je diplomirala iz klavirja na Akademiji za glasbo v Beogradu; potem se je izpopolnjevala v Parizu z Aldom Ciccoli-nijem. Šperovičeva, ki je v domovini zelo cenjena pianistka, združuje svoje koncertno udejstvovanje s poučevanjem na fakulteti za glasbo v Skopju. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. D. Miškoviča je pozavnist Kiril Ribarski magistriral na glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. M. Fuchsa. Še zelo mlad je zmagal razna tekmovanja v domovini; od leta 1976, ko je dobil prestižni glasbeni natečaj v Zagrebu, ga ima kritika za enega največjih jugoslovanskih glasbenikov, in od takrat srečujemo Ribarskega v vseh pomembnih evropskih središčih tako kot solista na koncertih z orkestrom kot na samostojnih recitalih. Strokovna kritika tako ocenjuje njegove nastope: »...Kiril Ribarski je prav predstavnik vzpenjajoče se generacije mladih umetnikov. Intonančna brezhibnost, vrhunsko zanesljiva tehnika in naravna muzikal-nost so z vsemi skladbami dali predstavitev instrumenta na ravni, ki jo je verjetno tudi redko srečati marsikje drugod po svetu... Za maestra Ribarskega pozavna ne predstavlja nobene skrivnosti. Na svojem nastopu Ribarski ni pokazal samo mojstrstvo bogate izrazne palete, ampak nove izrazne možnosti pozavne...« Še enkrat opozarjamo, da bo koncert v dvorani Krožka za kulturo in umetnost (CCA) v četrtek, 28. januarja, ob 20.30. ALEKSANDER ROJC Intimni Pogorelic Ponedeljkov večer Tržaškega koncertnega društva je bil za tržaško publiko pomemben glasbeni dogodek, ker smo po štirih sezonah zopet poslušali priznanega 29-letnega beograjskega pianista Iva Pogoreliča. V prvem delu se je umetnik predstavil z Beethovnovo Sonato št. 17 v d-molu op. 31 in Sonato št. 32 v c-molu op. 111, v drugem delu pa s Skr-jabinovo Sonato št. 2 v g-molu op. 19 in Chopinovo Sonato št. 2 v b-molu op. 35. Pogorelic je že z uvodnim akordom Beethovnove Sonate št. 17 ustvaril vzdušje, v katerem je potekal ves koncert. To vzdušje je pričaral z mehko, jasno in izrazno bogato zvočno barvo pianissima, ki je bil interpretacijski moto celotnega glasbenega večera. Beethovnovi Sonati sta izzveneli v izrazito ekstremnih kontrastih hitrih in počasnih delov, ki kljub svojim skrajnostim niso porušili oblikovnega ravnovesja skladb. Kompozicijski in vsebinski prelom koncerta je bila interpretacija Skrjabi-nove Sonate št. 2, ki nosi v sebi roma-tična sporočila s primesmi sodobnosti. Vsebinski vrh pa smo doživeli v izvedbi .Chopinove Sonate z jedrom v znani »Žalni koračnici«. Interpretacija tega stavka ni izražala bolečine, ampak je bila prej posmeh smrti, ki je mlademu umetniku daleč, in o kateri ne razmišlja. Pogorelic zelo osebno doživlja svoj instrument. Njegov odnos do klavirja je zelo intimen - izpoveduje se mu. Doživlja ga kot ljubezenski stik, v katerem je že najbolj nežen dotik globoko občuten. Umetnik in instrument sta celota zase, nepredirno, nedotakljivo. Celo aplavz publike, ki je nujno prisotna temu umetniškemu doživetju, ne spada zraven, ker prelomi čar intimnosti. A. P. Kdor ukrade kipu nogo ima srečo v ljubezni V tržaškem Kulturnem domu bo od jutri dalje gostovala rimska gledališka skupina Gioacchino Belli. Tržaškim gledalcem bo predstavila farso Daria Roja Chi ruba un piede è fortunato in amore (Kdor ukrade nogo, je srečen v ljubezni). Fo v svojem delu satirično udriha po gradbeni špekulaciji, ki je bila v šestdesetih letih široko razpredena po vsej Italiji, v farsi pa po svoje obnovi mit o Apolonu in Dafni, lepi nimfi, ki jo je oče spremenil v drevo, da bi jo rešil zapeljivega božjega lepotca. Apolona v igri predstavlja taksist, ki si izmisli kolosalno goljufijo, Dafne pa je žena ogoljufanega podjetnika. Taksist s kolegom ukrade nogo kipa Merkurja, rimskega boga trgovine, in jo zakoplje na zemljišču, kjer bi morali zgraditi velik gradbeni kompleks. Nogo nato po naključju »najde« (izdaja se za arheologa) in z njo izsiljuje lastnika gradbenega podjetja. Le-ta si namreč ne more privoščiti, da bi vest o najdbi prišla na uho spomeniškega varstva, sicer bi bila dela takoj ustavljena. Lastnik zato pristane na plačilo, misleč, da bo s tem podprl nekatere, seveda izmišljene arheološke raziskave. Vsa zadeva se zaplete, ko stopi na sceno Dafne, podjetnikova soproga- v Daino, ki je že ljubica soprogovega sodelavca, se neusmiljeno zaljubi taksist- Farso je režiral Antonio Salines, ki igra tudi nosilno vlogo taksista. Sceno in kostume je pripravil Jack Frankfurter. Podjetnika igra Giulio Pizzirani, njegovo ženo Daino pa Francesca Bianco. Ob njih nastopajo še Riccardo Bucci, Massimo Pedroni, Graziella Diano in Umberto Conte. Gledališko skupino Gioacchino Belli sta leta 1970 ustanovila Magda Mer-catali in Antonio Salines. Odtlej je postavila na oder dela številnih italijanskih in tujih avtorjev (na primer Flaiana, Bulgakova, Wedekinda, Anouilha, Cocteau-ja, Gogolja, Strindberga in drugih). Na sliki: Prizor iz farse Daria Foja Chi ruba un piede trova un tesoro. Z leve: Massimo Pedroni, Giulio Pizzirani in Graziella Diano. Vlado Plateis Odkar je žena povila mladiča, ni več ljubega miru v hiši. Najsrečnejši sem, kadar me ni doma, saj mi takrat odpadejo razne patriotske dolžnosti, kot so previjanje in hranjenje mladiča, pranje in peglanje plenic ipd. Pa to še ni nič. Najhuje je, ko si mladič sredi noči naenkrat zmisli in spusti v eter svoje decibele, da se takoj polulam (od prestrašenosti), potem pa še žena tarna, ker mora previjati tudi mene. Sicer so z majhnimi otroki nasploh težave. Moj ima še pogoste prebavne motnje, t. i. krče (dvoboj želodca in humane ali druge otroške hrane). Ko je zadnjič spet imel takšen napad, pospremljen s serijo krikov, je k njemu prišel dedek - moj oče ter ga vprašal: »Ja, kaj je, Pepek, želiidec te jebe? Čake, bom ti dal malo pelinkovca!« in mu je res pomočil dudeka v pelinkovec, seveda v sladkega. Žena, ki je bila nekje zunaj, je to slišala in kot strela privihrala v sobo, ampak prepozno, kajti Pepi je že veselo vlekel dudeka. »Kaj se vam je hudičom zmešalo?!« se je pričela vsa divja dreti Zofija name in na očeta ter njemu priselila takšno klofuto, da se mu je od sile zlomila palica, na katero se je opiral. »In ti si mi neki oče!« se je spet zadrla name ter se mi pričela nevarno bližati. »Da sem oče, trdiš ti, ne jaz!« sem ji osorno rekel ter se pričel ritensko umikati, vendar prepočasi, kajti že v naslednjem trenutku me je zadel njen karate udarec za levo uho, da mi je momentalno odpovedala Evstahijeva cev. Čeprav je na naju z očetom pelinkovec deloval pogubno, pa je na otročaja koristno, saj so ga krči zapustili, poleg tega pa si je obogatil besed- ni zaklad s povsem novo besedico, ki si jo je čisto sam izmislil: gu-gu in ga-ga se je sedaj pridružil še eg-eg (v prostem prevodu eks). Zgodilo pa se je, da je žena zbolela in je morala za nekaj časa v bolnico; tedaj sva vso skrb za prestolonaslednika prevzela midva z očetom. Že prvi dan, ko ga je oče hranil (ne iz prsi, ampak iz stekleničke), je otročaj, ta primer žive nesnage - alias pujček v štalinki, dobil drisko. Nemudoma sem se posvetoval z zdravnikom kaj storiti, kajti - kot je že Dante v svojem nadvse koristnem medicinskem priročniku (ki pri nas žal ni izšel) »Kako se iznebiti žene« zapisal, je razredčeno blato v odsotnosti žene lahko znak zastrupitve prebavnega traktorja, pardon, trakta, vsled pretiranega veseljaškega uživanja čaja s podaljški. Zdravnik mi je svetoval uporabo živalskega oglja v prehrani dojenčka. Kot nalašč pa nikjer nisem mogel dobiti le-tega, zato sem takoj, ko sem prišel domov, naročil očetu: »Ata, idi k sosedu in mu spizdi eno kuro ali pa mačko, da jo bova spekla, odnosno posmodila, ker nucava živalsko oglje za naš radio na gris.« Rečeno - storjeno. Vendar se stanje mladiču ni nič izboljšalo, zato sva ga z očetom čez dva dni ponovno odpeljala k zdravniku. Dohtarja je skoraj kap, ko je videl otroka, ki je bil sedaj še v slabšem stanju kot zadnjič, saj je bil ves progast po telesu, kot zapornik oz. zebra, povrhu pa še ves posran. »Le kaj ste počeli z njim? Saj vam bo še umrl! Ste se držali mojih napotkov?« je jezno vprašal ter naju divje pogledal. Midva pa sva samo povesila najina organa za razmišljanje in se zagledala v tla. »Ste mu dali živalsko oglje, tako kot sem vam naročil?« se je strogo obrnil k meni. »Jaz...« naenkrat mi je postalo silno nerodno, zavedajoč se napake, ki sem jo naredil. »...midva...« stisnilo me je v grlu in bil sem gotov! »Ata, ti jim povej!« sem končno le spravil iz sebe. »Kaj je zdaj to!!!« se je kot orkan razsrdil dohtar. »Boste povedali, kaj ste naredili z otrokom ali ne?!« »Oprostite, tovariš gospod doktor,« je v zadregi pričel oče, »ampak živalskega oglja nismo nikjer dobili.« »In?« je bil nestrpen dohtar. »Potem smo ga probali doma naredit...« »Kaj? Doma naredit? Iz pesa, a? Vi pa vse znate! In kaj je bilo?« »Ni se posrečilo, potem pa smo mu dali...« »Kaj? Koga?!!« je pobesnel dohtar. »Koks!« Šifra: Mr. Pantakan ■ Ob humoristično-satiričnem nagradnem natečaju Jadranskega koledarja in Primorskega dnevnika je komisija predlagala za nagrado tri črtice (toliko je bilo pač nagrad), posebej pa je izrekla pohvalo avtorjem petih prispevkov, ki so bili na malodane enaki kakovostni ravni kot nagrajena besedila. Zgoraj objavljena črtica spada med te posebej izbrane tekste. Horoskoi mm...is d nedelje 24. 1. do sobote 30. 1. 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) - VI IN DELO: Nebo vam je prijazno, zato lahko računate na prijeten in vesel teden, ki vas bo razvedril in vam polepšal življenje. Ugoden položaj Merkurja in Marsa bo zelo pozitivno vplival na vaše delo in počutje. Sobota vas lahko neprijetno preseneti. Luna vam ne bo naklonjena. VI IN DRUGI: Posvetite več časa nekomu, ki si tega želi. Ugodna dneva bosta četrtek in. petek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Zvezde vam niso naklonjene, pa kljub temu ne bodite malodušni. Lahko se zgodi, da bo prišlo do manjših zastojev in nepredvidljivih težav pri delu. Mars zna povzročiti težave rojenim od 1. do 4. 6. Malo potrpite, saj se vam kmalu obetajo boljši časi. VI IN DRUGI: Nasvet vam drage osebe bi vam bil v veliko pomoč. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Dobre zvezde so na vaši strani, pa bo teden temu primerno prijeten in zadovoljiv. Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Možnost, da se vam nasmehne sreča v denarnih zadevah, je kar precejšnja. Torek in sreda vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da nekdo vašega zaupanja ni vreden. Ugodna bosta četrtek in petek. BIK (20.4.-20.5.) — S VI IN DELO: Na-A poved za vas je ta teden kar precej ugodna. Glede na to, da vam bosta Luna in Venera med tednom precej naklonjeni, lahko računate na srečne okoliščine in predvsem na dobro počutje. Velika je možnost izrednega zaslužka. Kritičen dan bo petek. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam marsikaj razjasnil. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Na-poved za ta teden je za vas izredno ugodna. Vstopate v prav prijetno razgiban teden. Ljubezniva Venera bo poskrbela za dobro počutje in predvsem za uspeh pri opravljenem delu. V ponedeljek pa se raje izognite kakemu zahtevnejšemu opravilu, ker vam bo Luna nenaklonjena. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in povsod dobrodošli. Ugodna dneva bosta torek in sreda. . . DEVICA (23.8.- M47 22.9.) — VI IN I I Ir DELO: Pred vami | |i| je zanimiv in razgi- ban delovni teden, ki vam bo z nekaterimi novostmi popestril življenje. To, kar vas skrbi, se bo uredilo. Vsem rojenim od 3. do 7. 9. bo Mars nevaren in s tem bo možnost neprijetnih presenečenj večja. Muhasta dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Naredite nekaj za boljše odnose z bližnjim. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Čaka vas wmmmm zanimiv in uspešen teden/ Prijazne zvezde vam bodo v pomoč pri kakršnemkoli delu. Z lahkoto boste kos vsem nalogam, ki ste si jih zastavili. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših zamisli. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta prav naklonjena. VI IN DRUGI: Čim prej razčistjte neki nesporazum. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON 144 (23.10-21.11.) VI ■ Il IN DELO: Napo- | | ved je ugodna. Vstopate v zanimiv in razgiban delovni teden. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k temu, da boste med tednom uspeli veliko narediti. Prav gotovo boste uspeli uresnničiti nekaj svojih načrtov. Neugodna dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Bodite do nekaterih strpnejši in nepristranski. Ugodna bosta petek in sobota. STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in nekajkrat prav nagajiv. Glede na to, da se bojeviti Mars sprehaja po vašem ozvezdju, se prav lahko zgodi, da se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi opravki. Precej neugodna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Pomoč osebe, ki vam je draga, bi vam prišla kot nalašč. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Nebo vam je karseda prijazno. Obeta se vam prijeten in dokaj zanimiv delovni teden, v katerem boste zelo verjetno uspešno uresničili kar precej svojih želja in tudi načrtov. Tudi možnost prijetnih presenečenj na denarnem področjuje kar precejšnja. Kar naporna bo sobota. VI IN DRUGI: Nekdo pogreša vašo pozornost. Ugodna dneva bosta torek in sreda. L ^ VODNAR (20.1.-18-2-) - VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne, pa bo zato teden prijetno razgiban in razveseljiv. Čas je primeren za uresničitev zastavljenih načrtov. Velika je možnost nepričakovanega zaslužka. Za spoznanje neugodnejša bosta torek in sreda. Prijetno presenečenje vas čaka konec tedna. VI IN DRUGI: Nepričakovano srečanje vas bo spravilo v zadrego. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Te-den bo razgiban in precej naporen. Pričakujete lahko zaželen razplet vaših načrtov. Vsem rojenim od 1. do 4. 3. bo Mars precej sovražen in s tem možnost nepričakovanih konfliktov ali nezgod večja. Četrtek in petek vam z neprijazno Luno ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo nepričakovano neprijetno izne-nadil. Ugodna dneva bosta toT rek in sreda. Pisava odkriva našo notranjost sami prispevate k počutju, kakršno je. Seveda navzven tega vsega ne kažete in dajete manj čustven videz. To pa pomeni, da vlagate energijo, ki bi jo potrebovali drugje, še v »igro s svetom«. Če bo težko, se še oglasite. clUrvbk 'H. b-cLo| /vocCj oKoE j Šifra: SANJE Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK t/ h- t do- Šifra: OBUPANA Razumem vaš hud boj z boleznijo. Žal niste napisali, za katero bolezen točno gre. Če se bojite, da bi postali invalid, pomeni, da gre za resno zadevo. Pa kljub temu ne smete sprejemati usode samo z obupom in kloniti, še preden je bole^ zen nastopila. Morda ste zasledili, da sem že nekaterim v naši rubriki svetoval, naj obdržijo o sebi takšno miselno sliko, kot da se ni nič zgodilo in so popolnoma zdravi. Seveda je potrebno to sliko stalno jačati in nikoli popustiti malodušju. O tem je napisanih dosti knjig. Za podrobnejšo razlago bi mi lahko zopet pisali in priložili naslov. Iz vaše pisave je moč razbrati nekakšno širokopoteznost, ki pa je bolj posledica obupa, kot pa resnične življenjske spontanosti. Nadalje strah in umik. Slabotnost in nekakšno prilagajanje na to, kar pač je. Moral sem vam vse to napisati, ker bi rad, da uvidite, koliko in kako Lepa pesem, doživeta, polna solza in upanja. V koliko je resnična in napoveduje resnične dogodke, t.j. tvoje ravnanje, potem dovoli skromno pripombo. Želja po otroku zaradi partnerja, ki te ne ljubi ali zelo malo ljubi, ni nikoli prinesla sreče otroku. Običajno so takšne želje nekakšen nadomestek ljubljenega bitja v obliki njegove miniature, skratka "vsaj nekaj njegovega". Seveda kažejo takšne želje sebično plat ljubezni, ki misli, da mora biti udejanjena zgolj v posedovanju koga ali nečesa. Pa poglejva še pisavo. Prisotne so želje, da bi tvoja beseda bila glavna v domačem krogu, pa tudi po tem, da bi se uveljavila, da bi dosegla več, kot si do tega trenutka. Vse to je seveda pozitivno. Stiki večkrat niso najboljši, kar pa je morda samo trenutno pomembno. Manj ocenjuj ljudi po zunanjosti in se poglabljaj vanje. Potem te bodo tudi oni opazili! Poskusi, izplačalo se bo. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla: Primorski dnevnik, 24. januarja 1988 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. gnetljiv, masti podoben izloček čebel, 5. obtičati, 11. prebivalec Velike Britanije, 13. je vstal od mrtvih, 14. Daneu Ivo, 16. črno-beli vran z dolgim klinastim repom, 18. premikati se, 19. angleška mera, 21. del... Toura, 23. Italija in ZRN, 24. naš Novi... tednik, 26. Foggia, 28. enakomerno gibanje zlogov, 29. veleum, 31. je tudi Rod Stewart, 32. ločeni stanovanjski prostori za žene pri muslimanih, 33. osebni zaimek, 34. vojaški premik ali ukrep, 36. pijača starih Slovanov, 38. mestece pri Salernu, 40. hrvaški naftni koncern, 41. ljubljenček staršev, 43. me- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 njajoče se zbolenje mišic, sklepov, 45. Anton Dolinar, 46. uradniki v starem Rimu, 48. grški potujoči pesniki, 50. ost, 51. glavno mesto Senegala. NAVPIČNO: 1. francoski filmski režiser (Roger), 2. Silvester Škerl, 3. pivski vzklik, 4. prebivalec azijskega polotoka, 6. padanje tekoče vode, 7. Taranto, 8. bogovi v germanski mitologiji, 9. zmikavti, 10. platini sorodna kovina, 12. ameriški dobitnik Nobelove nagrade za medicino (Edward Lawrie), 15. finsko jezero, 17. oziralni zaimek, 20. material za branje, 22. neprijetne ali sumljive zadeve, 25. sedež prvih OI, 27. jeze, 29. Zeusov točaj, 30. nazivi, 31. naša vas, 32. turški med, 34. odličen am. košarkar, ki je igral v Italiji, 35. naprava za daljinsko ugotavljanje ovir, 37. kopališče pri Benetkah, 39. prebivalec Brd, 42. srbska revija, 44. žensko ime, 47. Livno, 49. Immanuel Kant. (lako) REŠITEV M I ■61 ‘IT Li 'epv 'ti 'NIN 'Zt bug -6£ 'opn 'ČE ‘jepej -jg ‘aoj»j 'SAfeg 'Z£ b^so-kl TE ‘euaun •<)£ 'pauimeo '§Z jAaufi 'iz ‘auajv '9Z ’amje 'ZZ ‘os -n? ’0Z TBJI II 'aieui 'SI ‘amisi ZI 'fipui '01 'urn '6 'IZV '8 Vi "£ ‘clsis '9 ‘D3fa.ro>! j, ‘S513 •£ '•§ § 'Z ‘ra!PBA 1 :ON5IdAVN IP^BQ 'IS ‘BDIU05I '09 'ipap •gl’ '!I!pa •gì "(XV 'Sfr 'BuiAar Tt’ 'ms H 'VNI 'OI 'TI°q3 '8E ‘1° '9£ ‘raAauBin •{,£ 'uo •££ ‘uiaraq ZE ‘DaAad i£ 'ImaB '6Z ‘maju -gz "Sl '9Z 'mlBiejAl tz ‘dl Tč 'Bdma -iz 'jut -gl ‘m -gl ‘eqeis -gì "ia ‘H 'JBZBg •£I J05(s 'n 'tibiso -g "nas -OA I lONAVHOdOA Košarka: v anticipiranem srečanju A-l lige Arexons premagal vodilnega Odbojka: v moški C-l ligi Nepotreben spodrsljaj Vala V anticipiranem srečanju 19. kola italijanske A-l lige je pred televizijskimi ekrani v Cantùju domači Arexons premagal vodeči Snaidero z 82:76 (40:44). Pri domačinih sta se izkazala predvsem Turner in Riva, pri igralcih iz Caserte pa so bili najboljši Oscar, Esposito in Deir Agnello. Današnji spored (17.30): Hitachi -Tracer; Irge - Divarese; Roberts - Di-etor; Enichem - Scavolini; S. Benedetto - Allibert; Brescia - Bancoroma; Wuber - Benetton. Tudi v A-2 ligi bo na sporedu nekaj zanimivih tekem. Goriški Segaf-redo bo s svojim novim-starim trenerjem Bosinijem, ki je nadomestil De Sistija, doma nujno moral premagati šibki Sabelli. Vitez, Marušič in tovariši so trenutno v zelo slabih vodah, vendar pa prvenstvo še dolgo. Videmski Fantoni, ki v zadnjem obdobju igra še kar dobro, bo nastopil na tujem proti Facarju in seveda računa na zmago. Današnji spored (17.30): Pacar -Fantoni; Annabella - Čuki; Riunite -Stantìa; Dentigomma - Spondilatte; Biklim - Jollycolombani; Segafredo -Sabelli; Yoga - Sharp; Alno - Maltinti. V B-l ligi bo drevi tržaški Stefanel igral zelo važno tekmo v Sieni proti neposrednemu tekmecu za napredovanje, Mister Dayu. Tržačani so sicer v formi, vendar je znano, da na tujem niso tako učinkoviti, kot bi lahko od njih pričakovali. Simpozij KPI o dopingu RIM — Včeraj se je v Rimu začel simpozij o dopingu, ki ga prireja parlamentarna skupina KPI. V jutranjih urah so spregovorili razni izvedenci, popoldan pa se je srečanje razživelo predvsem zaradi prisotnosti ministra za šport in turizem Carrara, predsednika CONI Gattaia ter »velikega obotoženca«, predsednika FIDAL Prima Nebiola. Ferro Allumino - Val 3:1 (15:10, 17:15, 7:15, 15:10) VAL: Petejan, Palin, Vogrič, Stančič, Allesch, Lavrenčič, Prinčič, Lutman, Mučič, Plesničar, Braini in Devetak. TRAJANJE TEKME: 100 minut. ZGREŠENI SERVISI: Ferro Allumino 17, Val 9. TRST — Prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva so odbojkarji Vala sinoči v Trstu doživeli prvi »pravi« spodrsljaj sezone, saj so doslej izgubili le proti objektivno močnejšim nasprotnikom, tokrat pa so klonili pred Ferro Alluminiom, ki se na vse knplje otepa izpada iz lige in za katerega predstavljata osvojeni točki dragoceno postavko v nadaljnjem boju za obstanek. Kot je po tekmi dejal trener Brožič, je bil odločilen za poraz drugi niz, v katerem so valovci vodili z 10:4, 11:7 in 13:10 ter imeli set žogo pri 14:13, nato pa so si zapravili še nekaj priložnosti, da bi dobili niz (nasprotnik je med drugim v tem delu zgrešil kar šest servisov, od teh tri v končnici). Po zmagi v tretjem so valovci spodbudno pričeli tudi v četrtem nizu, v katerem so vodili s 3:0 in 8:6, a so se po rezultatu 9:9 razmeroma naglo predali. Tokrat valovci niso blokirali tako uspešno kot prejšnji teden proti CUS-u, zato je imel Ferro Alluminio v napadu lahko delo, čeprav je napadal pretežno visoko preko kril. Valovci pa kljub zadostnemu sprejemu servisa niso bili tako prodorni bodisi zaradi nenatančnih podaj bodisi zaradi prevelikega števila napak glavnih tolka-čev Palina in še posebej Allescha, ki ga je zadaljša obdobja v 3. in 4. nizu nadomeščal Lutman (a Prinčič je v drugem nizu stopil na igrišče namesto kapetana Lavrenčiča). Kljub temu, da ni blestel, nas je mladi podajač Vogrič ugodno presenetil, saj gre za temperamentnega in pogumnega režiserja s smislom za kombinatoriko, a nima še izostrenega čuta pri izbiri taktično pravilne rešitve v ključnih trenutkih igre in za smotrnejše koriščenje svojih napadalcev glede na njihove značilnosti. Treba je priznati, da je sinoči Ferro Allumino odigral svojo najboljšo tekmo in pokazal več želje do zmage, kar so na koncu priznali sami poraženci. Naše odbojkarje pa čaka zdaj zelo težek spored v začetku povratnega dela, zato si tako povprečnega nastopa sinoči ne bi bili smeli privoščiti, če naj velja, da ostaja njihov osnovni cilj obstanek v ligi. (ak) RADIO OPČINE V okviru Športne nedelje na Radiu Opčine bosta danes ob 15. uri neposredna prenosa z nogometnih tekem Primorje - Percolo in Vesna - Op. Su-percaffè. Ob 17.30 bo prenos košarkarskega srečanja Jadran - Dueville, nato bodo prenašali prispevke s tekme Bora Radenske, odbojkarskih srečanj Sloge, pogovor s košarkarjem Stefane-la Markom Lokarjem ter prispevek prijateljske tekme med Jadranom in Cibono (mladinci). V ponedeljek ob 18.30 bo na vrsti tedenski športni komentar. Košarka: 1. jugoslovanska liga Poraz Smelt Olimpije Predsednik in tajnik SKGZ na obisku pri ZSSDI in Boru Odbojka: v moški C-2 ligi Nov uspeh borovcev v gosteh V 15. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Smelt Olimpija ostala praznih rok na gostovanju pri Borcu (končni izid 91:85). V začetku je sicer kazalo na ugoden razplet, saj je Olimpija po prvem polčasu vodila s 53:49, v drugem pa so domači nadaljevali agresivneje, v 32. min. povedli s 77:72 in prednosti niso več spustili iz rok. SMELT OLIMPIJA: Mitrovič 17, Zdovc 11, Besedič, Tovornik 12, Hauptman, Todorovič, Vilfan 28, Čurčič 4, Kotnik 13, Djurišič. Ostali včerajšnji izidi: Šibenka - Gibona 90:96, Bosna -Crvena zvezda 90:84, IMT - MZT 95:92. DANAŠNJA TEKMA: Jugoplastika - Partizan (TV ob 17.00). V derbiju kola prve ženske jugoslovanske lige je v Ljubljani Iskra Delta Ježica premagala Crveno zvezdo s 102:83. Košarka: moška B-2 liga Danes Jadran - Novellara Jadranovci bodo po razmeroma dolgem času spet pred domačim občinstvom. Drevi ob 17.30 se bodo namreč v tržaški športni palači pomerili z Novellaro, ki je vsekakor boljša ekipa, kot kaže njena skromna lestvica. Za sabo ima namreč celo vrsto tesnih porazov, v zadnjem kolu pa je le za točko klonila proti vodeči Ferrari. Jadranovci so trenutno v formi, pa čeprav ne gre vse tako, kot bi moralo. Vendar je zmaga najboljše zdravilo. Pretekli teden je prišlo na pobudo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji do srečanja med predsednikom SKGZ prof. Palčičem in tajnikom Udovičem ter člani deželnega izvršnega odbora združenja Kalanom, Pečarjem in Brassom. Predsednik Kalan je orisal težave, s katerimi se Združenje srečuje pri svojem vsakodnevnem delu in si zaželel, da bi prišlo v bodoče do tesnejših stikov z izvršnim odborom SKGZ, ki naj bi temeljiteje obravnaval problematiko vzgoje mladine. Ne smemo namreč spregledati dejstva, da je prav mladina sestavni del športnih društev in da sloni na odbornikih in trenerjih odgovornost za njeno vzgojo. Govor je bil tudi o operativnih vprašanjih, ki so ravno tako predpogoj, da bi lahko Združenje nudilo svojim članom boljši servis in popestrilo svoje delovanje. Prisotni so ugotovili, da je tole prvi stik in da ne sme ostati osamljen, ampak da moramo nadaljevati po poti dogovarjanja in skupnega delovanja. Tudi na obisku pri Boru o naši telesni kulturi Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je v petek skupno s tajnikom Duškom Udovičem na povabilo ŠZ Bor obiskal to našo mestno športno organizacijo in se zadržal z njenimi odborniki v daljšem pogovoru. Borovo vodstvo je predstavnikoma SKGZ v širšem prikazu predsednika Mitje Raceta razgrnilo vrsto problemov, s katerimi se ukvarja ter mu sploh predstavilo vso pisano paleto svojega delovanja. Predsednik SKGZ je pokazal veliko zanimanje za delovanje slovenskih športnikov v samem Trstu, prišlo pa je tudi do obojestranske izmenjave informacij o raznih vidikih tako vloge našega mestnega društva, kot tudi širše zamejske telesne kulture in njenega pomena za našo narodnostno skupnost, (boj) Košarka: v moški D ligi Slab skok spet usoden za borovce TORRIANA - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:3 (15:9, 11:15, 6:15, 10:15) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Meton, Zubin, Pečenko, Budin, G. in D. Gasparro V Gradišču so prišli borovci do četrte zaporedne zmage, že tretje v gosteh. Tekma se je začela zelo medlo in naši niso utegnili ujeti pravega ritma. V nadaljevanju je trener z dobro odmerjenimi prekinitvami in taktičnimi menjavami predramil ekipo in na dan je prišla boljša in učinkovitejša igra. Po izenačenju je bila v zadnjih dveh setih za zmago dovolj le rutinska igra plavih. Tehnična razlika med ekipama je bila več kot očitna. Omeniti velja, da je bil pri nasprotnikih najboljši nekdanji igralec Vala Černič. (M. Marega) OLYMPIA - LIBERTAS TURJAK 3:1 (15:10, 15:6, 14:16, 15:6) OLYMPIA: A., D. in S. Terpin, Š. in I. Cotič, Komjanc, Dornik, Špacapan. Olympia je zmagala na domačih tleh, in to šestič zaporedoma, proti ekipi iz Turjaka, katero je nadigrala v štirih setih. V tretjem setu so nasprotniki vodili z 12:4, nakar so jih olympijci dohiteli na 13:13, a v končnici je Turjak imel nekoliko več sreče. Vendar so v zadnjem nizu »plavi« znova igrali odlično in za goste je bilo tekme konec. Šesta zmaga Olympije pomeni, da je naša slovenska ekipa začela dobro delovati, da se je ujela v vseh elementih igre, da uspeva tudi tam, kjer v prejšnjih časih ni uspevala, to se pravi v uigranosti in zlasti v igri v polju. To daje dobro upati za prihodnjo tekmo, ko se bo pomerila z vodilnim Vivilom. (M.Š.) Ženska C-2 liga: slogašice na pragu presenečenja ITAS FIUME VENETO - SLOGA KOIMPEX 3:2 (15:9, 12:15, 13:15, 15:8, 15:3) SLOGA KOIMPEX: Adam, Ciocchi, Drnovšček, Križmančič, Milkovič, Miot, Morpurgo, Sosič, Škerk, Ukmar, Vidali. Sloga Koimpex se vrača poražena z igrišča ene od ekip, ki trenutno vodijo na lestvici. Vendar so se morale domačinke, preden so prišle do točk, pošteno namučiti. Sloga Koimpex je sinoči vsekakor odigrala eno svojih letošnjih boljših tekem in bila tudi na pragu presenečenja, saj je po vodstvu z 2:1 v nizih tudi v četrtem že povedla s 6:2. Tedaj pa je Itas zaigral brezhibno, igralke niso grešile praktično ničesar in so bile zlasti neustavljive ob mreži. Naše so se jim sicer upirale, a zadnji set je bil kljub gladki zmagi Itasa poln menjav servisa, točki pa sta ostali na domačem terenu. (Inka) SGT Tecnoluce -Bor Radenska 85:74 (41:41) SGT: Ruzzier 4, Naccarato 16 (6:9), Dudine 13 (2:3), Coloniello, Rossi 2, Menardi 11 (5:6), Fortunati 4 (1:2), D'-Este 10 (2:3), Macuz 16 (6:9), Ceppi 9(1:6). BOR RADENSKA: Žerjal 14 (5:6), Korošec 11 (0:11, Terčon, Kojanec 7 (1:4), Klobas 6, Š. Semen 2 (2:5), Pregare 23 (3:4), Pieri 4 (0:1), Kneipp 7 (1:5), A. Semen. SODNIKA: Cucchi in Maizan iz Trsta; SON: SGT 26, Bor 30; PM: SGT 23:38, Bor 12:26; PON: Pregare (34), Macuz (34), Rossi (36), Žerjal (39J; 3 TOČKE: Dudine (1), Fortunati (1), Žerjal (3), Korošec (1), Pregare (2); GLEDALCEV: 150. Pomembnost izida se je že od uvodnih potez odražala na potek igre, ki je bila vse preveč fragmentarna in na obeh straneh nesproščena. Napake so se vrstile kot na tekočem traku. Domačini so si v uvodnih minutah priigrali rahlo prednost, vendar so jim bili košarkarji Radenske stalno za petami. Tik pred iztekom prvega dela pa so celo prešli v vodstvo, predvsem po za- slugi razpoloženega Pregarca in uspešnejšega skoka pod lastnim košem. V drugem polčasu so gostitelji prevzeli v svoje roke vajeti igre in vsilili borovcem lagodnejši ritem. Naši košarkarji so popolnoma odpovedali v obrambi, saj so domači premagovali consko postavitev gostov z enostavnimi, vendar učinkovitimi kombinacijami. V Borovem taboru je spet nastopili kriza. Vatovčevo moštvo je zgrešilo v petih zaporednih napadih, tedaj pa si je Ginnastica nabrala 12 točk naskoka m jih z manjšimi ali večjimi nihanji ohranila do konca. Gostitelji so vsekakor polnopravno zaslužili uspeh, borovci pa so še enkrat nastradalina račun skoka in poleg tega niso znali vsiliti nasprotniku hitrega ritma, na katerem temelji njihova učinkovitost v napadu. (Cancia) Košarka: promocijsko prvenstvo Domovci klonili v podaljšku ALBA GIOIA - DOM GOMETAL 82:75 i4n-?n fiQ Rqi DOM GOMETAL: Košuta 10, M. Dornik, Kocjančič, Orzan 3, Rinelli, Podberšič 25, U. Dornik 4, Puiatti 33. PON: Orzan (39), U. in M. Dornik ter Puiatti (45). Domovci so v Krminu zapravili lepo priložnost, da bi ohranili stik z vodečimi ekipami letošnjega prvenstva. Semoličevim varovancem je bil gotovo usoden prvi polčas, ko so zaigrali popolnoma nezbrano in brez vsake volje do zmage. V drugem polčasu so domačini povedli kar s 26 točkami prednosti, toda našim je uspelo z izredno igro izsiliti podaljšek. V poslednjih petih minutah pa je napad odpovedal in ves trud drugega polčasa je bil zaman. Dobro sta tokrat igrala le Puiatti in Podberšič. (M.Č.) Namizni tenis: uspeh borovke v Zagrebu ZAGREB — Na odprtem prvenstvu Zagreba, ki je po kakovosti enako DP Jugoslavije, se je med mlajšimi pionirkami borovka Ana Bersan uvrstila med prvih 32. Igralka Krasa Biserka Simoneta je izgubila proti objektivno boljši nasprotnici. V igri dvojic je zamejsko mešano ekipo s 3:2 premagala INA Sisak. Turnir se bo zaključil danes. Betty Načinov! se je tokrat razigrala na krilu • Meblo no prodornost smo letos še kako pogrešali. Trener Dolinšek je imel v Nevi Grgič, ki je odigrala svojo daleč najboljšo tekmo v dresu združene ekipe, še dodatni adut, še vedno pa je vse premalo (skoraj nič) izkoriščen napadalni potencial Maverjeve. Sodnik je slabo interpretiral pravila, ki jih tudi sicer ne obvlada kdove kako dobro, (ak) Farco Meblo - Adamoli 2:3 (5:15, 14:16, 15:13, 15:7, 6:15) PARCO MEBLO: Nacinovi, Maver, Kralj, Garbini, Klemše, Žerjal, Mira in Neva Grgič, Slavec, Knez. TOČKE: Farco Meblo 31:55 (Nacinovi 9, Maver in N. Grgič 5, M. Grgič in Garbini 4, Žerjal 3, Kralj 1); Adamoli 42:65; ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 8; Adamoli 6; TRAJANJE TEKME: 120’. OSTALI IZIDI: Torrione - Conegli-ano 3:1, CUS Padova - Nervesa 2:3, Cornuda - Gaierhof 3:1, Mogliano -Ferrara 3:0, Capellari - Sangiorgina 3:1. Italijanska odbojkarska A-1 liga Sinoči so odigrali četrto povratno kolo prve moške odboj skarke lige. IZIDI: Burro Virgilio - Giorno Fontanafredda 3:0, Bistefani - Eurostyle 3:1, Camst - Opel Agrigento 3:0, Ciesse -Gonzaga Milan 3:0, Kutiba - Maxicono Parma 3:2, Pozzillo - Panini Modena 0:3. LESTVICA: Panini 28, Camst 26, Maxicono 24, Pozzillo 20, Bistefani 18, Ciesse in Kutiba 14, Burro Virgilio 12, Eurostyle 10, Opel 8, Giorno 6, Gonzaga 0. AGOREST - LIBERTAS GORICA 3:2 (10:15, 15:6, 15:4, 11:15, 15:11) AGOREST: Zavadlal, Orel, Vižintin, Cotič, Klemše, Roner, Pelerin, Lo Presti, Černe, Luvisutti, Primožič, Černič. Tekma je bila v glavnem zelo izenačena in ekipi sta se vseskozi izmenjavali v vodstvu. S tehničnega vidika je bil pri Sovodenjkah opazen napredek pri serviranju in sprejemu. Agorest je nekoliko popustil v četrtem setu, kakovost domačink pa je končno prišla do izraza pri odločitvi. Dobro je deloval napad, ob zbranosti igralk pa so svoje prispevale tudi pravočasno izvedene menjave. (TM) Moška D liga: dvojni gladek poraz naših NAŠ PRAPOR IMSA - LIBERTAS MARTIG NACCO 0:3 (8:15, 5:15, 6:15) V svoji dosedaj najslabši prvenstveni tekmi je Naš prapor zopet klonil na domačih tleh. Proti nedosegljivemu nasprotniku so naši fantje odpovedali v vseh elementih igre. Rezultat tekme ni bil nikoli v dvomu, saj je bil, razen v prvem setu, nasprotnik vedno v vodstvu, ker se je zopet pokazala psihološka nezrelost naših mladih igralcev. (A. F.) ROJANESE - SLOGA 3:0 (15:7, 15:5, 15:4) SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Malalan, Mesar, Pahor, Renče, Zgubin. Vodilni Rojanese v tem srečanju res ni opravičil svojega prvega mesta na lestvici, saj ni v bistvu pokazal nič posebnega. Sloga pa ni znala izkoristiti slabega dne domačinov in je tudi sama igrala daleč pod svojimi sposobnostmi, toko da je bil po res medli tekmi poraz naših fantov povsem zaslužen. (Inka) Ženska D liga: pričakovani zmagi naših deklet PROMOVOLLEY - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 0:3 (2:15, 8:15, 14:15) TRAJANJE SETOV: 20, 18', 20' KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Černjava, Maver, Legiša, Conestabo, Štoka, Paulina, Umek, Malalan. Proti objektivno šibkejši šesterki so Kontovelke gladko slavile zmago. Igra ni bila zelo privlačna, obe ekipi sta bili precej statični, občasno pa smo bili priča atraktivnim akcijam na obeh straneh mreže. Nizka bera toč v prvih dveh setih za Pordenončanke je sad njihovih številnih napak, vendar je treba tudi poudariti, da je Kontovel igral v okrnjeni postavi in da je kljub temu izkoristil vsako nasprotnikovo naivnost ter se izkazal z učinkovitimi napadi. V zadnjem setu so se nasprotnice nevarno približale Kontovelkam, ki pa so uspele ohraniti mirne živce in zaključiti tekmo v svojo korist. Vsekakor je bilo srečanje dober trening v pričakovanju zahtevnejših nastopov, (maja) MAJANESE - SOKOL INDULES 0:3 (2:15, 13:15, 6:15) SOKOL: Ušaj, Radetič, Visintin, L. in T. Masten, Venier, Stopper, Legiša, Žbogar. Sokol Indules si je tokrat s precejšnjo lahkoto priboril obe točki in do zmage prišel v pičlih 50 minutah igre. Ekipa iz Majana ni predstavljala nikakršne nevarnosti, saj so njene igralke veliko grešile in slabo branile odbite žoge. Prvi set so Nabrežinke osvojile kar mimogrede, nekoliko pa so popustile v nadaljevanju, ko so domačinke tudi povedle. Vsekakor nista bila set in končna zmaga nikoli v nevarnosti. Ekipa Sokola je igrala v neobičajni postavi brez podajačice. Z dobro igro se je izkazala mlada Adrijana Škerk. (IvV) Smučanje: v včerajšnjem smuku za SP v Švici Zgodovinsko slavje »azzurrov« LEUKERBAD — Italijani so včeraj dosegli edinstveno slavje: prvi je bil namreč Michael Mair, drugi Giorgio Pian-tanida, tretji pa Werner Perathoner. Nikdar v zgodovini smučanja italijanski predstavniki niso dosegli podobnega uspeha v smuku. Včerajšnji uspeh je še pomembnejši, saj so »azzurri« s tem preprečili Švicarju Zurbriggnu, da bi Albertu Tombi na skupni lestvici svetovnega pokala odščipnil nekaj točk. Ne samo: veliki poraženec včerajšnje tekme je bil prav Zurbriggen, ki je na svojih »smučiščih« osvojil šele 39. mesto. -Včerajšnji smuk za SP pa je pomenil pravo katastrofo za Avstrijce, saj se je najboljši, veteran Steiner, uvrstil šele na 22. mesto. Veliko zaslugo za trojno italijansko slavje pa imajo tudi »ski men« v italijanskem taboru, ki jim je uspelo najti pravo mažo za smuči. Vrstni red: 1. Mair (It.) 2'19'08; 2. Pian-tanida (It.) 2'19"42^ 3. Perathoner (It.) 2'19 "69; 4. Fahner (Svi.) 2'19"75; 5. Belc-zyk (Kan.) 2'20 "13; 6. Pii (Fr.) 2'20"33; 7. Genolet (Švi.) 2'20"74; 8. Eriksson (Šve.) 2'20"75; 9. Boyd (Kan.) 2'20 '97; 10. Moar (Kan.) 2'21"01; 14. Colturi (It.) 2'21'17. Lestvica smuka za SP: 1. Zurbriggen (Svi.) 85; 2. Mair (It.) 66; 3. Boyd (Kan.) 56; 4. Muller (Svi.) 39; 5. Mahrer (Švi.) 31. Skupna lestvica za SP: 1. Tomba (It.) 206; 2. Zurbriggen (Švi.) 163; 3. Mader (Av.) 96; 4. Strolz (Av.) 93; 5. Wasmaier (ZRN) 85; 6. Mair (It.) 66; 7. Girardelli (Luks.) in Piccard (Fr.) 62; 9. Mayer (Av.) 61; 10. Gstrein (Av.) 57. Danes bo v tem kraju še en smuk, jutri pa superveleslalom. Zenski smuk za SP Gafnerjevi (Švi.) BADGASTEIN (AVSTRIJA) — V včerajšnjem ženskem smuku za SP je slavila zmago Beatrice Gafner pred rojakinjo Oertlijeo, vodilna na skupni lestvici SP Figinijeva pa se je moràla zadovoljiti s 4. mestom. Vrstni red: Gafner (Švi.) 1'43’'80; 2. Oertli (Švi.) 1'44"14; 3. Wallinger (Av.) l'44"60i 4. Figini (Švi.) 1’44"62; 5. Kron-berger (Av.) 1'44"89; 6. Kiehl (ZRN) in Walliser (Švi.) 1'45''09; 8. Casey (Kan.) 1'45”13; 9. Percy (Kan.) 1'45"20; 10. Haas (Svi.) 1’45"21, Skupna lestvica za SP: 1. Figini (Švi.) 178; 2. Oertli (Švi.) 144; 3. Walliser (Švi.) 136; 4. Fernandez-Ochoa (Šp.) 111; 5. Wachter (Av.) 101. Danes bo v tem kraju še slalom. Danes 3. tekma švicarske turneje v smučarskih skokih ENGELBERG — V tem kraju se bo danes s tretjo tekmo zaključila švicarska turneja v smučarskih skokih. Po dveh preizkušnjah te turneje, ki je veljavna tudi za svetovni pokal, vodi Finec Nykà-nen, na drugem mestu pa je Jugoslovan Miran Tepeš. Tenis: mednarodno prvenstvo Avstralije Zmagala Steffi Graf MELBOURNE — 18-letna Zahodna Nemka Steffi Graf je povsem zasluženo osvojila mednarodno teniško prvenstvo Avstralije. V velikem finalu je premagala 33-letno Američanko Chris Evert s 6:1, 7:6 (7:3). Tekmo so morali prekiniti zaradi dežja že v prvem setu pri stanju 2:1 za Grafovo. Nadaljevali pa so kar 90 minut pozneje v pokritem prostoru, kar je verjetno oškodovalo ameriško igralko, ki je precej starejša od Grafove. V prvem setu je Zahodna Nemka prepustila svoji nasprotnici le eno igro, v drugem setu pa se je bil bolj izenačen boj. Naposled pa je Grafova, čeprav s »tie break«, osvojila tudi drugi set in s tem tudi končno zmago. Srečanje je skupno trajalo 73 minut. V moških dvojicah sta Američana Rick Leach in Jim Pugh s 6:3, 6:2, 6:3 premagala dvojico Jeremy Bates (V. Britanija) in Peter Lundgren (Švedska). Nogomet: danes v italijanski B ligi Triestina v Cremoni Boks: v težki kategoriji Mike Tyson »neizprosen« ATLANTIC CITY — Komaj 21-letni ameriški boksar Mike Tyson (na sliki) je tudi v petek ponoči pokazal vso svojo moč in v 4. krogu zrušil svojega rojaka, 38-letnega Larryja Holmesa na tla in je tako s ponovnim k.o. ohranil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Holmes je torej zdržal le tri kroge, v četrtem pa se je zanj začela prava kalvarija. Tyson ga je začel napadati in v tem krogu je Holmesa dvakrat zrušil na tla, potem še tretjič in dvoboja je bilo konec. Tyson si je s to zmago prislužil sedem milijard lir, Holmes pa polovico manj. V okviru tega boksarskega večera pa je Italijan Francesco Damiani odpravil z Američanom Dorseyem Gaymonom s tehničnim k.o. v četrtem krogu. Po tej prepričljivi zmagi se Damianiju obeta dvoboj kar s Tysonom. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva italijanske nogometne B lige bo Triestina danes igrala v gosteh proti moštvu Cremoneseja, ki je skupno z Barijem in Leccejem tretji na lestvici. Tržaški nogometaši so po nedeljskem domačem uspehu proti Brescii resno namenjeni, da osvojijo tudi v Cremoni pozitiven rezultat. Udinese pa bo v tem kolu igral doma proti Sambenedetteseju, ki ime dve točki več od Videmčanov. Današnji spored (14.30): Bari - Padova; Bologna - Barletta; Brescia -Arezzo; Catanzaro - Piacenza; Cremonese - TRIESTINA; Genoa - Modena; Messina - Atalanta; Parma - Lecce; Taranto - Lazio; UDINESE - Sambene-dettese. Lestvica: Bologna 25; Atalanta 23; Bari, Cremonese in Lecce 21; Catanzaro in Lazio 20; Padova in Piacenza 19; Brescia 18; Messina, Parma in Sambe-nedettese 17; UDINESE, Genoa in Arezzo 15; TRIESTINA, Taranto in Modena 14; Barletta 10. V italijanski A ligi danes ni večjih derbijev. Možna pa so presenečenja. Današnji spored (14.30): Como - Juventus; Empoli - Sampdoria; Milan -Pisa; Napoli - Cesena; Pescara - Inter; Roma - Ascoli; Torino - Avellino; Verona - Fiorentina. Naj omenimo, da je včeraj prizivna komisija italijanske nogometne zveze odvrnila Juventusov priziv glede srečanja 22. 11. 1987 proti Ce-seni in je torej dosodila zmago le-tej z 2:0. ČAROBNI SVET ŽOGE ----- Aldo Rupel --- Igrivo se odbija, kotali se in spreminja smer ob vsakem dotiku, kot da bi imela lasten in čudaški načrt. Je simbol sproščenosti in domišljije, otroka razveseli, mladostnika očara, odraslega pritegne. Žoga vabi h gibanju in nudi zadoščenje ob metih in sprejemih, ob vodenju, odbijanju, serviranju, podajanju, tolčenju, pri kazenskem strelu. Kdor ima žogo, dobi 'kmalu soigralce; kjer se pojavi žoga, se oblikuje skupina podobno mislečih. Žoga postane sredstvo sporočanja, napadalnosti, vzajemnega načrta, izmenjave teženj in želja. Dajte nekomu žogo, da ga spoznam, kako se z njo izraža in kaj zna »povedati«. Žoga, ki jo brcnemo, odbijemo ali mečemo, potrebuje prostor. Koliko prostora je na razpolago, da se lahko gibljejo mlajši, srednje mladi in starejši? Ali še darujemo otrokom žogo kot igračo? Mnogo iger z žogo je pozabljenih, ker ng vadimo več splošnih sposobnosti temveč samo specialnosti. Žoga ne spada v dnevno sobo. Dvorišča so zamrla zaradi demografskega padca, predmestnih travnikov ni več, igrišča so omejena z visoko mrežo. Brcati po asfaltu je že trideset let nepojmljivo. Žogo smo istitucio-nalizirali, določili smo ji urnik uporabe, zaprli smo jo v omare. Nihče drug se je ne sme dotakniti razen tistih, ki nosijo napis njenega spon-sorja. Nad svobodo izražanja je zmagalo načelo učinkovitosti. Čeprav so drage, je žog več kot včasih, a jih je manj na razpolago. Naj ne izzveni preveč otožno, če povem, da mi je prva žoga bila iz cunj. V tržaškem predmestju in v proletarski družini ni moglo biti prva povojna leta drugače. Dedek Mraz je prinesel novoletni paket in v njem je poleg suhih fig, zvezka, gumice in svinčnika bila tudi žoga iz cunj. Pluralistična stvarnost ni iznajdba enotne delegacije in spremljajoče folklore. V časih učinkovite organiziranosti in direktiv smo poleg dedka Mraza radi srečali tudi Miklavža. Prinesel mi je tisto čudovito napravico, ki je bila privezana na pol metra dolgi lastiki, napolnjena je bila z žagovino, sešita iz živopisnih rezin blaga in je bila okrogla. Skrivaj si jo lahko vrgel v glavo sošolcu pred sabo in v dlan se ti je vrnila, preden se je učiteljica zavedela, kaj se dogaja in čemu je sošolec poskočil. Zakaj je naslednja na vrsti bila pingpong žogica in ne morda nogo- metna? Ker so morali stadion Prvi maj, ki smo ga gradili udarniško in na njem nastopali na množičnih telovadnih koreografijah, dati v najem Triestini. Če smo hoteli gimnazijci pobrcati proti trgovcem, smo morali čakati po mesec ali dva, da nam je Miljo Gombač izprosil uro in pol časa na soboto popoldne. Pingpong žogica je družila v prosvetnem društvu skupinico, ki je prešla na telovadno orodje in dopolnilno na odbojkarsko žogo. Potem je prišel Bor in Športni dnevi, tedni in igre. To je bil glavni tok, nekaj je bilo vzporednih temu. Koristno je, če vemo, kam lahko pripelje pingpong žogica. Potem so prišle košarkarske žoge, pa one velike, barvane, ki smo si jih metali pred Čedasom med kopanjem, in teniške na rimskih mednarodnih turnirjih, kamor so nas z visoke šole pošiljali nepripravljene na sojenje, in žoge za rugby, za minigolf, za ritmiko, medicinke ter spet odbojkarska žoga. Dobesedno ena odbojkarska žoga za moštvo, ki naj bi predstavljalo goriško slovensko žensko odbojko. Ni bilo v prejšnjem stoletju temveč samo petnajst let nazaj. Kaj nas žene, da vztrajamo v takih pogojih in razočaranje spreminjamo v široko fronto prodornosti? V tisti žogi, v tisti okrogli točki se je osredotočila vsa trma, vsa resnica tedanjega stanja, ves preroditveni načrt. Nadaljevala in uresničila ga je druga generacija, takratna je šla na naslednjo barikado. Od žoge do žoge. Na vrsto so prišle tudi velikanske žoge, ki jih uporabljamo v fizioterapiji, da bi invalid začutil vsaj senco tistega, kar navadni srečneži zanemarjamo z lagodjem, brezbrižnostjo, požrešnostjo in pomanjkanjem zmožnosti osredotočenja svojih misli: občutek za lastno telo. Končno še žoga sama po sebi, ne glede na športno panogo, velikost in na snov, iz katere je izdelana: žoga kot terapija. Psihološka izkušnja dotikov krog-- lastega predmeta po telesu je med najbolj presenetljivimi. Žoge ali krogle različnih velikosti, različnih barv, različnih snovi omogočajo dobro počutje in v psihoterapiji dajejo pozitivne razrešitve zavrtostim, protislovjem, negotovosti in napetosti. S sporočilnostjo psihodotika pomagajo izoblikovati čustveni odnos do različnih delov organizma, jih dojeti, se jih zavedati in doseči zavest o sebi. V naravi se kroglasta oblika pogosto pojavlja. Če se sila svobodno razplamti v vse smeri, bo prostor, ki ga pri tem zasede, imel sferično obliko. Baje smo tudi mi nekje razpršeni in komajda opazni - ali pa tudi ne - v največji krogli, ki si jo lahko zamišljamo in je nastala po Big bangu. V mali gledališki dvorani v Kopru Sprejem za »naj« športnike KOPER — Občinska skupščina, družbenopolitične ter telesnokulturne organizacije so pripravile vsakoletni sprejem za najboljše športnike, ekipe, klube in najzaslužnejše športne delavce v preteklem letu. Prijetno prireditev v mali gledališki dvorani je popestril Koprski oktet. O dosežkih koprskega športa v letu 1987 je spregovorila in dobitnikom priznanj čestitala predsednica TKS Koper Sonja Poljšak, ki j.e predvsem poudarila, da so preteklo leto koprski jadralci zapisali z zlatimi črkami, saj so za Koper osvojili Prvo zlato medaljo na svetovnih prvenstvih nasploh. Posebne plakete najzaslužnejšim športnikom, tradicionalno vsakoletno priznanje občinske skupščine, so za uspehe v preteklem letu prejeli jadralci, svetovni mladinski prvaki Marko Kocjančič in Željko Planinšič, mladinski svetovni podprvaki Matjaž Antonac in Davor Glavi-na ter Matjaž Klanjčar in Boris Črnac, dobitnika bronaste medalje na svetovnem mladinskem prvenstvu v vesla- nju. Zlato značko ZTKO Jugoslavije je prejel Mario Cerkvenik, podelili pa so tudi Bloudkove značke, najvišja občinska priznanja na področju telesne kulture. Sprejem za najboljše športnike ter najzaslužnejše športne delavce v preteklem letu je v restavraciji Sidra pripravil tudi piranski ZTKO. Dobitnike priznanj je pozdravil predsednik ZTKO Ivan Zabukovec,, ki jim je izrekel posebne čestitke. Vse pa je v imenu občinske skupščine pozdravila tudi predsednica Tatjana Kosovel, ki je med drugim rekla, da so občani Pirana ponosni na dosežke svojih športnikov. Najvišja priznanja, plakete, so med drugimi prejeli Tanja Černe, Jaka Božič, Mitja Vatovec (tenis), mlada perspektivna strelka Renata Oražem, mladi plavalci, jadralci, kartisti in AMD Pinko Tomažič za četrti zaporedni naslov državnih prvakov v kar-tingu. (J. Kreft) Namizni tenis: pri ŠK Kras Pogled v bodočnost V namiznem tenisu so se razmere tako spremenile, da zmage ne moremo pripisati zgolj srečnemu naključju. Za vsako zmago (pa tudi porazom) so dolge ure napornih treningov. Dandanes je v Italiji vse težje osvajati prvenstva, pa tudi posamezne tekme na turnirjih. Zgovoren primer za to je ženska A-liga, kjer se sile koncentrirajo v nekaterih finančno močnih klubih, v okviru federacije pa je tudi posebna šola v Fiuggiju, kamor pa imajo vstop le izbranci. Kras Globtrade ima pogled vprt v bodočnost. S trdim delom na mladinski ravni želi pripraviti temelje za preos-novo članske vrste. Kras Globtrade, ki črpa igralke za prvo ligo iz svojega zaledja, si močno prizadeva, da bi dal svojim članicam (in članom) čimbolj kvalitetne treninge in jih tako najbolje pripravil za dostojne naslednice prvo-ligašic. Trener Matjaž Šercer se v ta namen poslužuje različnih prijemov. Najprej so tu vsakdanji treningi, pa tudi gledanje videoposnetkov odigranih tekem ter razčlenjevanje in popravljanje zgrešenih točk. S strokovnimi napotki na treningih pomaga tudi »evropska« Branka Ba-tinič. Po vzpodbudnih zmagah v 4. kolu se mladinske vrste pripravljajo se bolj temeljito na naslednje. S koprskim namiznoteniškim klubom Semedela so odigrali prijateljsko trening tekmo. Poleg mladink Katje Čok, Martine in Tanje Ravbar ter Igorja Miliča so se srečanja udeležili tudi člani iz pionirskih vrst: Aljoša Milič, Marjan Milič in Biserka Simoneta. (JJ) Košarka: medšolski turnir 'W' JW' Sola Z. Zois uspešna ŽIGA ZOIS - CARLI 83:79 (47:45) ŽIGA ZOIS: Arena 22 (2:5), Civardi 17 (2:4), Paulina 13, Barini 17 (3:4), Škerlavaj 1 (1:2), Kovačič 11 (0:3), Smotlak 2, Rupel. PON: Kovačič (40). ON: 25. TRI TOČKE: Arena 1, Kovačič 1, Civardi 1, Paulina 1. V prvem kolu medšolskega košarkarskega prvenstva je naš edini slovenski predstavnik tesno premagal solidno postavo šole Carli, ki uvršča nekaj dobrih igralcev raznih italijanskih društev. Tekma se je za naše začela dokaj slabo, saj so nasprotniki vodili že 10:2. Naši k sreči niso popustili in kmalu dosegli najprej izenačenje, nato pa prednost 28:21. V tem delu sta se odlikovala zaradi borbenosti Barini in Kovačič, do konca polčasa pa Civardi in mladi Arena. V drugem delu se stanje ni bistveno spremenilo. Naši so stalno vodili za nekaj točk, minuto pred koncem pa kar za sedem točk. V drugem delu je dobro zaigral Paulina. Naši bodo prihodnjo tekmo odigrali v torek, 26. L, ob 15. uri v šoli Oberdan proti istoimenski postavi. (V. Jogan) Minibasket: Turnir Zini-Rosenwasser DON BOSCO - BOR 80:45 (46:16) BOR: Verri, Colja 4, Oberdan 2, Jogan 8, Brazzani 2, Sancin 13 (1:2), Rustja '14, Gregorič, Uršič 2, Požar. Proti odlični ekipi Don Bosca so se mladi borovci dobro borili, predvsem v obrambi. V zadnji četrtini so »plavi« celo nadoknadili deset točk, več pa niso zmogli. (V. Jogan) ŠD POLET ''abi člane na redni občni zbor, ki v petek, 29. t. m., ob 20.30 v |!vorani Prosvetnega doma na ^Pčinah. Občnemu zboru bo sledila proslava 20-letnice Poleta. KK ADRIA ^licuje v petek, 29. t. m., ob 20. sk)-V Prvem in °b 20.30 v drugem klicanju v društvenih prostorih zb L°nieriu 269 redni občni . or z naslednjim dnevnim re-Sert11 umestitev delovnega pred-astva, poročila, razprava in v litica staremu odboru, volit-novega odbora in razno. S 11 II..ril III1 III DANES NEDELJA, 24. januarja 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Trstu, športna palača: Jadran - Novellare. DRŽAVNI KADETI 11.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Saba - Bor KADETI 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor - Casa Amica ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulex-port - Sloga Koimpex NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Perco- 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Zaule Ra-buiese; 14.30 v Križu: Vesna - Opici-na Supercaffè; 14.30 v Miljah: Mug-gesana - Kras 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Spetru ob Soči: Isonzo - So-vodnje; 14.30 v Standrežu: Juventina - Sagrado; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Breg; 14.30 v Nabrežini: Her-mada - Gaja; 10.30 v Trebčah: Primorec - Sant’Anna NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Breg; 10.30 v Miljah: Muggesana - Vesna. KONFEKCIJE OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 IZREDNI SEZONSKI POPUSTI obv. občini 18/1/88 S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADII 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 24. januarja 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa (g član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG Včeraj so končno odkopali trupla V ibarskem rudniku umrli 4 rudarji BALJEVAC — Včeraj ob štirinajsti uri so reševalci našli trupla štirih rudarjev, ki jih je kamenje zasulo v jami rudnika »Jarando« v četrtek, 21. januarja. Po prvih ugotovitvah so rudarji umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. V stari jami rudnika so kopali kameni premog od 1924. leta. Z delom v jami bi naj prenehali konec letošnjega maja. Nesreča, ki se je zgodila v četrtek, je največja nesreča v tem rudniku doslej. Umrli so štirje rudarji: Ljubiša Bekčič, kvalificirani kopač iz Žeradja, rojen 1951. leta, oženjen in oče treh otrok, na delo v ibarske rudnike pa je prišel 1971. leta; Gradimir Karovič, polkvalificirani kopač iz Vojmi-loviča, rojen 1939. leta, oženjen in oče dveh otrok, v ibarskih rudnikih pa je delal več kot 22 let; Milivoje Bekčič, nekvalificirani delavec iz Žeradja, rojen 1949. leta, oženjen in oče štirih otrok, v ibarskih rudnikih pa je bil že peto leto; in Milan Milosavljevič, nekvalificirani delavec iz Trnave, rojen 1965. leta in oče enega otroka, v ibarske rudnike pe je prišel le nekaj dni pred nesrečo. D. V. Preiskava o prehodu korejskih teroristov preko ozemlja SFRJ BEOGRAD — Jugoslovanski varnostni organi so, kot poroča Tanjug, zaradi katastrofe južnokorejskega potniškega letala, ki je 29. novembra lani strmoglavil med letom na liniji Bagdad — Seul, in agencijskih poročil o tej nesreči, v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi sprejeli nujne ukrepe za proučitev okoliščin, ki se nanašajo na možno zlorabo jugoslovanskega ozemlja za terorizem. Ugotovili so, da sta dve osebi z japonskima potnima listoma na imeni Hachiya Shinichi in Hachija Mayumi bivali v Beogradu v hotelu »Metropol« med 23. in 28. novembrom lani. Po podatkih tujih novinarskih agencij so omenjeni osebi kasneje identificirali kot Kirn Sung Ila in Kim Hyun Heeja. Ker niso obstajali nikakršni razlogi za sum, da gre za terorista, in ker tudi ni bilo nikakršnih predhodnih opozoril o tem, omenjenih oseb niso posebej nadzorovaliu. Osebi sta, kot so ugotovili, v Beograd dopotovali 23. novembra z Dunaja. Beograd sta zapustili 28. novembra z letalom iraške družbe. Pred vstopom v letalo so izvršili redno kontrolo potnikov in prtljage. Neposredno pred vstopom v letalo so spremljevalci iraškega letala izvršili še dodatno kontrolo ročne pretljage. Kot je bilo ugotovljeno, omenjeni osebi razen ročne nista imeli druge prtljage. Jugoslovanski nacionalni biro Interpola je dobil prošnjo nacionalnega biroja Republike Koreje naj dostavi določene podatke o bivanju osumljenih v Beogradu in je zato že sprejel potrebne ukrepe. D. V. Leto rekordnega zmaja V velikem trgovskem središču The Mali v Kuala Lumpurju so sestavili 122 metrov dolgega zmaja, s katerim nameravajo praznovati kitajsko lunino leto zmaja in morebitni vstop v Guinessovo knjigo rekordov (Telefoto AP) 22 vbodov z nožem: za sodnike samomor BRUSELJ — Reseda Roland je umrla 12. junija 1986. Umrla je zaradi 22 vbodov, od katerih jih je bilo deset smrtnih. Kdo je ubil Rolandovo? Nihče, oziroma, zabodla naj bi se sama, tako je vsaj mogoče razbrati iz neverjetne razsodbe namurskih sodnikov, ki bo nedvomno sprožila val protestov, saj so prav pred dnevi odložili proces proti krvoločni tolpi, ki je morila po veleblagovnicah, da bi se polastila pičlega plena. Kar zadeva pa smrt Resede Roland, sta tako sodni patolog kot obdukcija dokazala, da gre za umor, sodniki pa so najprej oprostili njenega moža, žrtev pa post mortem proglasili za samomorilko. Nov volkodlak v Londonu LONDON — V Veliki Britaniji premorejo tudi »pasjed-laka«, to je človeka, ki ni volk, pač pa pes, oz. volkodlak s pasjimi razpoznavnimi znaki. Se včeraj je strašil po londonskem parku St. James. Hodil je po vseh štirih, lajal racam, ki so nič hudega sluteč plavale po jezercu, strašil je šolarčke na izletu, neki mami je pustil znak ugriza na sedalu in policajem, ki so ga aretirali, je zasadil čekane v meča. Bitju je ime Anthony Smyth, morda ga daje luna ali pa so mu enostavno popustili živci, kar bi bilo tudi povsem razumljivo. Novi dokumenti o Waldheimu BEOGRAD — Avstrijski predsednik Kurt Waldheim je močno osumljen, da je leta 1942 kot nemški oficir sodeloval pri zločinih nacistične okupacijske vojske v Jugoslaviji. Tako vsaj trdi zgodovinar Dušan Plenca v intervjuju beograjski Politiki in beograjski televiziji, ki sta razgovor z njim objavili s precejšnjim poudarkom. Plenca, ki je dolgo časa raziskoval jugoslovanske zgodovinske' arhive, je mnenja, da je Waldheim sodeloval posebno pri operacijah na Kozari, kjer so nacisti, leta 1942, ubili več tisoč civilistov. Zaradi sodelovanja pri tej akciji, trdi Plenca, je sedanji avstrijski državni poglavar prejel tudi neko visoko priznanje tedanje Paveli-čeve kolaboracionistične hrvatske vlade. Sedaj bo treba preveriti, nadaljuje jugoslovanski zgodovinar, ali je Waldheim prostovoljno sodeloval pri tej krvavi operaciji ali pa se je samo podredil ukazom ter direktivam vojaške komande. Brightonski popoldnevi Recept za pomirjevalni popoldanski oddih 10-letne Andreje iz Brightona (ZDA) je enostaven: žvečilni gumi in dremajoča muca na rami (Telefoto AP) Spet neredi v Nikaragvi MANAGUA - Sandinistična vlada je priredila veliko ljudsko manifestacijo ob 21-letnici množične vstaje proti tedanjemu diktatorju Somozi, ki se je končala s krvavo vojaško represijo in s pokolom velikega števila demonstrantov. Sandinisti se niso doslej še nikoli s tako vnemo spomnili te obletnice, zato tuji opazovalci menijo, da predstavlja manifestacija politični odgovor zborovanju, ki ga je pred tednom dni v Managui priredila opozicijska Demokratična fronta. Tega shoda se je udeležilo približno deset tisoč ljudi, sandinisti pa so mobilizirali vsaj desetkrat toliko demonstrantov. Med vladno manifestacijo je prišlo tudi do incidentov. Tuje tiskovne agencije namreč poročajo, da je skupina udeležencev pouličnega zborovanja napadlo sedež Demokratične fronte. V tej akciji naj bi bil lažje ranjen njen voditelj Agustin Jarguin. Nekateri časnikarji, ki so bili priče dogodkom, trdijo, da so demonstranti celo s pištolami streljali proti Jarguinu, ki je bil v skupini neoboroženih ljudi, ki so stražili sedež Demokratične fronte. Sandinisti so te časnikarske vesti vsekakor včeraj uradno demantirali. Nepopravljivi optimisti LJUBLJANA — Jugoslovani ostajajo še naprej nepopravljivi optimisti. Kako si drugače razlagati rezultate ankete na prehodu v leto 1988, v kateri so skorajda tri četrtine vprašanih dejale, da je bilo lansko leto slabše od predlanskega, hip zatem pa jih je skorajda polovica menila, da bo letošnje boljše od lanskega. V vsakoletni telefonski anketi beograjske revije Nin je sodelovalo sto Jugoslovanov iz vseh republik in pokrajin. Kar 71 odstotkov jih meni, da je bilo lansko leto slabše od predhodnega (leta 1981 je bil odgovor na to vprašanje 36-odstoten), 16 odstotkov pravi, da med letoma ni bilo razlik, 13 odstotkom pa se je lansko leto zdelo boljše od predlanskega (1981 - 37 odstotkov). Na vprašanje kakšno bo letošnje leto v primerjavi z lanskim, pa so odgovorili: boljše 46 odstotkov (1981 - 71 odstotkov), enako 10 in slabše 37 odstotkov (23 odstotkov). Od kod po tolikšnem razočaranju v lanskem letu toliko optimizma v napovedih za letos? Če zanemarimo obnovoletno vzdušje, ko si vsi želijo dobro in želje za mnoge postanejo stvarnost, je dal zanimiv odgovor zagrebški profesor sociologije Josip Županov: »Možna razlaga je, da ljudje precej bolj verjamejo vladi, kot na splošno mislimo. Se naprej obstaja sicer že zrahljana koalicija med vladajočo elito in delavskim razredom: ljudje sprejemajo uradno ideologijo, pa tudi to, da bo vlada rešila vse težave v družbi.« Če so Jugoslovani večni optimisti, pa bi ob odgovorih na vprašanje, po katerem dogodku si boste najbolj zapomnili leto 1987, lahko trdili, da imajo tudi slab spomin. »Zmagala« je seveda afera Agrokomerc, vendar z borimi 30 odstotki, kar je za afero, ki je dodobra pretresla jugoslovanski bančni sistem in bo imela dolgoletne posledice, zelo malo. Devet odstotkov se je spomnilo umora vojakov v Paračinu, ostali pa so navajali druge manj pomembne dogodke ali pa niso odgovorili. Prav tako nenavadno je, da je Branko Mikulič s svojo izjemno »nepopularno popularnostjo« med osebnostmi leta zmagal s skromnimi 14 odstotki glasov. Tesno mu sledi Fikret Abdič (bivši direktor Agroko-merca) z 11, Lazar Mojsov (predsednik predsedstva SFRJ) 8, Kakija in Hamdija Pozderac (kajpak na račun Agrokomerca) s 6, oziroma 5 odstotki, toliko pa so jih prisodili tudi Slobodanu Miloševiču (novemu šefu srbske partije). Skoraj polovica anketiranih se ni mogla odločiti za nobeno osebnost. Po tej anketi bi lahko sodili, da je bilo lansko leto precej brezosebno. A čudno, ko je predsednik zvezne vlade Mikulič navadne ljudi, ekonomske strokovnjake, gospodarstvenike in druge vse leto krepko presenečal. Zdi se, da so bili ti pretresi občutnejši v Sloveniji (ali pa so se jih ljudje tam bolj zapomnili), saj je v podobni anketi ljubljanskega radijskega vala 202 Mikulič (seveda kot nepriljubljena osebnost) krepko zmagal, sledili pa so mu Abdič in brata Pozderac. Seveda pa zadnje mesece, zlasti po jesenskih protiinflacijskih ukrepih Mikulič ne nastopa samo v političnih in gospodarskih rubrikah, ampak ga je vse pogosteje najti pri zbadljivkah in humorju. Za pokušino - bralka Nedeljskega je ondan zapisala: »Želim, da bi se tovariš Branko Mikulič zamislil nad seboj, nad ljudstvom, da ga ne bi pustil na cedilu, ampak vsaj pri miru.« In želja druge bralke: »O Gospod, reši nas vseh Brankov« (tudi Mamule, obrambnega ministra?) Prej omenjena radijska anketa pa ni bila prav nič presenetljiva glede osebnosti leta v Sloveniji. Zmagal je predsednik socialistične zveze Jože Smole, za njim je slovenski partijski šef Milan Kučan, tretja pa je smučarka Mateja Svet. Dobitnica treh kolajn z lanskega svetovnega prvenstva in najboljša jugoslovanska športnica pa presenetljivo ni dobila mesta na lestvici desetih najpriljubnejših Jugoslovank (po sarajevski reviji Una). V njej je zmagala igralka Svetlana Bojkovič, tu pa so še druge igralke, pevke, športnice, novinarke. Pred leti je v tej anketi zmagala tedanja predsednica vlade Milka Planinc. Tokrat na lestvici ni političarke, res pa v sedanji garnituri ni ženske, ki bi si s političnim delom lahko priborila priljubljenost. Beograjska Duga pa ne pritegne pozornosti zgolj zaradi kake ankete, temveč tudi zaradi mnogo bolj resne stvari. Revija, ki je znana po vrsti tekstov, katerih rdeča nit je »slovenski sindrom«, deli Slovence na prave in one druge. Tako je za predstavnike zdravnih sil kvalificirala Boga Gorjana, Mirana Potrča in Cirila Ribičiča. Mnogo daljša pa je vrsta »alpskih intelektualcev« oziroma predstavnikov sovražnikov ljudstva: J. Vidmar, P. Jamrek, B. Štih, T. Fornezzi, I. Urbančič, N. Grafenauer, T. Peršak, T. Pavček, V. Taufer, J. Menart, M. Apih, M. Krivic, F. Bučar, C. Zlobec, J. Pučnik, I. Čibej, T. Kermauner, T. Partljič, M. Kmecl, D. Rupel, M. Kučan in Z. Pjevič. Eden izmed teh »krivovercev«, Dnevnikov humorist Tof (T. Fornezzi) se je že vprašal: »Prav zanima me, če bo Duga v naše vrste strpala tudi košarkarje ljubljanske Smelt-Olimpije, ki so si sredi Beograda drznili premagati Partizan?« B. L.