Ameriška Domovina M'Vo " F0R6I&1. 'Ar It/l E RI Ql% Ul— HO IW1E A06ONIY SLOVCNIAN MORNINO NfiWSPAPCR NO. 234 CLEVELAND 3. 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 1, 1947 LETO ZUZ-VOL. ZLOD DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) TRZdolilS PdlCSHlIO PETLETKA ZA UNIČENJE če ga bo dobiti, bodo upali k nje- |||0(| AfgbCO in ŽldO govi maši le še kaki starci. 7" CERKVE. — Jugoslovanski komunisti sedaj govore in pišejo samo o petletki. Titovci so naredili nekak načrt, kaj da bo vse narejeno v petih .letih. Takih petletk je bila na Ruskem cela vrsta, pa morajo Vseeno svojo revščino skrivati z železnim zastorom. Na vsak način je treba pravovernim komunistom priznati, da napenjajo vso svojo govorniško silo, da bi veliko dosegli. V načrtu te petletke pa je gotovo tudi to, da v tem času za-tro versko življenje. Ne povedo tega javno, toda verniki to čutijo dan za dnem bolj jasno. POLAGOMA. — Komunisti vedo, da vsega ne morejo doseči kar na enkrat. Zato hočejo postopoma, polagoma, korak za korakom zatreti vse, kar je v kaki zvezi s cerkvijo ali vero. Prvo jim je odtrgati mladino od cerkve. Na tem sedaj najbolj delajo. Zatreti hočejo polagoma razna božja pota in druge zunanje izraze verskega mišljenja. Po- je načrt petletke v Titovini. ZGLED, KAKO DUHOVNIKE'SODIJO. -r V Rovtah nad Logatcem je bil pred vojsko župnik Zalokar. Ta je z drugimi Arabski delegati so -zborovalno dvorano v jezi zapustili New York. — Skupščina danih je bilo 7 glasov več, kdt pa je bilo potrebno za dve-tretjinsko večino, šest arabskih držav je j ^r^k^jedlZj^ nar0td°; ie k0S°n0a?rt mn n u . £ .... bnia sovjetsko-amenški načrt Tam so ga zaprli m obsodili na , .. Pale8tine od. pet let ječe. Njegov naslednik za razdeIltev ™e8tlne' je postal Stanko Jeglič. Bil je poprej profesor v škofovih zavodih. Te so titovci zasedli in preprečili nadaljni obstoj tega zavoda. Tako je postal Jeglič župnik Item kot v Protest odšI° 'z dvo’ v Rovtah med farani, ki. so s!rane- Niih delegate so izja-prav malimi izjemami sovražili novi režim partizanov. Kako bi ga naj tudi ne sovražili? Parti, zanski zločinci so pobili župnije 250 mož tn fantov. Naravno je, da so se ljudje v teh težkih časih oklenili svojega župnika. A to je partizane jezilo. Delali so načrte, kako bi ga spravili s poti. Iskali so kaj bi mogli najti tako hudega na njem, da bi ga vrgli v ječo. In kdor sebno hočejo vzeti duhovniku išče najde. Tudi'rovtarski parti-vsak ugled. Poznajo besedo :,zani 80 našli. Naenkrat so spo-“Udaril bom pastirja in ovce se znah- da J* nph župnik proti-bodo razkropile.” Onemogočiti, Postavm objlastl; In kel' m obla' hočejo vzgojo duhovnikov in nji- st*razen °** Bo*a’■|e tako rovar' j ur in„ hovo vzdrževanje. Tako gredo M* seveda gph. In grešnega Zveze narodov zaključila svo-I. .. -j--'rovtarski komu- je zborovanje za 1947. vili, da jih ta odlok ne veže in da je “čarter Zveze narodov mrtev.” Delegatje arabskih jz te držav so vprašali domov za navodilo v bodočih nastopih.1 Končno glasovanje je bilo 33 j1 za, 13 proti. Ij j Komisija iz'5 držav je bila, i imenovana, da bo nadzorova-J ; la razdelitev Palestine med' [ Arabce in Žide, kar mora bi- I ti izvedeno do 1. okt. prihod-|j! njega leta. V komisijo so bite! ! imenovane države^ Bolivija,) I Češka, Danska, Panama in Filipini. S tem je narodna skupščina Ta se ni ravnala po vojaških predpisih Pri vojakih je iiavuda, da strode najprej zakliče “kdo je" in če ne dobi odgovora, strelja. Mrs. Alkie Taylor iz Clevelanda pa jfci to ne da nič. Ko se je oni večer osedla v svoj avto, je zaslišala v zadnjem delu nek šum. Brez nadaljnega ie pograbila samokres, kfterega je imela pri sebi, odprla vrata v zadnji avtni predel, ustrelila natri, potem pa šele pogledala, kdo je tam. Bil je njen moi, ki so, ranjenega naglo odpeljali v bolnišnico. Policiji še ni pofedal, kaj je delal tam. Kajpt ve, morda je bil radoveden, kam se bo peljala. j St. Qair Ave. v božičnem dnini korak za korakom naprej. Pri župnika veni tem vpijejo na vsa usta o svobo- Mstl ne mazaf toDrel rti vere, da varajo zunanji svet.! njegove grebe}n j* nesli na Ra- , da ne bi mo-‘tkek nk ’ Sirska delegacija je vrgla v skupščino obtožbo, da je čarter mrtev, pa da ni Nocoj okrog 6:30 bodo zagorele lučke v zelenju, ki je napeljano po obeh, straneh St. Clair Ave. od 60. do 68. ceste. potem gorele vsak Iz Francije bodo pognali nozažoljone lujce, pravi vlada Vlada je zasegla dva komunistična lista v Parizu Pariz. — Francoski premier Robert Schuman je zahteval pri izredni seji narodne skupščine za popolno oblast, da zlomi stavko, ki jo vodijo komunisti, Jd hočejo ustvariti v Franciji pravcati polom. Premier je izjavil, da so pronašli, da so za vsem tem tujci, ki hujskajo k stavkam in izgredom. K tem besedam so zagnali komunistični poslanci vik in krik, toda premier jim je zagrozil: “Mi ne bomo izkazo. vali nobenega pardona tem elementom, katere ste vi, komunisti, poslali v Francijo.” Schuman ni rekel, kdo da so ti tujci, ki so povzročili nemire, toda zadnjo sredo je vlada naznanila, da je prijela in .izgnala 19 sovjetskih državljanov in da jih namerava are-| tirati še več. Vlada je odstavila zadnji teden tudi 80 policijskih komisarjev v raznih mestih, ki so baje sprejemali navodila od komunistov. Razgrajajočim komunistom je novi premier zabrusil v obraz: “Če je prišlo tako daleč, CLEVELAND JE V BELI ODEJI Cleveland je že v pravcati zimi. Včeraj je padel toplot mer na 10 stopinj, kar je za ta čas ie nekaj posebnega. V soboto je zapadel sneg od 2 do palca nadebelo. Toda vzhodno od Clevelanda ga je zapadlo več. V Paipesvjlle so ga dobili kar 9 palcev. Dalje proti vzhodu imajo dokaj debel sneg. V Erie, Pa. ga je padlo v petek 22 palcev, v soboto pa še 4. Voznike avtov svarijo, naj se ne podajajo proti Erie, pa tudi zapadno od Toledo, O. so ceste zametene. Osrednji zapad je pa ves zajet v mrzel val. Pod ničlo so imeli včeraj v obeh Dakotah, v Minnesoti, Wisconsin, Iowa in Illinois. NOVI GROBOVI Marg Smrekar Danes zjutraj ob 2:45 je umrla Mary Smrekar, stara okrog 82 let. Umrla je lepo mirno in spokojno. Bila je sestra pokojnega župnika Andreja Smrekarja, ki je pred leti župnikoval v župniji Marije Vnebovzete v CoL linwoodu, kateremu je gospodinjila. Po bratovi smrti je bila 1 Razne drobne novici Clevelanda b te okoHei Smrt v domovini— Mrs. Mary Šinkovec iz 3525 E. 82 St., je prejela pismo iz domovine, da ji je 2. nov. umrl brat Janez Križman, star 71 let. Svoj dom je imel v Valični vasi, fara Zagradec. Tukaj zapušča hčer Rose poroč. Lav-she, sestro Mary, v Chicagu pa sestro Ivano poroč. Novak; v domovini zapušča ženo in 6 odraslih otrok. V torek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za dušo pokojnega. Nov zdravnik v SND— V uradu SND na St. Clair Ave., kjer je bil poprej dr. M. F. Oman, bo odprl v sredo 3. dec. zdravniški urad dr. Harold V. Marley. Dr. Marley je graduiral iz Notre Dame univerze ter Western Reserve univerze za zdravilstvo. Potem je služil kot internist v Charity bolnišnici, zatem 40 mesecev na evropskih bojiščih kot stotnik pri zdravniškem oddelku. Ko se je vrnil iz armade je bil okrog dve leti hišni zdravnik v Charity bolniš- pa kuharica v uršulinskem zavo- niči. Njegova soproga je du Villa Angela na Lake Shore Frances roj. Škerjanc, nečaki-Blvd, Bila je samska in zelo do-1nja slovenskega odvetnika brega srca. Kar je zaslužila je Leo Kushlana. Njegove urad-vse razdala revnim. Pogreb ima|ne ure bodo: or1 “ J- ‘ — f Ibi mogel napadeni zapisati besedo v svojo obrambo. V petih letih upajo tako, da bodo že tako daleč kot na Ruskem, da bo duhovnika težko dobiti. In SSSSSS===Z=Z BOŽIČNI KLUB LAHKO ZAČNETE ŽE DANES North American banka v Clevelandu je zadnji petek razposlala čeke za letošnje božične klube. Kdor je nosil v tak klub od lanskega decembra, je prejel zdaj ček za vse, kar je nahranil v tem času. Lepo darilo si je pripravil vsak, ki je imel tak klub. Vse tri podružnice North American banke začno danes z novimi božičnimi klubi. Začnete lahko klub, kakor veste, da boste lahko zmagovali vsak teden, vse odjfl do |20. Koncem novembra 1948 vam bo pa banka poslala ček za vse, kar ste nahranili. Bolj pripravnega načina za varčevanje ga ni, kot so božični klubi. In kajjfcmredil ta župnik protijugoslovanski državi? Le posl ulij te! Prvič je kar trikrat na Astni list pritisnil cerkveni kole! po 10 dinarjev. (Dalle n« 3. strani) dice bodo padle na vaše, he program pri božičnem Po 47 letih sta si skočila v lase St. Louis, Mo. — Mr. in Mrs. Richard Veddar sta prišla na policijo in drug drugega zatožila. Ona je rekla, da jo je mož udaril v prepiru, on je pa trdil, da ga je ona česnila po glavi s kolom, ki ga je imela vedno pod posteljo. Žena je stara 80 let, mož pa 79. Poročila sta se leta 1900. Razstrelba Uorainu poškodovala 17 oseb Lorain, O. 4 V petek okrog poldne je nastala v National Tube Co. silovita razstrelba, ki so jo' slišali daleč naokrog. Poškodovanih je bilo 17 delavcev, toda k sreči noben nevarno. Razstrelba je„ bila tako močna, da je vrglo pol tone cevi do 400 čevljev daleč. Mnogo šip v okolici je popokalo. Štiri požarne brambe so prihitele, da so pogasile ogenj, ki je nastal po razstrelbi. Vzroka še niso mogli ugotoviti, niti povzročene škode še niso preračunali. Izraznih naselbin Brooklyn, N. Y: — Amalia Holesek iz Brooklyn, N. Y. je prejela žalostno vest iz domovine, da ji je 2. okt. 147 umrl njen dragi oče Martin Kovačič. Bival je več let v Clevelandu, O. in je bil dobto poznan med on-dotnimi Slovenci. Tukaj zapušča hčere Amalia Holesek in Josephine Stieger, v domovini pa ženo 'Frančiško in 3 hčere: Martina Kovačič, Anica Malenšek in Mici Strel. Naj mu bo lahka rodna gruda. Chicago, 111. — Naš dboro poznani rojak J. Stajer se je počutil nekam otožnega, zato se je podal za nekaj časa k svojim znancem v Iowa, želimo mu dosti razvedrila in zdrav povratek. Iz Arizone se je oglasila Mrs. Mary Dolmovich, ki je šla tje iskat zdravja. Pravi, da ji podnebje zelo ugaja in da je na po- na naše glave,” je izjavila. Židovstvo vsega sveta je vz-radoščeno nad ustvaritvijo nove židovske države. Pravijo, da je to odločilna točka za židovsko zgodovino in da Judje ne bodo nikoli pozabili državf I ki so to omogočile, zlasti pa ne Zed. držav in Sovjetske Rusije, ki sta vodili borbo za tor Angleška delegacija se je vzdrževala vsakega glasovanja in še vedno ne verjame, da bo razdelitev uspela. Angleške čete se morajo umakniti iz Palestine do 1. avgusta. Glasom ukrepa skupščine bodo v, Palestini tri države: Arabska, Židovska in Jeruzalem kot avtomno mednarodno mesto. Za razdelitev Palestine je glasovalo 33 držav, proti 13, glasovanja se je vzdržalo 10 držav, med temi tudi Jugoslavija. Jugoslavija, Bolgarija imata pogodbo Sofia. — Bolgarska vlada je naznanila, da je podpisala z Jugoslavijo vzajemno pogodbo za 20 let. V slučaju tu okrevanja. Vsi ji želimo sko-petrebe si druga drugi poma- " ~J gata z vojaštvom, imeti bosta ekonomske zveze in pripravili vse potrebno za odpravo carine med deželamam. rajšno popolno zdravje, najbolj pa, seveda, njen soprog, ki pravi, da mu je8amemu dolg čas doma. —J Pozdrav vsem čitateljem J. M. zast. su, ki stoji vse okrašeno na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Rd. Takrat bodo zagorele pa vse lučke na tem drevesu, ki bo poltem tudi ^razsvetljeno vsak večer. Pri božičnem drevesu je postavljeni oder, kjer bo nocoj poseben program. Vodil ga bo odvetnik John L. Mihelich, kot. krivi edino vi in vaši prija- nlli jutri, telji!” Premier Schuman je poslal vojaštvo, da je zasedlo uredništva in tiskarne dveh komunističnih listov v Parizu, da tako ustavi hujskanje na stavko in k izgredom. Takoj zatem je Delavska federacija, ki jo vo-dijo komunisti, vprašala za pogajanja in obljubila, da bo zastopnik Lake Shore Post 273 odpoklicala stavke, če Schu-od Ameriške legije, ki je skupno s trgovci okinčala St. man dovoli pogajanja v zahtevah delavstva. Schuman je zahteval od skupščine, da sprejme postavo, ki določa do 10 let zapora za komunistične pisce, go vornike in demonstratorje. * • * Rim. — V petek so komuni- • še ni določen. Clair avenijo za božično sezi-jo. Ljudje, ki bodo prišli nocoj k programu k božičnemu drevesu, naj se zberejo na Norwood Rd., ki bo za nekaj časa zaprta za promet in bo samo za gledalce. Od odra bodo!gtj v Milanu zasedli vladno napeljani zvočniki, da bo vsak j prefekturo in druga poslopja, lahko slišal govornike in pet- višdno vojaštvo je to mimo glfedalo in kri ni tekla. Potem so pa partizani zopet mirno zapustili poslopja. Toda komunistični partizani so zasedli več provinc v dolini reke Pad, tako Mantuvo indru-ge. Poljski delavci, katere vodijo komunisti, so zasedli tudi več vladne zemlje. Ivana Renko V soboto popoldne ob 2 je umrla po 7 let trajajoči bolezni dobro poznana Ivana Renko roj. Kalčič, po domače Jožefova, soproga Johna Renko, zastopnika pri Enakopravnosti. Dom družine je na 1016 E. 76. St. Stara je bila 60 let. Poleg soproga zapušča hčer Albino poroč. Mršnik, sinova Franka in Paula, 6 vnukov, brata Antona Kalčič v New Mexico, bratranca Petra Sircel v Milwaukee, sestro Justino Bojc v Argentini, sestrčino Alojzijo Pavlovič v Colorado več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Baču, fara je. Narod naj se zbere v velikem številu, ker bo to res nekaj posebnega. -----o------ MacArthur bo zmagal v primarnih volitvah v državi Wisconsin Milwaukee. — Ako se narodni junak MacArthur vrne1 ° pred primarnimi volitvami do- MIoLILl 5U, UA talija je pognala iz dežele 73 Jugoslovanov Rim. — Italijanska'vlada je izgnala iz dežele 73 jugoslovanskih državljanov, katere je pobrala v raznih mestih v ju- stavke'in' izgTede ^jvič "so1 mov’ bo gotovo zmagal v pri'' JE SKRIVAČ IZ stavke in izgrede. Največ so njh vo,jtvah y državj wis., jih nabrali v Ban in Lee«> Tako prerokujejo po- ARMADE Odpeljali so jih v Gonco in ....... r 1 tam. izročili jugoslovanskim 11 arj' oblastem. Po predmestjih Rima kro-žarijo komunistični oddelki na dah im petkih pa zvečer. Ugledneršu zdravniku želimo veliko uspeha v naši metropoli. Zopet posebnost— Pri Waterloo Furniture Co., 15428 Waterloo Rd., imate vedno kakšno posebnost. Ta teden, na primer, lahko tam kupite krasno svetilko za samo |9.95. Sliko svetilke in drugo razvidite iz oglasa. Kupite svetilke, dokler traja zaloga. Druga obletnica— V torek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Olgo Jaklich v spomin 2. obletnice njene smrti. Lepa družba— Knežak, kjer zapušča sestro An-1 Mr. in Mrs. Anton Kastelec tonijo in brata Matijo ter več j2 4724 E. 94 St., sta imela na drugih sorodnikov. V Opatiji! Zahvalni dan okrog sebe lepo pri Reki zapušča sestri Marijo J družbo. Povabila sta na vein Frančiško in več sorodnikov, j čerjo vso svojo družino in Tukaj je bivala 22 let in je bila zbralo se jih je nič manj kot članica št. 28 SNPJ. Pogreb bo j 19. Tudi najstarejši sin se je v sredo zjutraj ob 8:45 iz žele- pripeljal s soprogo in sinčkom tovega pogrebnega zavoda na St. j iz Kentucky, kjer je v službi Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob kot mehanik. Ni treba še po-6:30 in na Kalvarijo. Marg Pucel V soboto ob 11:45 dopoldne je umrla na svojem domu Mrs. Mary Pucel roj. Knaus. Rojena je Santa Rosa, Cal. — Tajna Treba mu ni drugega, kot'policija je prijela nekega Da-da se vrne pred primarnimi' vida Warrena, o katerem je volitvami, ki bodo v tej drža- mislila, da se je bil izognil .. 6. aprila. Vsa dežela mu klicu na nabor. Koso ga pre- bicikljih. Ti grabijo asop se bo prjred;la 9iavnosten spre- iskovali, so pa dognali, da je desničarskih strank s stojnic jem jn ako bo ime, m govo l žen8ka in sicer neka Mari. sebej poudarjati, da sta se ata in mama prav srečna počutila v krogu svojih. Vrnitev iz bolnišnice— Mrs. John Ubic se je povr- in jih sežigajo kar na ulicah. -------------o------ Dva delavca sta umrla od opeklin Youngstown, O. — John Stajduhar, star 48 let in John Fabian, star 22 let, sta umrla od opeklin, ko se je zvrnilo nanju stopljeno železo. Zaposlena sta bila v tovarni Campbell, ki spada k Youngstown Sheet and Tube Co. rov na radiu, bo porazil vse etta Cook. Ko so dalje preis-druge kandidate. Tudi prista-' kovali, so dognali, da se je iz-ši guvernerja Deweya in Stas-' dajala kpt moški in kot taka je sena to priznajo. Seveda, ni-j poročila neko Thelmo Walter, hče pa še danes ne ve, če se Dekleti sta kot mož in žena ži-bo general vrnil domov do ta-1 veli 5 mesecev skupaj in sicer krat. MacArthur je nekoč ži- pod imenom Mr. in Mrs. Da-vel tukaj s svojo družino, za- vid Warren. Poročili sta se to smatrajo, da je tukaj nje- prod mirovnim sodnikom. Red-gov dom in če bo kandidat za j no sta zahajali v družbo in ni-predsednika, bo logično začel • hče ni ‘'pogruntal,” da sta obe kampanjo tukaj. ženski. bila v vasi Greben pri sv. Gre- nila iz bolnišnice na svoj dom, gorju in je prišla v Ameriko leta 1426 E. 56 St. Prijateljice jo 1909. Ob smrti je bila stara 88[zdaj lahko obiščejo na domu. let. Mož John ji je umrl leta, Želi se zahvaliti za krasne 19X3. [cvetlice, kartice in obiske v Zapušča sina Antona in vnu- j bolnišnici, ke: Johna, Antona, Caroline, j Desela obletnica— Rosemary ter pravnuke: George| v torek ob 7:45 bo darova-in Judith Pucel, dvojčka ter Ma-1 na v cerkvj 8V Lovrenca maša rylyn in Louis Turk, tudi dvoj- j 2a pok Louis Champa v spo-čka. Pogreb bo iz Grdinovega|m;n obletnice njegove pogrebnega zavoda v torek zju-) smldj traj ob 9:30 v cenkev sv. Vida ob 1 10 in na Kalvarijo. List po pošti— Ker ne moremo dobiti raz-našalcev za list v te oddaljene kraje, bodo dobivali naročniki list po pošti in sicer na sle- Mikolajček je dospel z letalom v N. Y. New York. — Poljski vodi- dečih cestah: Ormiston, Lo-telj Stanislav Mikolajček je'cherie, Rosecliff, Abbey, Nau-dospel z letalom v New York k mann, Pasnow, Tyronne, Ren-Londona. Pred nekaj tedni je'wood, ter v^aevemi del 186. ušel komunistom Iz Varšave, in 200. cest. Ameriška Domovina '■n.T. i ■ a. itd i ujhCMB—ftg -ura«■- (JAMES DEBEVEC, Edit«) «117 St. CUir A«. HEndereon 0828 CUveUnd S, Ohio Publiihed doily excepi Stturdoyi, Stindoyo ond Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za po! leta ?5.00; za četrt leta $3.00, Za Kanado ln sploh za dežele Izven Zed. držav $10.0Q na leto. Za pol leta $6, z« 8 mesec« »*.$0. '4'___________________* PtCIMUR J1917 l i J 4 J « 7 8 9 io n it i) M '!,* *7 '• ‘9 “ II 11 1) 14 tj 16 17 18 19 }0 }1 / SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 3 mo. in v hrepenenju po dovrštyvah Je titan. Bil je rojen svet iz prve komunistične celice. In bil je zopet rojen iz prvega revolucionarnega šrapnela. In bil je ponovno rojen v brigadah Koče in Peka v vsakj novi brigadi. On živi v vsakem bojevniku, živi in diha pod njegovitn srcem. On napada ž njim ... In mi smo ga polni in živimo ž njim." Tako ga obožuje -panik Radovan Zogovič .. Entered «s second-dess matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. -83 No. 234 Mon., Dec. 1, 1947 Fašisti v Titovih vrstah Aktivnost v Orjuni sicer ne pomeni, da je bil Njegova Ekscelenca Ljuba Leontič v fašističnih vrstah v sedanji vojni. Pomeni pa, da je bil zelo aktiven v brutalni, direktni akciji fašizmu slične organizacije, da je bil v službi ekstremnega jugoslovanskega centralizma ter da je to tip človeka, ki radevolje služi diktatorjem. Vse njegove življenjske akcije potrjujejo princip, ki ga je Tito že neštetokrat izgovoril; “V Jugoslaviji ni demokracije za sovražnike demokracije, ’ kar pomeni v prenešenem smislu, da ni demokracije za politične nasprotnike Titovega režima. Prominenten član Titovega dvora je tudi hrvatski kipar Antun Augustinčič, ji je bil svoječasno poslan kot partizanski delegat v Moskvo. Augustinčič, ki je star 48 let, je bil tekom vse svoje kariere ponižni sluga vseh režimov, samo da si je pridobival časti, priznanje in denar. To je značilno za mnoge umetnike, ki delajo tako že vse od časov Faraonov. Tudi Slovenci imamo par takih. Oni so podobni krivim prerokom, ki dobro žive s klanjanjem kraljem in češče-njem mogočnikbv. Jugoslavija je primeroma revna, kmečka dežela, kmetje pa navadno ne posečajo galerij in ateljejev ter ne naročajo slik ali kipov. Kiparji morajo torej živeti večinoma od naročil, ki jih daje država ali občine za sohe svojih junakov. Če hoče torej tak umetnik kam priti, mora imeti politične prijatelje. In kipar Augustinčič je .vselej poskrb B——uujjc... w viral kraljevi dvor, pozneje pa je izlival svoje srčne izlive hvale hrvaškemu tiranu Paveliču. Bil je res velik in naravnost umetniški korak oziroma skok, toda nekateri so navajeni delati take skoke. Diktatorji imajo radi svoje kipe in slike povsod, kjer jih more doseči človeško oko. Za izdelavo kipov pa je potreba kiparjev. Če bi bil Pavelič ostal na krmilu bi morda Augustinčič našel milost tudi v Hitlerjevih očeh’, kdo ve ... Toda ko je postalo jasno, da se Pavelič ne bo vzdržal na svoji poziciji in je pričela nad Balkanom blesteti Titova zvezda, obdana od moskovskega žara, je Augustinčič videl, da je treba presedlati ter si poiskati drug dvor. In njegovo iskanje ni bilo zaman; postal je kipar preprostega človeka, upodobljevalec nesmrtne osvoboditve ter ponosen potnik na letalu, ki ga je poneslo v Moskvo ... Znati je treba! r Število jugoslovanskih intelektualcev, katerih rekord je identičen z Augustinčičevim .rekordom, je legijon. Oni so vedno zvesto sledili potu mogočnikov s palete in čopičem s kladivom in dletom, s peresonf a!i z liro v roki, pa vedno tudi s klobukom v roki, vse od Karadžorževičevega dvora in potem po Paveličevih potih do Tita. Najfamoznej-ši in najslavnejši izmed vseh je 72 let stari Vladimir Nazor, “največji hrvatski poet.” On je slikovita figura z vsemi kvalitetami samo-se-pr;oslavljajoče primadone. On je užival vse subvencije, fonde in usluge, ki jih je mogel uslužni poet, kakršen je bil on, pričakovati od dokaj velikodušnega jugoslovanskega fašističnega režima, nato je služil Paveliču ter tako opeval njegovo slavo, da bi nad tako servilnostjo zardeli celo poeti perzijskih monarhov ali arabskih kalifov. In ko je enkrat zagotovil Poglavmku nesmrtno mesto me,d Cezarji, je Nazor srečno našel svojo pot k ^Kakšna je bila Titova prva aktivnost, ko je postal gospodar Srbije in pozneje — korak za korakom — vse jugo-savije5 Storil je natančno to, kar je storil Hitler v sličnih okoliščinah: storil je vse, kar je mogel, da je dvignil svoje ime Pad vsa druga imena v Jugoslaviji. Hotel se je pokazati ljudstvu kot njegov bog. Ko je hotel Hitler s pomočjo terorja in propagande narediti iz sebe boga, je ves svet obsodil to njegovo akcijo kot tiransko. Nacijsko izrabljanje države, armade, šole, časopisja, radija ter vsega ostalega, ki je moralo peti slavo enemu samemu človeku, je smatral ves svet za zatrtje ljudsge vlade. Organiziranje nacijske mladine, fantičev in dekličev, m adeničev žena kmetov in drugih za čim večje proslavljanje in oboževanje Hitlerja, je v« svet smatral za ojačenje njegovega absolutizma. Vse to je bilo podobno praksam orientalskih despotov. In kako je v Jugoslaviji r Glavna aktivnost partizanov, čim so bili trdno v sedal, je šla za tem. da se ustvari za Tita spiritualni status orientalskega mo- nflrhti Neka pesem, ki je izšla v publikaciji “Pokret mladincev," meseca junija, je tipična za sentiment, ki ga ta propaganda ustvarja. K'ečep?azni pesnik obožuje Tita v frazah, ki se glasijo v prostem prevodu sledeče: “Vprašaš, kdo je Tito? 1 Tito — smo mi vsi.,. . ln polni smo ga vsi... Tito je bil rojen v jezi Ker je v naši deželi svoboda govora in tiska ne samo na papirju, ampak tudi v resnici, zato ... Da, zato brez skrbi rečete ali celo zapišete, da je kolonar pod imenom ZAPLOT velik domiš-ljavec ... Ampak tega pa le ne morete dokazati, da njegova kolona nima nobenega uspeha 1 Poglejte na prvo stran DO-MOVIne od 20. novembra! Tam boste zagledali debel napis nad tretjo kolono zgoraj: TAJNIK MARŠAL ZAHTEVA, DA SE USTAVI RUSKA PROPAGANDA. Tristo pečenih — boste vzkliknili — pa menda ja ne misli Zaplot, da je tudi Marshall či-ta njegovo kolono in je uspeh njegove zahteve — uspeh Za-plota . . . ? Tisto ravno ne! Potolažite se, saj toliko domišljav pa Zaplot vendar ni! Ampak skoraj bi stavil glavo, da bi bil napis v DOMOVINI drugačen—čeprav bi Marshallova zahteva ne bila drugačna ... Ako bi Zaplot ne bil napisal tiste poučne reči, kako se je nekoč “iskalo Uršo Plut . . .” ...vodnikih DO. MOVINE še zmerom pridno išče . . . ) Stavim glavo, da bi bil napis tak: Marshall zahteva, da se u-stavi rusko propagando ... Da, tak bi bil napis, če bi ga bil tisti, ki ga je napisal, napisal PRED objavo moje kolone o “iskanju Urše Plut.” Poglejte vsi še enkrat razliko med resničnim napisom, kakor stoji nad 3. kolono na prvi strani DOMOVINE od 20. novembra .. . In pa med napisom, ki bi bil drugačen, če bi bil Marshall zahteval ustavitev ruske propagande dva meseca poprej! K vsemu temu pristavim samo še to: Kdor more razumeti, naj razume! * • * Uspeh te kolone je torej skoraj očividen! Vsaj v toliko, kolikor se tiče uboge Urše Plht! Toda kdaj se bo mogel Zaplot pobahati tudi o kakem u-spehu njegovega drugega pe-resnikovanja? Namreč, kadar ne piše o Urši, ampak o BEGUNCIH in o LIGI KATOLIŠKIH SLOVENCEV? To je drugo vprašanje, ki ga Zaplot ne zna rešiti. Zelo dvomim, da bi mogli odgovoriti na to vprašanje BEGUNCI ali pa celo LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV. Morda bo pa vendar nekoč odgovoril na to vprašanje sam —Gospod Bog! * * * Ko ravno govorim o koloni; bi ne bilo nič lepo, če bi bil zaverovan do vratu samo v svojo lastno kolono. Saj so še druge “kolone” v DOMOVINI. Kdo ne pozna na primer JAKATO-VE kolone? Vsi ste menda zaljubljeni vanjo— jaz pa ne! Ampak ubogam jo pa! Toda naprej naj povem, da jo zadnje čase z e-nim očesom poghsdam, pa še tisto samo dVe ali tri besede v začetku vsakega paragrafa. To se pravi, tako delam “zadnje čase.” Bolj ntanko povedano: Odkar se je Jaka srečno vrnil z Vfillarda ... #» jadcnrtilojntijiani podpis.” Tak je še ifej. f * * Ampak svet se čudno čudno suče! “Neki” ljudje mi kar naprej zatrjujejo, da dotičnl gospod dandanes pošilja svoje tipkarije v neke časopise, ki se prav nič ne spodobi z« tistega gospoda, da bi vanje pisal. In —čujte in strmite! — dotičnl gospod zdaj nič ne pomisli, da je ON SAM zašel med vse večje “zaplotarje” kot je bil yours truly — Zaplot, ki se nekaj časa ni podpisoval... Eh ... err! * * • Oh, ti nesrečni begunci! Pred par dnevi sem bral pismo, ki je povedalo o čakajočih bogoslovcih pri Neapljnu, da bodo po naj novejših informacijah odšli čez morje dne 23. novembra ... Ce bi se to uresničilo, bi se odpeljali po več ko dvamesečnem čakanju v taborišču BAGNOLI .. Danes pa čitam pismo, ki po-ld«UJ« n* I. atmau Priznanje tisto Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo: Tu Vam prilagam ček za $10.00 za dobrobit Ameriške Domovine. V Clevelandu imamo mnogo koristnih naprav za Slovence. A dvomim, da bi bila katera boij koristna za splošen blagor Slovencev v Clevelandu, kakor je časopis “Ameriška Domovina.” Ko bi imeli Slovenci tak časopis že v začetku tukaj, bi bile gotovo precej drugačne razmere med Slovenci tukaj, kakor so sedaj. Katoliški Slovenci! Podpirajte svoj velezasluž-ni katoliški časopis! To bo Vam in Vašim družinam v čast in veliko korist. Katoliški Slovenci naj se zbirajo edinole v svojih katoliških društvih; riaj čitajo le katoliške časopise. Katoličan, ki se družj z nasprotniki vere, posta- AL' PA NE Ne vem, ie je katera poskusila s tistim mojim receptom za z08 ali omako, ki sem ga napisal za Zahvalni dan. Samo to vem, da je bilo slišati iz nekaterih kuhinj prelepo petje, kar nikoli ne pride od same kuhe. Da bi katera pela predpoldnem, ko se vrti okrog peči, še nisem slišal. Navadno so takrat ženske tako nasajene, da jim je najboljše iti spoti. Kakor kreneš, si jim pod nogami. Bog obvaruj, da bi te skušnjava premagala in bi vtaknil nos v kak pisker, hoteč se prepričati, če se res pripravlja to, kar misliš, da se. šele potem, ko odralatijo in če vidi, da se je rihta posrečila na celi črti, da leti pohvala od vseh strani: o, ja, to pa, to ... potem šele se ji razleze obraz v angeljski nasmeh in ko pospravlja po kosilu, ge rada oglasi in katero zakroži. Pri nas je že tako, če je pa pri vas, pa ne vme, ker ne sti-čem po drugih kuhinjah, odkar se je Urška premufala na farme. Torej če je bilo slišati še pred poldnem iz te ali one kuhinje kakšna taka, kot: Ti, pa jaz, pa Židana marela ... potem bi sodil, da so tam packali1 zos po mojem receptu. In pofem je bilo pa tako, kakor kadat je otročnica pri hiši: ona srebljie župco, on pa bedra obira. En par mi jii je pa zažugalo, ki sem jih takjo lepo potegnil. So rekle, ko zadele brati kolono in o zosu: :no, vendar enkrat en pošten recept. Kt> so pa prečita-le do konca, pa ijieo prav vede- sem imel v rokah DOMOVINO od 20. novembra. Citam po od stavkih: “Ne gre drugače ...” •/ “Veste, da ni treba , “Pri nas paradira . . • “Tudi za letošnjega .. “Čakajte . . “Torej poslušajte... pokvarjen. Ce se boš družil z volkom, moraš tudi tuliti z volkom. Želeč Vam in Vašemu podjetju mnogo uspeha in srečnega blagostanja. Msgr. Vitus Hribar. Društveni imenik Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec in sicer so plačevala društva do-zdaj za to po $5 za celo leto. Za drugo leto bodo ti društveni og'asi po $10, kar gotovo ni preveč za 1Ž ali še več oglasov. Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na sejo pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo drrštva za borih $10 na leto mnogo koristnega. ,, V decembru bodo imela društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni ogla« v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila. Na ta način je bila “njegova” kolona prebrana v treh sekundah skoraj do dveh tretjin. Potem je prišel odstavek: “Dobite si najprej purana. To je na vsak način potrebno. Če ne boste imeli purana za Zahvalni dan, ni treba brati' kolone od tukaj naprej.” Jaz sem takoj ubogal. Skočil sem na 3. stran in tam videl o-gromen napis: O B Z O R. Ker je pa danes, ko to pišem, še dobre štiri dni do Zahvalnega dne, sem iz previdnosti spravil DOMOVINO in “njegovo” kolono na poseben prostor. A-ko se do Zahvalnega dne spre-iheni pri nas “puranovo vreme,” ne bom prav nič protestiral, ko bo treba iti iskat “njegovo” kolono in prebrati (pa ne samo po odstavkih!) še predpredzadnji, predzadnji in'zad nji odstavek ... * * * In ko smo že pri Zaplotu, Ja katu in kolonah, naj pa še ne kaj zapišem. Pa ne morda o še g« ne bi. vere, če zares celo poslala mi da nakupi tis za recept, pa vil, enčeš: “Št lislim. Ena je v štacuno, amendmentov ; j je mož usta-ama, kaj ne vi- Poroka ameriške Slovenke z beguncem v Italiji Senigallia, Italija. — Slovenske begunce v Italiji, posebno pa še njihovo naj večje tabori-ššče je te dni presenetil prijeten dogodek. ' Iz Amerike je namreč dospela Slovenka, gospodična Ema Janesh in se tu poročila z našim sobeguncem, g. Francetom Žnidaršičem. Nevesta se je rodila v Ameriki, v mestu Bradley, 111., njen rod pa izvira k Sodražcie, odkoder je njen oče, ki tudi živi v Ameriki; mati njen«, sestra in brat pa žive v starem kraju. Zadnja leta živi s svojim očetom v Rlttman, Ohio, lei je menda nedaleč od Clevelanda. V Evropo je nevesta sedaj dospela že četrtič, tokrat z letalom čez Lizbono v | Rim, kjer jo je čakal srečni ženin. Med nami begunci je prihod i\.UJ Actpiocni. A a ~ ----j- i---- tretji slavni koloni, ki prihaja te prave ameriške neveste seve- iz Newburgha . . . Res ne vem, kako bj tisto spravil v zvezo s tem, kar sem dosedaj naonga-vil. Pa drugič, ko (če?) bo vsaj pol toliko RESNOSTI v mojih tipkah koj je je v “nevvburški koloni.” Zdaj nekaj drugega. Ta kolona ni od začetka nosila podpisa: ZAPLOT. Začela ga je nositi, ko je neki gospod poprej da vzbudil veliko zanimanje, nevesta sama pa si je pridobila takoj splošno priljubljenost. Prav nič ni bila “visoka," pač pa se je kar po domače razgo-varjala z nami, se zanimala za naše zadeve in skrbi. Sipoznali smo, da imamo v naši sredini visoko izobraženo in srčno plemenito damo. Med drugim nam j« izjavila svoje začudenje, da OlU) IVU JC I I--J I v - J- “ * dolgo časa dregal in dregal in tako lahko pomivamo svoje je-dražil, češ da je pisanje brez, dilne lonce. Pojasnili smo ji to podpisa ZAPLOT-arsko piša- uganko: prvič nam nikoli nič nje. Kaj je hotela ta kolona ne ostane, drugič p* nam je drugega kot iti sama vase in si predpisano le 12 gramov ma- daii tak podpis, kakoršen se ji ščohe dnevno, torej še manj je v resnici prilegel? Torej je kqt pol unče ((ki ima 28 gra- ... I prišel podpis in celo “ta pravi mov). Kar verjeti ni mogla, da ^C.K, je to mogoče , . Zagotovila nas je, da bo amer ške rojake obvestila o razmetih, v katerih živimo in prepr čani smo, da bomo našli v n j :j toplo zagovornico. Ženin, France Žnidaršič, je po poklicu čveljarski mojster in je iz ugledne družine Šum-r&dovih v Viševku št. 41, fara in občina Stari trg pri Ložu. Med nami begunci uživa radi svoje možatosti nedeljeno spoštovanje. Med vojno je dosti pretrpel, saj so ga Italijani radi njegovih simpatij za Ameriko obsodili na 20 let zapora, ter je nekaj časa res presedel v zaporih v Rimu, dokler ni bila Italija premagana. Z nevesto se poznata še iz otroških let, izpred vojne. Poroka s sv. mašo je bila v srddo 12. novembra v baziliki Lavretanske Matere Božje v naši slovanski kapeli sv. Cirila in Metoda v Laretu, sloviti romarski poti. Od tukaj je ta kraj oddaljen okrog 50 km (nekaj nad 30 milj). Tja begunci iz tega taborišča pogostokrat romamo. Mladi par je poročil tukajšnji begunski župnik g. Orehar; za družico je bila gdč. Metoda Lavričeva (hčerka u-glednega in znanega bivšega občinskega tajnika v Starem trgu), za priči pa sta bila ženinov brat g. Anton Žnidaršič in nevestin Borodnik g. Karel Ja-neš. Mladi zakonski par je bil de-ležea obilo čestitk s strani nas beguncev, ki jih tudi tu ponavljamo: Obilo sreče in božjega blagoslova na Vajini novi življenjski peti! Nevesta se bo v kratkem vrnila in vam bo vedela veliko povedati o svojih vtisih o Evropi in življenju nas beguncev,— diš, da vae je Jaka samo potegnil. Sur, takle zos mi postavi na mizo, pa ne bom en teden za nobeno rabo.” No, hudega menda ni bilo in Zahvalni dan je srečno za nami, čeprav ne rečem, da bi bilo napek, če bi bil vsaj Vsak drug dan. Komaj čakam, da bi komunisti prevzeli ta svet, potem ae bo treba pa nič več urbajtat. Takrat bo *sak drug dan praznik in po vsej senožeti senca, kot si je vedno iz dna srca želela Trantarjeva Marjeta z Me-nišije. Zdaj bi vam pa naprej povedal, če ste pri volji, kako sem takrat v Pennsylvaniji fotografiral naše lovce in njih plen. S komandiral sem jih, da so se posedli pred kempo na verandi, nad njimi je viselo pa šest prelepih srnjakov. Slika, da bi delala čast vsakemu muzeju. Dosti je bilo dela, da so se fantje vdeli v pozicije in da sem dobil iz njih obraze, kakor se spodobi. Nekateri so hoteli imeti hude obraze, kot se šika hrabremu lovcu, ki ima orožje v roki. Drugi so rekli, da je treba misliti na tisto, kar je še ostalo v kempi po flašah in so imeli u-sta od ušesa do ušesa. Eden je celo zahteval, da se mu posadi srnjaka v naročje, drugače se ne bo slikal. Pregovoril sem ga šele potem, ker sem mu dokazal, da bi se potem ne razločilo na sliki, kateri je on in kateri je srnjak. Končno sem jih zri-I nil v prave postojanke, se . pil pad iijiiiiim^-mimlua bodo pametni in naj vsak I skuša biti vsaj nekoliko sam sebi podoben. Naravnal sem aparat in jih udaril na kontrofe. Potem sem vzel še nekaj slik v drugačnih pozicijah ter jih na vso moji hvalil, ker so se hrbaro držali in pomagali napraviti lepe slike, ki bodo delale čast njim in njih potomcem. Vsak mi je naročil, naj zanj prihranim gotovo nekaj številk časopisa, v katerem bo slika, da jih razpošlje svojim sorodnikom, prijateljem in znancem na vse strani sveta. Kakopak in menda ja. No in potem smo se odpeljali domovin začeli z vsakdanjim življenjem. Minilo je nekaj tednov in ker le ni bilo njih slike s tiste lovske ekspedicije v časopisu, me je ta ali oni pobaral, kdaj da bo. Potolažil sem ga, da bo kmalu. Minili so tedni in že nekaj mesecev in fantje so postajali že kar nestrp-mi. Niti na cesto se nisem smel več prikazati, da me ne bi kateri nahrulil: kaj je pa s sliko?” In ker se jih že nisem mogel več otepati, sem enemu zaupal ter mu naročil, naj strogo obdrži zase, da sem takrat, ko sem jemal slike, pozabil deti film v aparat. Zgodilo se je tako, kot sem pričakoval, da se bo: v pol uri so že vsi vedeli, da sem jih udaril v prazno. Joj in prej oj, kaj vse so počeli z menoj! Vsi izgovori niso pomagali, fantje so me dolžili, da sem jim to nalašč napravil in jh zabadavo tam pred kempo selciral, pa ki sem dobro vedel, da v aparatu ni fiima. Dolgo je vzelo, da so pozabili in odpustili. Pa mi še ne bi, če bi vedeli, da sem res nalašč pozabij deti film v kontrofe. Ampak tega jim nisem nikdar povedal in tudi vas prosim, da to obdržite zase. Saj bi morali sami vedeti, da nekaj ni prav, ko tako vestno jemljem slike, mene pa da na sliki ne bi bilo. Kajpada, pa ki sem bil tista leta še tako ši-koven za v sliko. Sejmski tatje Spisal Pr. Milčinski “Ne vem, kaj bi rekel." vinski trgovec. Bil je vedno fi. “Komur govori večna beseda,' no oblečen, kar je kupil, je po-zanj ni nobenega dvoma več." I Steno plačal in če si je v hipni Ilovar je sedel in si obrisal zadregi kaj izposodil od gostil-pot; potem ga je nadstratnik1 ničarja, je vse točno vrnil, izpraševal in Ilovar je odgo-1 Imel je elegantne vizitnice, ve-varjal, pa je še vedno bil tako J del se je skromno in dostojno prevzet od razburjenja, da se in večerno omizje, častivredna mu je pripovedovanje krotovi- gospoda, pri kateri je sedel, ga ’ ' ’ je drage volje gledala v svoji sredi, zlasti ker je vedel marsikaj povedati o balkanski vojni. Pa tudi ni zlorabljal gostoljubne prijaznosti, ki jo je užival v tem hotelu, tn ni »ikogar oškodoval ni za vinar. Imel je znanje in si dopisoval tudi z raznimi gospodičnami in se ni nobeni sanjalo, kdo je pravzaprav'’ zanimivi ta kavalir ... Pripomniti pa je, da sejmski tatje niso le iz ničemurnosti dobro založeni z obleko, ampak še bolj zato, da se lahko večkrat preoblečejo, da jih okradeni tem teže spoznajo. Najrajši se izdajajo sejmski tatje za živinske trgovce ali mešetarje. Seveda kdor bi jih natančno opazoval na sejmu, temu bi se pad vsilili dvomi zastran njihovega obrta. V nekem trgu na Spodnjem Štajerskem je o priliki sejma poslu čilo, in zdelo se mu je, kakor da že sam več ne ve natanko, kako se je vse vrstilo in vršilo. Pa je doživel novo iznenadenje. Komaj je pripoveduje prišel do listnice, ki jo je bradač izgubil na cesti, že je nadstraž-nik vedel vse, kar so je potem zgodilo, vedel skoraj bolje nego Ilovar, ki je bil vendar poleg. Najhujše presenečenje pa je šele prišlo. Nadstražnik ga je vprašal: “Slišite, oče, zdaj mi pa povejte, ali ste že kaj pogledali v svojo listnico, če je denar še notri?" Ilovar je začudivši se odprl usta. Odpel je telovnik, potegnil iz žepa listnico, jo odprl: listnica je bila prazna! II. Ilovar je bil okraden. Okraden ob obeh, od dozdevnega Amerikanca in od bradača, ki sta bila drug z drugim zmenjena, oba prekanjena sejmska tatova. In izguba in najdba listnice, žepna preiskava in beg Amerikanca in lov za njim, vse je bila le komedija, uprizorjena v ta namen, da sta l^hko okradla nevednega kmeta, ko sam ni vedel kdaj, niti se ni branil, niti ni klical na pomoč. Takih tatvin se je zadnja leta sila dosti izvršilo na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in zlasti tudi na Hrvat-skem, odkoder se je nemara ta vrsta tatvine zanesla v naše i ime h* J t2a:“ha*o KOLEDAR društvenih PRIREDITEV 'DECEMBER 27,—Društvo sv. Ciril in Metoda št. 18 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 27, —Young Men’s Holy Name Society ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28. —Mladinsko društvo Naj-sv. Imena priredi “četrti letni varietni program" ’v šolski dvorani sv. Vida. 1948 JANUARJA 4. in 11.—Mladinsko društvo Najsv. Imena priredi "Četrti letni varietni program” v šolski dvorani sv. Vida. 18,—Euclid Rifle klub bo imel srnjakovo večerjo v Slovenskem domu na Holmes Aye. Pričetek ob osmih zvečer. 31. — Letni ples kadetk društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. — Društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ priredi “Snowball Dance” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ijanje o pirsegi bi moglo dovesti do tega, da bi preprosto in verno ljudstvo pred oblastmi po kri vem prisegalo, ko jih je učil, da la oni naredi smrtni greh, ki po krivem priseže ng Boga.” — Komunist se torej boji krive prisege radi krščanske razlage prisege. Morebiti so pa le malo prezgodaj Boga odstavili. izšel državni zakon, da se sme ©porabljati samo drž. koleke. Če to ni strašna hudobija proti Titovini, kaj je potem še? Pa kaj bi to! Tudi tako vero je »»»m j» u i____i učil, da je čisto proti vladajoči joči orožnik posebno pozornost državni komunistični veri. Pri DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trite) (Nadaljevanj? « 1. stranlJ meljito zadela. In to še nekaj dni potem, ko je RAZPRAVA NA RAKEKU. CUI1V pvifl/iuvu*--——---- ------------- ---- obračal na tri možake; vešče velikonočnem spraševanju je učil njegovo oko je ločilo, da se ve- fante, da je samo tista prisega dejo drugače nego drugi sej- prava prisega po krščanskih marji. Ti možaki so nastopali pojmih, če kdo priseže na Boga. kaj samozavestno, pogajali so V Jugoslaviji p* je prisega na se na vseh koncih in krajih, ka- Boga odpravljena. Tako torej kor da hočejo pokupiti ves se- državna in krščanska vera ne ______,—, — imel pravega ; zato svarila niso čuli in ko je popoldne počil glas otat-ne čuje, ta čuti. Čuti pa vinah, ni več dvomil, kake vr- nujejo lopovi med sabo. Vsaki-krat, kadar je bil daš človek otiganjen na tak način, so obširno o tem poročali domači listi in svarila je bilo dovolj; ali kaj, ko tisti, katerim je svarilo bilo namenjeno, ne hero listov kdor ne v živo, zakaj kdor je od sej m skega tatu okraden, več ne dobi nazaj denarja, najsi tudi ujemo tatu. / Sejmski tatje žive vobče le cjb tatvini, k večjemu če poleg tatvine tu8i še goljufajo ali pri kvartah skubejo ljuli. Kakor že kaže vsa komedija, ki jo ■ igrajo, kadar “vlečejo barko”, niso neumni ljudje. Oblačijo se čedno, razun če jim zaradi napeljane tatvine kaže drugače; tako se lahko pripeti, da občujejo v prav odličnih družbah in nikdo v družbi ne sluti, da imajo nevarnega lopova v svoji sredi. Lete 1914. je bil sojen v Ljubljani zaradi sejmske tatvine Stojan N., Srb iz kraljevine. Ta je bil že pol leta nastanjen v znanem hotelu in se vozil odtod po svojih opravkih; rekel je in so mislili, da je ži- 00 YOU OCT ENOUGH jem — pa niso. kupili ne repa-Za vse so se izanimali, v vsak kup sc vtikal), in čim večja je bila gneča, bolj so jo iskali, bolj rinili vanjo. Bili so vedno kakih deset korakov vsaksebi, pa so ijjleli kraje klobukov spredaj Boli zavihane, ovratnike sukeyj pa kvišku, ne-mara zato, (ja so se hitro med Pa si je orož- sabo »poznaVa nik to šele Pozneje izračunal. Zdaj in zdaj (o se kakorpo naključju znašli vkup in se spet razgubili v gneči. Nenavadni so se zdeli orožniku ti možje; ali da bi jih prijel, za to ni povoda. Seveda, Za tiste koleke se je izkazalo, da jih je res še 8. novembra uporabljal, ko je vendar izšel novi taksni zakon že 25. okt. istega leta v Uradnem listu. Za vsak kolek ga je slavno sodišče obsodilo na 30 dni zapora in 1000 dinarjev kazni. Si bo že zapomnil, da ne bo še kdaj pritiskal na 0PPW Skopuh ne neha krave molzti prej, dokler se kri ne prikaže pri njej. Skopuh je hujši got tat; tat krade denar iz žepa, skopuh pa samemu sebi mozeg iz kosti. Skopuh je kakor konj, ki vozi vino in'pije vodo. Skopuhova vreča j e, brez dna. Skopuh prej ne nasiti se, da mu usta niso polna zemlje. Kjer skopuh žanje, zaman pobiraš klasje. —i—o-------- Ameriška in evropska označba men Pri čevljih je razlika v označbi kih ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevije št. 39 je to ame- (NadaUevanJe ■ J. strani) ve, da se bodo MORDA RES odpeljali dne IB. decembra. Ker sem poprej že bral skoraj brez števila tekih datumov, moram zdaj samo reči: Bog ve, Bog ve . . . * * » MOHORJEVA DRUŽBA! poireouje cevije si. as je to ame- Stari Mohor j an iz Celovca, riike mere 6i^. gt. 40 je 7, St. 41 Mosigaor Valentin Podgorc, po- je g, 42 je 9, 4g je lb, 44 je 11. roča, da so koroški Slovenci o- — —-j— —-;i1 živili MOHORJEVO DRUŽBO. Zdaj, ko se je eeljska Mohorjeva Družba pod pritiskom, titov-cev izneverila svojim idealom, so pa na Koroškem od kraja začeli! Kakor je začel ANTON MARTIN SLOMŠEK ravno tam pred tolikimi desetletji... Res, čudno se sučejo stvari! Oživljena KOROŠKA Mohorjeva Družba bi bila zelo vesela, če bi rojaki v Ameriki hoteli naročati KOLEDAR MOHORJEVE za leto 1948. Stal bi tukaj — 50 centov. DELO DORI JO Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je |50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 SL (z) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-mere za približnih 82*4 do 33 nje lesa. Predznanje ni potreb-točk, ki jih je treba odšteti od no pjgte od ure in plača od ko-evropske mere, bodisi pri moš- sa. Zglasite se v ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer it. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Kako bi se to spravilo v tek? Moj predlog: Clevelandski gresta skupaj. Katera naj odne ’ha? Menda vendar krščanska, če je komunizem državna vera. Ko je tedaj Stanko Jeglič razlagal drugo božjo zapoved po starem, ga je neznansko polomil. In partizanski čuvarji komunizma ne morejo kaj takega prenesti. Hiteli so na sodnijo. Pa je šel še dalje ta oznanjevalec Božje bese- ste so bili ptiči. Kadar nameravajo “barko vleči”, si izberd žrtev navadno že na sejmu. Eden se ji prej ali slej pridruži, drugi za njima sledi. Ako kraj ni ugoden za uprizoritev komedije z listnico, ker so preveč blizu ljudje, je seveda'najprej treba zvabiti žrtev drugam. To ni težka stvar. Tat napelje pogovor in pravi: “Oče, za lepe,vole vein, gospodar jih da prav poceni, pol zastonj! — žena mu je umrla pa gre v Ameriko in se mu mudi za denar. Dajte, jih greva gledat; če jih prav ne kupite, samo da jih vidite!” Pa spelje s sabo kmeta, kamor se mu zdi, čim samotnejši je kraj, puste mladine v družbo brezvercev. Krščanstvo namreč pravi, da se je treba ogibati bližnje, priložnosti. Pregovor pa pravi, da kdor z volkom okrog hodi, tudi začne z volkom tuliti. Komunisti, ki se čutijo za brezverce so bili užaljeni, da ne bi smela rovtarska mladina v njihovo družbo. In celo otroke v šoli je svaril pred brezverci! — To so tedaj grehi Jegličevi proti jugoslovanski državi. Učiti take krščanske resnice, ki so proti komunističnemu katekizmu je v Titovi državi, kjer se kar vse kadi od svo- ..v — — —- .......- ““ moj premog: uieveianussi krstne liste škofijskih koiekov naročniki in bralci AMERIŠKE in tako polnil škofovsko malho! DOMOVINE naprosite knjigar-B°lj nerodno je bilo dokazova- Dg J0ŽETA GRDINE na St. nje, da je župnik rovaril proti |glair> da bi naročiI nekaj sto. posatvni oblasti, župnik se je tijj MOHOROJEVEGA KO-postavil na stalšiče, da je le učil ,LEpARjA za 1948. potreben nauk cerkve in da so yi pa Rubite dobremu Jo-drvge besede, ki se mu jih pod-]žetU) ^ ga (ne Jožeta!) boste tika izmišljene in zavite. 48pnč;sami ku kadar pride, in da je prišlo iz Rovt, nič dalj!” Kmet bi Mm mtA WteWiwW ustregel r" d*. * r» •« * Mm*« «• d*. •d a atengl d Uxty. On.-*-(hmd) Mtilllpl« vilamln Tak« «a» r šm- “ '•d idWUd your drugglU 1» ’(■d nngr. I« wn t« »d Ow-A-Day (brood) Multi pl* Ntmdrn Copati«, m* ktad š* teteMteoti one1*1pay {ffiSrSTAMS«® MO« lAIOtAIOklES. INC. (Dalje prihodnjič.) JOŽE TAKOJ naročil. Za ene take bukve se takoj priporoča —in v mislih že pošilja v Cleveland 50 centov. — ZaploL ------o------ Skopuh v pregovorih Reven je skopuh, vrag mu reže kruh- Skopuh nima niti prijatelja niti sorodnika. Skopuh čuje rajši tolarje zveneti kakor škrjaučke peti. Skopuh vpij* in zija, če vinar iz roke da. _ Skopuh rajaj zob iz ust zgubi, kakor vinar iz mošnje spusti. Skopuh ©dere muho tj, da izsesa iz nje kri. Skopuh in koza ne rabita je-siha ip olja za salato. Čimbolj skopuh gladuje, dobra priporočila. Kdor ima kaj suknjo ali FUR COAT za zimo. __i—.».M«. nnlrliX. DP Penoim vnet primernega, naj pokliče RE 0049 od 10 zjutraj do 9 zvečer. (235) se je kasneje pritoži) žgi so mu tembolj se dedič posmehuje, novi sodni modrijani kazen zni-j Ako bi skopuh mogel vzeti žali na devet mesecev. Sedaj se- sonce v zakup, bi ljudje vedno di in Rovte so brez duhovnika. ' v senei sedeli vkup. MODROST KOMUNISTI- Skopuh daje vse na prodaj ONEGA SODNIKA. — Pred sp denar, celo Roga in svojo menoj je besedilo razsodbe in dušo pušča vnemar, razlogov za obsodbo. Tam berem Skopuh hreni klet in kuhinjo dobesedno: “župnikovo razglab- v skrinji. AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Doma, 8419 ST.CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugo »levijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam- šena; PRODAJA ZABOJE za po šiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Prosim, pokličite me. BMO B. LEUSHG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 Lepa prilika Naprodaj je grocerija in mesnica, dobi se lahko 6 sob stanovanje, ki je prazno. Nahaja se na 632 E. 222. St. Za podrobnosti vprašajte Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 (235) WIDGOY’S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. „ Se priporočamo za izdelavo vseh vret slik po zmeni ceni. Odprto ob nedeljah Pri Kollan^erju boste or dno dobro poetreienl. žep jih lahko vtaknete. Stopi-zamu- dalj!” Kmet bi rad ______ župniku in sledi nič hudega sluteč — v nastavljeno past. Tako dospeta na ugoden kraj, kjer ni ljudi, in zdaj da tujec, spremijujoč kmeta, svojemu pajdašu, ki neopažen gre za njima, dogovorjeno znamenje: ali se Bldoui, kakor da se je odvezal črevelj, ali pa dvigne klobok. Pajdaš to vidi pa šine mimo, kakor da *e mu sila mudi, i« izgubi listnico, topo, rejeno listnico, polno pisanega papirja, podobnega bankovcem. Izgub; listnico, hiti naprej, da ga skrije vogal ali klanec ali gozd ali grm, potem pa preži na drugo znamenje, da naskoči Z atomsko naglico raste noro mesto v predme#}* ftkhhwk, 1*1 e bilo naznanjeno razširjenje Richland in Hanford Menirskih delavne. Slika nm predstavlja Mavce, ki pologajo temelje za pokima, kt bodo imela prostora za ltDOO oseb v tem ' novem mestu. Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. ClaUr Ave. in E. 68th BARAGOVA PRATIA u prestopno leto 1948 To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Naj zanimivejša črtica je Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. Črtici: “V TUJIH KRAJIH” in “SLOVENKA MED ŠPIRITISTI” (dogodek v Col-linwoodu), ste zajeti iz življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: “SLEPI PASTIR” in "POTRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika. Pratika stane samo 50 centov kar pošljite y Money ordru, ali v gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite na: BARi60YAJRATIKA mr WEST 2l»t PLACE CHICAGO 8, ILL. BELI MENIHI PoTMt is pm polovic* XII. ttolatja (plul IVAN ZOREC / :/ j*1 "Ti, zdaj pa skrbi, da'cesar kaj kmahi iztira graščake ih tudi menihe,” mu je vsakdo naročal. “Kaj pa so ti menihi napoti?” se je Slabe delal. “Saj smo res zmerom slišali, koliko krivice se mu godi.” "O, če bi mu mogel obljubiti, da jih cesar da pod meniško gospoščino, bi me založili, da bi lehko prišel tudi do "Meniške zemlje bi rad do-'papeža samega!” bil, glej ga.” I Trlep in Tone sta molčala, ‘‘Skrbel bom,” j# Slabe po--sitno jima je bilo. Trlep ni odvrnil nobene, mi- zdravil sel na današnjji nemirni dan Iz Samostanskega zvonika ga mu je ponižala glavo. - je pozdravil in poklical zvon, “Nikar se nič ne grizi, oče ' stari, ljubi znanec. Trlčp, vesel bodi, pridne fante | “Kam bo zdaj vse to?” je o-jmaš _ Bog jim daj zdravja .tožni menih vzdihnil in se na-in sreče!” |potil do porte. “Ubogi ljudje, “Še prevzemo se mi, tako jih kdo vam pomore v bolezni, kdo hvalite,” se je hvaležno smeh-. Ijal dobremu patru. “Pa naj se ,saj se imajo za kaj. Pravičen ponos kaj vreden.” Ob popoldanski soparici je možem postajalo vroče, pogovor se je krhal, zeh je hodil po njih; Nace je brž prinesel še majoliko vina. “Odrežite si kruha,’ ’je Trlep silil, “založite in pijte, vino je staro in kar krepi in bistri človeka.” “Preveč bo nisem navajen vina,” se je pater oziral v okno. “Tudi dan se že nagiba.” “Ni sile, dnevi so dolgi; vino je dobro, le v slast ga.” “Dobro je, dokler mož nosi vino, slabo pa, če vino nosi moža.” “O, staro vino vedri srce in lehča trudne noge.” “Stara petica in staro vino, stara vera in čvrst možak — to je res kaj vredno." “Vsega obenem ne najdete, pa če v daljavo in širjavo prehodite vso stiško gospoščino.” “Hudi časi topijo petice in hromijo možake,” je pomagal Slabe. “Kaj še bo?” “Bag nas tepe za stare in nove grehe,” je menih kimal. vkup.” “Kaj je le res, da menihi pojdejo proč?” “Ne vem, najbrž pa pojdemo res — že Bog hoče tako.” “I, kam pa poj dete?” “Kamorkoli. Noben menih nič ne zgubo, saj nima nič svojega, nekateri še doma nikjer večne. Ce ga ne sprejmo v kateri drug samostan ali kam drugam, s; pač beraško malho obesi čez ramo in pojde — svet je velik.” “O, to bo hudo.” “Nič. Molil bo in živel tako ali tako. Slabo pa bo za tlačana, hudi časi ga čakajo.” “Za vami, pater Antonij, nam bo res hudo,” je Trlep govoril že ves mehak. “Z vsakomer ste bili dobri, kdor je trpel, vsako uro ste bili pripravljeni, da bi mu pomagali.” “E, zgolj dolžnost krščanskega usmiljenja, nič drugega,” se je skromni menih branil prevelike hvale. “Nič drugega.” Ljubeznivi pater pe naposled le moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že težko čaka. Gorek večer, ki je nastajal z migajočimi zvezdami, je že pokojno v naročju držal božji svet, ko se je menih zdravnik potlej bližal samostanu. Pri gradičku je postal in se od milobe nesmehnil širnim samostanskim zidinam, ki so se bleščale v mesečini. “Ali nam bo res iti in zapustiti tebe, tihi, sveti naš dom . . . . .?” mu je nevesela misel kalila oči. Vse življenje, ki ga je srečen in zadovoljen prebil v samostanu, se mu je na drobno razodevalo . . . Tamle je Bog poslušal njegove molitve in mu na-lagla pokoro in trpljenje duševnih bojev ... In nima hujših bojev, kakor kdor premuguje samega sebe in se ves in iz vsega srca žrtvuje ljubezni do Boga in do bližnjega . . . ? Ondile notri je velika knjižnica učenih knjig, ki so mu prijateljevale in mu bistrile duha, zraven nje pa natlačeno polna lekarna vam pomore v bolezni, kdo vas utolaži v stiški?” Star, truden in ves potrt je je tudi j stopil v samostansko celico, pokleknil pred Križanega in se grenko razjokal. Angel božji je prestrezal plemenite solze in jih nosil v nebesa. XI. Prenapek ti pravice, o fvet, delifh, pokasen: Nerodneshu petize, pofhten’mu varshet prašen. Martin Kuralt. Kakor je bil obljubil, se je Trlep s Slabetom odpravil po srenjah, da bi nabrala potnino do cesarja. “Otroci,” je naročal sinovom, “postorite, kar je treba, pa na živino pazite in ognja se va rujte!" * “Brez skrbi,” so hrusti obetali, “le dobro opravita.” "In doma se držite, v Veliki Gaber ali kam drugam mi nikar preveč ne hodite.”' “Oče,” se je Tone domislil, “kaj ne bi bilo dobro, če bi kdo nas šel z vama?” “Saj res,” se je Trlep nasmehnil," pa pojdi z nama ti, da boš nosil bero.” “E, lehko bomo nosili," je ____ Slabe slutil; “težko ti je kaj (nfl'MUlliifli1 tinčii), (itfpravvč, mfr se puliš bolj zanj ko zase.” “Huda je za denar, Slabe, hu redno obetal, “samo skači ne vame, če za menihi pride graščak?” , “Ne vem, pa bom že vprašal cesarja.” Ko so v večjem obrali stiško, so prišli tudi v žužemperško in soteško gospoščino. Bera je tu bila boljša Trle-pa in Toneta je postajalo kar sram domačih srenj. "Nikar se ne čudita,” se jima je Slabe smehljal. “Sti-škemu tlačanu še ni bilo kaj posebno hudega, zato ga tudi zdaj ne žene, da bi se pritožil. Tu pa tlačan bridko trpi, odkar mu rod pomni,in se zdaj lovi za vsako bil, da bi se otel.”’ (Dalje prihodnjič.) ATTENTION Iterant-Civilians DEVSIMIO SCHOOL SHOE REPAIR O. I. Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. (o 1 P. M. 1 P. M. to 8 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 —AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride da. Casi so taki, da kmet včasih še za sol nima.” “Vem, zato bi mu rad pomagal. Ce graščaka prisilimo, da odneha in lepo ravna po cesarjevi postavi, si kmet kmalu na-peha, kar mu je treba.” “Graščaka je res treba priviti, da ne bo vsega brez truda in dela grabil in vlačil le podse.” “Kmetu to težko dopoveš. Liže se gradu, boji se ga, upirati se mu pa ne upa . . O, kje so časi, ko je kmet še imel srce, da se je moško upiral in gradove podiral!” “E, kmet je tačas bil mož, strada in glada, če ga ni Bog tepel s točo ali sušo, skoraj poznal ni; zdaj ga beda kroti in hromi iji# mu ponižuje srce in veže roke.” “Siroščina je res velika Kmet se duša in vleče za krajcar, mar pa mu ni božjaka.” “Božjak, saj veš,” je Trlep ugovarjal, “je tisti denar, ki ga ob kupu ali prodaji izgovarja za cerkev.” “Vem: ali vem tudi, da sam prebiva v zatohli, smrdljivi bajti.” “Kako bi sicer bile naše cerkve tako lepe?” “Saj ne rečem, da je to kar napačno. Kmet je skoporit, kadar biti ne bi smel, le to pravim.” "Premalo ima, varčevati mora.” “Da. A zavleci ga v krčmo, pa boš videl. Laže potegneš lačno tele izpod krave kakor njega izza mize. Po več dni se ti pijano dere, živinsko na ceja in še druge napaja. Ali je to varčnost?” “Vsi niso taki.” “Priložnosti jim daj, pa boš videl, da so vsi. Ce kmet zajaha konja, ga sam hudič več ne ustavi.” Kako prav je Slabe vedel, se je že vsak dan izkazovalo. Le malokdo je odvezal mošnjiček, nerad spustil petico, še neraj-ši dvojačo. ' ! -1- Jlucklf A Forlunote Purchase enables us to offer M If bM Student Bridge Lamp to match available at same low price. CMcetnmy&COM'Or BRONU & COLO finishes Glorify your home with these Wonderful Lighting Units. A Value beyond compare Quantity Limited! Order Yours Today: URE V TRGOVINI V pondeljek, četrtek in soboto — 9 zjutraj do 9 zvečer. V torek, petek — od 9 zjutraj da 6 zvečer Prodajalna zaprta ves dan ob sredah. WATERLOO FURNITURE CO. 15428 Waterloo Road iyanhoo 1717 NAZNANILO M ZAHVALA Z veliko žaloatjo in srčno'boljo naznanjamo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša draga soproga in žena Alojzija Miklaučič ki je prevedena z »v. zakramenti zaspala v Gotpo-. du dne 28. okt. 1947. Pokojna je bila rojena v va»i Grintovc, župnija Zagradec pri Žužemberku na Dolenj.kem. Pogreb te je vršil dne 31. okt. iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev «v. Vida, in po $v. maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Franci. M. Baraga, »mo jo položili k ze-meljakemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na tem me.tu m želimo prav is-keno zahvaliti č. g. Franci. M. Baragi za opravljeno .veto mašo zadušnico, kakor tudi za vse druge pogrebne molitve katere je opravil za pokojno. Zahvala Mr«. Credence, ker je molila rožni venec. Dalje te prav i.kreno zahvalimo vtem, ki to darovali za svete maže, ki te bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne, imena teh so sledeča: Mr. in Mri. John Koman, Mrs. France* Noue, Mr. in Mr«. Anthony Notte, Pat Nos-te, Mr. in Mr». Henry Now, Frank, Jennie M iklaučič, Joe Mikllaučtč, Mr. in Mr». John Snyder, Mr. in Mr«. Kovač, Mrs. Johanna Hlad, Mr/in Mrs. Joseph Adams, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mrs. Brodnik family, Mr. in Mrs. J. Bude* lick, Mr. in Mrs. Steve Bodnar, Mr. in Mrs. John Burja, John Brodnik J», Mrs. Johanna Celetnik, Mrs. A. Dolenc, Mrs. Mary Farcnik, Mrs. Godec in hči, Mr. in Mr*. Garrott family, Mr. Frank Glavic in Rose, Mr. in Mr*. Joseph Glavic, Mr. in Mr*. John Glavic Jr., Mr. in Mr*. Albert Giambetro, Mr. in Mr*. Joseph Hren Jr., Mr. Joseph Hren, Mr. in Mr*. Frank A. Hren, J04 M. Hočevar, John Hosta in družina) Mr. in Mr*. John Hlad, Mr. in Mr*. Luke Hočevar in hči, Mit* Louise Hlad, Mr. in Mr*. Hribar in družina, Mr. in Mr*. Geo. Hamm, Mr. in Mr*. Pete Hamm, Mrs. Hočevar; Mr. Michael Ja-lovec Sr., Mr. in Mr*. Michael Jalovec Jr., John in Helen Jalovec, Mr. in Mr*. Frank Klau», Geneva, Ohio, France* Kotnik, Mr. in Mr*. Joseph Kovar, Mr. George Kristoff, Mr*. Margaret Klaus, Mr. in Mrs. Anton Kothel, Mr. in Mrs. V. Kottelec, Legan družina, Mr. ii1 Mr*. Joe Lucasko, Misses Jo and A Lustig, Mr. in Mr*. John Luzar, Mr Frank Mohorčič, Mr*. Mary Makove Mr. in Mr«. Meglich družina, Mr Louis Menart, Ro*e Mirtel, Mr*. Mai. Mohorčič, Mr. in Mr*. Frank Mohorči Jr., Mr*. Marijana Godec, Mr*. Merhar in sinovi, Mr. in Mr*. Louis Mihelčič, Mr. in Mr*. Frank Mačerol, Theresa Menart, Mr. in Mr*. Tony Mramor Jr., Mr*. Močilnikar, Mr. in Mrs. John Nosse, Mr. in Mr*. Anton Novak, Mr*. France* Novak, Marie Oražem, Mr*. Petkovšek, Mr. in Mr*. Albin Pike, Mr. Konrad Pozun in »in, Mr*. Albina Pozec, Mr*. Pevec, Mr. in Mr*. Louis Rozman, Jane Alice Royce, Mr. in Mr*. Frank Strojin, Mr. in Mr*. Anthony Strah in družina, Mr. in Mr*. T. Siewiorek, John Siewiorek, Agne* Sie-wiorek, Mr. in Mr*. Loui* Siewiorek, Mr. in Mr*. F. Siewiorek, Mr*. Svete, Mrs. Josephine Strung, Mr. Frank Svi-gei, Mayme Šilc, John Tavčaj, Mr*. R. Thompson, Mr. in Mr*. Tomažič, Loui* Tolar družina, Mr. in Mr*. Joseph Teka vec, Mr. in Mr*. John Tutin, Mrs. Rose Urbančič, Mr. in Mr*. Tony Vidmar, Mr. in Mr*. Yartz družina, Mr. in Mr*. Zakrajšek, Mr. John Zavodnik, Mrs. Agatha Zakrajšek, Mrs. Rose Mi-kiaučič, Mr. in Mrs. Louis Starman, Richman Bros., Boys and Girls of Pant* Shop 2, Vest Shop 1 and 2/ and Lining, Shoulder Pad* Binding Dept., dru2fvo~sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, Friends and neighbors of East Trum-bul, O., John Lustig družina, Thompson, O., Mr. in Mrs. I. J. Robinson, Thompson, 0., Mr. in Mrs. Louis Simončič in družina, California, Mr. in Mrs. Loui* Talar. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev, s katerimi so ozaljšali pokojno, ko je počivala na mrtvaškem odru. Imena teh *0 sledeča: Mr. in Mr*. John Koman, Mr*. Francis Nose in Tony, Anthony J. Nose, Henry in Bessie, Emily in Albina, Mary Nosse, Frank, Jennie Miklaučič družina, Mrs. Johanna Hlad in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Hren, Sam Grots, Oblak družina in Jim Plemel, Frank Ažman družina, John Lustig družina, V. F. W. Post 7068, Rock Creek, O., Mr. in Mrs. Anthony Fortuna, Joseph Žele Sr., Ivančič družina, The Cleveland Screw Products Co. Office, New Deal Local 244, The Cleveland Screw Products C°- Employers, Friends and neighbors of East ŽL 25 SŽZ, Mr. in Mrs. Frank Hren, Mrs. Mary Hren, Mr. in Mrs. Jack Plemel Sr., Mr. in Mrs. Jack Plemel Jr., Frank Plemel, Joseph Plemel, Harry Workman, Gordon Richardson, Pauline Zakareckis. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so dali na razpolago pri pogrebu tvoje avtomobile povsem brezplačno. Imena teh to sledeča: Mr. Ažman, Mr. F. Macerol, Mr. F. Plemel, Mr. J. Burdi-lick, Mr. J. Meglich, Mr. M. Jalovec. Zahvalimo se tudi vsem onim, ki so pokojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene duše. Prav enako 'se tudi zahvalimo vtem onim, ki so se udeležili svete maše zadušnice, se udeležili pogreba te pokojnico spremili na njeni zadnji poti na Kalvarijo. Dalje se zahvalimo našim dobrim sosedom za vso pomoč id naklonjenost, ki so nam jo izkazali ob tej priliki. Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vso prvovrstno postrežbo ter tako vzorno vodstvo pogreba. Končno se zahvalimo prav vtem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali. Morda se je pri naštevanju imen vrinila kaka napaka ali pomota, ter je bilo morda kako ime po pomoti izpuščeno. Prav možno, toda ne nalašč. Torej prosim oproščenja za vse morebitne pomote. Ti pa, preljubi jena soproga in mati, počivaj v miru v tej zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda; duša Tvoja pa naj uživa večni mir pri ljubem Bogu, ki Te je poklical po mnogem trpljenju in trudu iz doline solza k sebi v nebesa. Spominjaj te na nas pri Bogu, da se enkrat vsi srečni snidemo tam gori nad zvezdami! < Za vso skrb, ljubezen milo Bog Ti večno daj plačilo, duša pa naj raj uživa, da enkrat skupaj vstanemo, se v nebesih snidemo. Žalujoči ostali: ANTON MIKLAUČIČ, soprog ANTON, JR., JOSEPH, FRANK, MICHAEL, JACK in JOHN, sinovi LOUISE, MARY, ANNA, JOSEPHINE, EMILIA, DOROTHY, hčere Zapuičn tudi sestri Terezijo Koman in Frančiško Nose Cleveland, Ohio, 1. decembra 1947.