XIV. tečaj 9. zvezek z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Fraučiška. S posebnim blagoslovom Njih Svetosti papeža Leona XII L, Njih Prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda vrejuje in izdaja I*. Stanislav Hkrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Vsebina 9. zvezka. Iz Rima......................................................... Zgodba sv. gorkumskih marternikov. XIII. - pogl. Vhod v mesto, — Surovost ljudstva, tudi ženskih . XIV. pogl. Sv. spoznavavce zapro v ječo. Zaslišanje. Stanovitnost. Izpoved starih Slovencev............................................. Slabe misli. (Konoo). . . »............................. iilosočna duhovna samota ali pripravljanje na smort. Mesco septembra. Dopoldansko promišl je vanje .... Popoldansko premišljevanje...................................... H komu se zatekaj v raznih potrebah V................................ Videnje sv. Arsenija................................................. Priporočilo v molitev . .............................. Zahvala za vslišano molitev ........ 257. 259. 264. 269. 276. 278. 282. 284. 285. 286. 288. V GORICI. Hilarijanska tiskarna. 1895. Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. Valjavčev „Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku" in prihodnja slovenska slovnica. (Dalje.) Debla na -o, ki imajo v ed. im. dolg potisnjen naglas na končnici, so ga imela nekedaj na končnici tudi v vseh drugih ed. padežih : m e s 6’, m e s a’, m e s n’ '2), m e s <>’, m e s (V:i), m e-s o’ m *) ; m o r j é’, m o r j a’, m o r j u’, m o r j é’, m o r j é’, m o r-j é’m Ako je stal v daj., uiest. in orod. neposredno pred samo-stavnikom predlog, je ta naglas k sebi potegnil : k m é’ s ii, v m é’ si, z mé'som; pròti in ò’ r j h, n a m 6’ r j i, p o d m u r-jem. Zdaj pa velja to tudi če ni predloga neposredno spred ; daj., mest. in or. se sploh ne govore več z naglasom na končnici. Dvojstva in mnoštva besede kaker mesó’, testé’,, srebro’, blag o’, lajn 6’, p r o s ò’, slov 5’, m o r j é’, polj e’ navadno nimajo ; s à r c é’ ima v dvojstvi s ;i r’ c i, s à r’ c a m a, v mnoštvu sài’c a, s à r’c itd. in po tem zgledu bi se vtegnilo reči mò’ rji, pò’Iji, v mn. m o’rja, pó’lja, dasi ima klop-k O’, v dv. k 1 o‘ p k i, v mn. k 1 ó‘ p k a. Imena, keterili pervotna končnica -i j e (ali ij e) je pri nas skerčena v -je, imajo, ako to končnico povdarjajo, naglas 6 (kaker gospa*): c v à r t j é‘, spočetje*, veselje*, z e-lenj’é*, in ta naglas hranijo po staro v vseh padežih: r. zele n j’ a*4), d. z e 1 e n j’u*5), m. zelen j'(V*), o. z e 1 e n j' é* m7). Ali zdaj se É navadniše krajša v •: barje-, barja-, s a d'j e-, sadja-8) in ta naglas se potem seli na zlog spred: s a* d j e, s a* d j a, vese* 1 je, vese‘lja itd. Tudi končnica -s t v o, menda ker iz -i s t v o, je imela po staro brez dvojbe * : gospostvo-, moštvo*, r. gospo-stva*, moštva*; pozneje se je * skerčil v • : 1 j’h d st v o-, 1 j’ù d s t v a-”) in »je prestopil ko * na sprednji zlog: ro‘j-s t v ò, r o* j s t va "’) itd. Mnoštvo iu dvojstyo pri tako povdarjenih besedah na -j e in -st v 6 ni navadno; ako se za silo vender rabi, je povdarek ‘) Kastolue, Nob. 7,yl ‘Zli: „l-o na vluloi odpovčdč niorjd inu barkam". Trubar nadomešča daj. z mestnikom, post. 1, 58: „neveroimu l-orcei“. 2) Mestnikov na -oj jo pri Trub in Daini, mnogo; Job 19 a: „v'moim molTej", I's. 15 b: „v’ sgal slilabtnim slatoj1'. Kast., ima tudi mostniko na -u, Neb. z. 271 : „v’ toga 1'erda morjd“. s) Orod. na um pri Dulm. n. pr. Neb. 13 b: „sovrom sillabi Magum". 4) Stara božična posom so začenja : „Ta dan jo vl'iga veffoljA“ (nemško : „Der Tag dor ist so freudonreioh**). »ohiinlebon : „posdravlejnA‘‘. 6) Kasteloe, Nob. Zyl 286: „8nial-uoCt vclteljii sapoviduje*1, B) Daini. Job 24 a: „na klul‘joj“, 59 a: „v’toiTtjcj“. Trub. Ta coli Cat. „u’vefsoloj“. 7) Schonioboii 68: ,,s’vefsolj4m“, 1 » : „s’vefseljóiti, 321: „s’vofseljam“. Daini. Hron. 16 b; „s’voffelčm“. *) IValjavoc pozna lo ta skrajšani naglas.] °) Evangelia inu Lystuvi 1730, str. 183 : „tu Ludflvu. 10) Dalia. Gin. 1’roclg. „Prod Cliriftufevim rojftvum" t. j. pred Kri’-gtùSovìm rojstvi' ni. CYETJE z fsitflf svetega FrančiUa. XIV. tečaj. V Gorici, 1895. 9. zvezek. Iz Rima. Mnogi izmej naših čislanih bralcev vedo že od drugod, da je imel letos pred binkoštmi red sv. Frančiška v Asizu tako imenovano geueraljno konkregacijo ali občni zbor, kamer so se s celega syeta sešli prodstojniki redovnih okrajin, da se posvetujejo o neki važni zadevi ter izvolijo novo verhovno svetovav-stvo ali generaljni definitorij, keteri pomaga vesoljnemu predstojniku v Kirnu vladati red. Ker je bila čez dolgo let tudi naša slovenska okrajina nekako na versti, je bil izvoljen, kaker je tudi že od drugod znano, v omenjeno svetovavstvo iz mej nas p. Konštantin Luser, bivši učitelj svetega pisma novega zakona, gvardijan in vikarij v Kamniku. Prečastiti pater, ki je že od pervega začetka mnogo delal za „Cvetjeu, nam je obljubil, da ga tudi v svoji novi časti ne pozabi. Jako nas veseli, da bomo torej mogli nadalje iz glavnega mesta katoliške cerkve, iz glavnega samostana našega reda, iz kolegija sv. Antona Padovanskega, za keterega tudi Slovenci še zmirom radi darujejo po svoji moči, dobivati izvirne dopise ; gotovo jih bodo veseli tudi vsi naši bravci. Pervega nam je poslal prečastiti pater generaljni definitor kmalu po svojem prihodu v Kim in je to : — 258 — Rim, 1 8. septembra. Sv. oče so 15. t. m. v osebnem zaslišanji sprejeli prečastitega generaljnega ministra celega reda sv. Frančiška, P. Alojzija iz Parme, da bi se ž njim dogovorili o bližnjem shodu tretjega reda sv. Frančiška, ki ima biti perve dni prihodnjega meseca oktobra v Asizu. Njih svetost Leon XIII, ki vedno z milim, skerbnim očesom opazujejo delavnost frančiškanskega reda. so z očitnim dopadajenjem in veseljem poslušali izjavo našega prečastitega patra generalja, da se namreč tretji red močno širi in zlasti v zadnjih letih krasno razcveta. Sv. oče so spodbujali k uadaljnemu delovanju ter blagovolili dati svoj blagoslov k bližnjemu shodu v Asizu, od keterega pričakujejo mnogo sadu. Tudi so se hvalilno izrekli glede času primernega sklepa, da se častno predsedništvo pri tem shodu prepusti gorečemu škofu asiškemu, mej tem ko pravo predsedovanje pripada samemu prečast. generaljnemu ministru. Spominjali so se na dalje sveti oče tudi zadnje redovne kongregacije pervega reda sv. Frančiška dne 3. junija t. 1., kjer se je vsled modrega in dobrohotnega svetovanja svetega stola vkrenilo, kar bo redu gotovo k častnemu in obilnemu razvitku pripomoglo. Ta dva važna dogodka, prihodnji shod tretjega reda in zadnja generaljna kongregacija v Asizu, sta sv. očetu v veliko tolažbo v sredi tolikanj britkosti in žaljenja, ketero morajo prestajati zlasti te dni. ko si brezverska laška vlada, ali prav za prav tramasonstvo celega sveta, prizadeva slovesno praznovati nesrečni dan 20. septembra, ko so pred 25 leti Lahi papežu vgrabili Rim ter tako oropali sv. očeta in rimsko stolico posestva, ki je pripadalo cerkvi vse od leta 727 po Kr. Z današnjim dnem, t. j. 18. septembrom, so se začele v Rimu slovesnosti, s keterimi se ima poveličevati cerkveni rop. Razne derhali prihajajo sè vsakim vlakom v večno mesto in vedno veča je gnječa po ulicah in tergili. Izgredov, koliker mi je znano, do zdaj še ni bilo, ker je vlada strogo prepovedala vsako žaljenje svetega stola ali cerkve in njenih služabnikov. Ali se pa bo ravnala po tem brezverska derhal, to bodo pokazali prihodnji dnevi. Da bi bili ti dnevi olajšani, so sv. oče naročili, naj se skozi tri dni, 18.. 19. in 20. septembra, izpostavi presv. rešnje telo v naši cerkvi sv. Antona (mislim pa, da tudi v vseh drugih — 259 — ^cerkvah) in da naj zadnji dan vsi mašniki darujemo sv. mašo v namen sv. očeta. Bog daj, da bi se sedanje stanje sv. očeta kmalu predrugačilo, da bo Rim zopet pravi Rim in ne več razposajeni hudobni Babilon, kaker je zdaj. K temu naj pripomorejo udje 3. reda s tem, da svoje molitve in sv. obhajila darujejo v namen sv. očeta papeža, keteri jih tako ljubijo in pri vsaki priliki blagoslavljajo. P. C. L. Zgodba svetih gorkumskih marternikov. (P. A. M.) XV. POGLAVJE. Vhod v mesto. — Surovost ljudstva, tudi ženskih. Ko so prišli sveti marterniki v takošni procesiji v mesto, :so jih zopet prisilili prepevati svete pesmi, zlasti zahvalno pesem. Natančno in pravilno so prepevali posebno frančiškani, ke-terim so bile te pesmi dobro znane. Na obeh straneh sta jahala dva vojščaka, oborožena z dolgimi palicami, s keterimi sta ne-vsmiljeno vdrihala po obrazu in vratu jetnikov, da so bili ti deli vsi erdeči in kervavi, tako da niso mogli spoznati svetih mož njih prijatelji v mestu. Pri tem so imeli največ terpeti frančiškani, zakaj njih vratovi in herbti so bili najbolj izpostavljeni vdarcem, ker so jim bili prej pobrali kapuce. Ako je keteri pretiho pel, so ga prisilili glasneje peti s hujšimi vdarci. Da celo grof sam, ki je visoko na konju sedeč spremljal jetnike, se ni sramoval jih pretepati. Kaj naj še le rečemo od zdivjanega ljudstva? Ne da se popisati, kako prederzno in ostudno je ravnalo sè služabniki božjimi. Vsi so porabili priliko potolažiti syoje sovraštvo do svete vere s tem, da so izlili svojo jezo nad njenimi služabniki. Eni so jih zasmehovali in zaničevali, drugi jim grozili in jih preklinjali, tretji so se celo derznili bogokletne besede izgovarjati proti najsvetejšim skrivnostim sv. vere. Ob enem so tudi oni, spodbujeni po zgledu vojščakov, grozovito pretepali in suvaii nesrečne jetnike, ne da bi jim bil kedo branil. To gerdo ravnanje je vže preseglo vse meje, da se p. vikarij, resen in mnogoskušeu mož, ni mogel več zderžati ter je rekel grozovit- — 260 — nežem : „Kakošna surovost je to ? Na celem svetu ni ljudstva tako brez vsacega človeškega čustva, da bi tako gerdo ravnalo sè svojimi jetniki. Jaz sem bil vže v rokah turkov in nevernikov, pa se ne spominjam, da bi me bil le eden kedaj vdaril.“ Ta pobožni mož je namreč hodil poprej na svojem romanju v sv. deželo po deželah teh ljudstev in pri tej priliki so ga bili večkrat kot jetnika zaperli. Žalostno je bilo tudi to, da mej toliko množico ni bilo enega, ki bi bil le nekoliko sočutja z jetniki pokazal. Ko so na ta način peljali jetnike skozi mesto, je vse privrelo iz hiš gledat to nenavadno procesijo. Na obeh straneh mestnih ulic je bilo vse natlačeno ljudi. Zaničevanja in posmehovanja ni bilo ne konca ne kraja. Neketeri so bili postavili pred svoja hišna vrata cele kible vode, pomakali v nje metle, škropili svete marternike ter zaničljivo peli besede sv. pisma : ,,Pokropi me, gospod, s hisopom in bom očiščen.“ Tako je to raz-uzdauo ljudstvo očitno zasmehovalo starodavno cerkveno navado, da namreč duhovnik verno ljudstvo poškropi z blagoslovljeno vodo. Slednjič je prišel ta sprevod na terg. Na sredi terga so bili postavili viselice ter peljali svete spoznavalce k njim v ravno tisti versti kaker pred mestom. Na to so jim vkazali iti trikrat okrog viselic ter prepevati litanije vseh svetnikov in druge svete pesmi. Ko so to odpeli, so morali pred v'selice poklekniti in zapeti neketere Marijine pesmi. Cerkveno molitev je molil Gotfrid Dunej, ponižen in za čast božjo ves goreč mož. Razločno in s krepkim glasom je pel: „Molimo ! Pri tvoji dobrotljivosti te prosimo, o Gospod naš Bog ! naj nam prihiti na pomoč zdaj in o naši smertni uri prečastitljiva Devica Marija, tvoja mati. ketere sveto dušo je presunil meč bolečin ob uri tvojega bridkega ter-pljenja in grenke smerti. Keteri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.* Drugi sveti marterniki so odpeli, „amen“. Bila je ravno osma ura. Potrebno se nam zdi tukaj nekaj opomniti glede obnašanja Kristusovih spoznavalcev. Marsiketeri bravec bi se morebiti čudil nad tem, da so se sv. možje tako poterpežljivo podvergli vsemu, kar je od njih tirjal grof, kar so vkazavali vojščaki ; mogel bi se tudi spotikati, da so oni na povelje teh brezbožnih, ljudi prepevali celo cerkvene pesmi ter tako rekoč sveto oskrunili. Vender ni bilo v tem obnašanju svetih marternikov nič spo-tekljivega. Zakaj kedo more tajiti, da sme katoličan, prisiljen — 261 - od hudobnih ljudi, storiti kaj tacega, kar ni samo na sebi slabo,, temuč dobro, čeravno so ga k temu prisilili iz slabega namena?- V takem položaju so bili naši spoznavalci. Oni so bili pokorni povelju, ker so vedeli, da tega ne bodo storili v zaničevanje svetih cerkvenih obredov. Seveda bi bili mogli tudi oni odgovoriti tistim, ki so jih silili prepevati hvalne pesmi, z besedami psalj-mista: „Kako bomo peli Gospodovo pesem v ptuji deželi ?“-(Ps. 136,4.) Toda ravno tisti psaljmist pravi na drugem mestu : „Tvoje postave so mi pesmi v kraji mojega popotovanja11. (Ps. 118, 54.) Njih obnašanje opravičuje tudi en zgled iz sv. pisma. V knjigi sodnikov se namreč pripoveduje, da je bil Samson pripeljan iz ječe v tempelj malika Dagona, da bi igral pred obilno zbrano množico. On je bil pokoren temu povelju ter je tudi i-gral, čeravno je bil vže blizu smerti. Koliko manj moremo tedaj grajati one, ki so se vdali povelju in sili, ne da bi igrali, temuč Bogu hvalo prepevali ! Kedor hoče to grajati, mora tudi terditi, da bi Kristus ne bi! smel vzeti v roke tersta, keterega so mu ponudili brezbožni vojščaki, temuč bi ga bil moral proč vreči, da bi On ne bil smel vzeti na rame križa, ne pokusiti ponujane pijače iz žolča in kisa. Vender je on vse to storil, kaker spri-čuje sv. pismo, mi ga zavoljo tega hvalimo in poveličujemo, da častimo kot skrivnost njegove božje ljubezni in modrosti. Smemo pa tudi misliti, da so hoteli sv. marterniki sè svojim obnašanjem očitno spoznati, da si ne štejejo v sramoto, temuč v čast, pred obličjem svojih največih sovražnikov spoznavati z besedo in z. djanjem častitljive in svete cerkvene obrede. V njih obrambo smemo navesti tudi ta vzrok, da ke bi se bili oni branili, bi se bilo zdelo, kaker da so si sami zaslužili martre in smert zarad svoje nepokorščine. Moje mnenje je ob kratkem to, da, kar je samo na sebi dobro in Bogu dopadljivo, se sme storiti, da je le vzrok za to ; sicer pa ne tajim, da se sme tudi opustiti zarad zasmehovanja brezbožnikov. Nadaljujmo zdaj našo zgodbo. Da ne bodemo preobširni moramo v njej mnogo zamolčati, mnogo le prav na kratko povedati. Vender pa prosimo dragega bravca, naj nekoliko postoji ter opazuje te može, te služabnike Kristusove, te duhovnike in redovnike, oropane vsega spoštovanja, ki ga zasluži vže njih častitljivi stan, in izpostavljene vsakoverstnemu zasmehovanju. Čeravno pa ni bilo pričakovati od onih divjakov, da bi imeli kaj spoštovanja do svetega stanu, bi bilo vsaj upati, da bo obudila — 262 — častitljiva starost neketerih jetnikov, ako ne spoštovanja vsaj iskrico sočutja v njih sercih. Saj ga ni tako divjega in surovega ljudstva, da bi ne spoštovalo sive starosti. Toda pri njih tudi tega čustva ni bilo. Mej frančiškani je bil eden 60, drugi 70, tretji skoraj 90 let star. Ali neglede na to so jih ravno tako nečloveško pretepali, suvali in sem ter tja vlačili, kaker druge, ki so bili še mladi in krepki. Nobeno ljudstvo na svetu ne ravna tako surovo z roparji, morivci in požigalci, tudi če jih pelje na morišče. Smertno kazen izverši nad njimi le en rabelj, mej tem pa kažejo gledalci svoje sočutje sè zdihovanjem, večkrat celo sè solzami. Ali z našimi svetimi in nedolžnimi spoznavalci se je ravnalo vse drugače. Še preden se je izrekla čez nje kaka sodba, so jih vlačili iz enega kraja v drugi ter jih izpostavljali zasmehovanju in martranju vsakega, komer se je zljubilo. Toliko so imeli rabeljnov, koliker gledalcev. Stali so pa tamkaj častiljivi starčki razgaljeni do pers, izstradani, njih vrat pa je bil od vdarcev modro in kervavo pobarvan. P. gvardijan in župnik Nikolaj sta nosila na vratu kot znamenje svojega spoznavanja gro-zoyite sledi vervi, ketere sta dobila pri strašni martri v gor-kumski ječi. Kratko, to je bil prizor, ki je moral geniti serce, v keterem je bila le še iskrica človeškega čustva. Toda ti zdivjani ljudje so ostali terdoserčni. Iz tega lahko razvidimo, kako lahko poživini človeka strup krivoverskih naukov. Ti nesrečneži spa-daja v versto ouih, od keterih piše apostelj svojemu učencu: ,,'i'o pa vedi, da bodo poslednje dni pri«li nevarni časi. Bodo ljudje . . . hudobni, brez ljubezni, neusmiljeni, brez dobrolljivo-sti“. (2. Tim. 3, 1.) To se je vresničilo, kaker sploh pogosto v zgodbi naših marternikov, posebno pa ko so jih v zasmehovanje očitno okrog vlačili. Ko so jih namreč vojščaki s palicami pretepali, drugi jim vervi kazali in grozili z viselicami, so stopili pred nje neketeri posmehovalci ter pričeli zaničevalno govoriti, kaker bi bili hoteli prositi za jetnike : «Prosimo vas, lepo vas prosimo, prizanesite jim ; saj so dobri in pridni ljudje. Kaj jih hočete vmoriti ?"saj so nedolžni." Komaj pa so bili to izgovorili, so jih pričeli zasmehovati in bičati, mej tem ko je sprideno ljudstvo od veselja vpilo in ploskalo. Še več ! Kaker so nekedaj brezbožni judje kričali proti božjemu Odrešeniku: Križaj ga! kaker je nekedaj kervoločno ljudstvo v Smirni glasno zahtevalo smert sv. Polikarpa, tako je tudi tukaj to divje in besno ljud- — 263 — stvo klicalo proti vojščakom Kristusovim : „Proč ž njimi. Na vi-selice s temi menihi, farji in papisti !“ Najbolj pa se moramo čuditi, da se je pokazal celo ženski spol, ki je od narave bolj mehkega serca, pri tej priložnosti še bolj brezčutnega kaker moški. Kako močno sramotijo te ženske one pobožne žene jeruzalemske, ki so jokale in zdihovale, ko jili je srečal Zveličar na potu na morišče. Tukaj pa so ženske moškim ploskale zavoljo njih grozovitosti ter se veselile nad mar-trami svetih spoznavalcev. Sicer pa so bile pokazale ženske tega mesta svojo nenaravno grozovitost vže poprej, ko se je bil namreč giof Marški polastil mesta Brile. Njegovi vojščaki šobili takrat grozovito vmorili enega reguliranih kolarjev, mu odrezali ušesa ter eno uho nabili na mestna, drugo pa na cerkvena vrata. Kaj so storile neketere spridene ženske ? Zbrale so se v precej obilem številu, ter šle v slovesnem sprevodu skupaj na oba kraja, past svoje oči in serce nad tem nečloveškim prizorom. Enako spridene so se pokazale tudi sedaj. Mej drugim se ni sramovala neka ženska iz Gorkuma, ki je bila zdaj slučajno v Brili, zaklicati župniku Nikolaju : „0 učenik Nikolaj, kako lepa boš zdaj krasil viselice. Kako se bo ta hlapec gugal, ko bo enkrat gori visel !“ Imenovali so ga ljudje „hlapec* zato ker je z veliko gorečnostjo izverševal svoje dolžnosti, pridno delil svete zakramente in se nikedar ne pokazal nejevoljnega. Čeravno sta se verstila sè župnikom Leonardom v župniških opravilih, je on vender z veseljem prevzel, bodisi po noči ali po dnevi vsa bolj težavna opravila. Kar je bilo tedaj njemu le v hvalo in čast, to so napravili brezbožneži zaničljivo. Bilo je še mnogo drugih ljudi tamkaj iz Gorkuma, ki so jetnike zaničevali in imenovali zapeljivce ljudi in morivce duš. To je bilo najhujše poslušati svetim možem, ki so vedno sereno ljubili sebi izročene ovčice ter se trudili vterditi jih v sv. katoliški veri in strahu božjem ter pripeljati v sveta nebesa. Tolika nehvaležnost je tako žalila župnika Leonarda, da je pozneje mimogrede poklical enega znanca ter mu rekel, da mu je to očitanje in žaljenje hujše kot smert. Čeravno je bilo njegovo serce dovolj vterjeno v poterpežljivosti proti vsem krivicam, ga je vender hudo vžalila nehvaležnost njegovih ovčic, ki so hitele očitni pogubi naproti. 264 — XVI. POGLAVJE. Svete spoznavalce zapro v temno ječo, kjer najdejo še druge tovariše. — Zaslišanje, — Stanovitnost v veri. Ko so bili sveti marterniki vže dosti dolgo sredi terga iz ■ Točeni prederznosti zdivjanega ljudstva ter bili vsi onemogli za-rad neprestanega gerdega ravnanja in terpinčenja, tako, da jim je tekel pot kar curkoma po čelu, so jih slednjič zaperli v o-studno le za največe hudodelce odločeno ječo. Tukaj so našli zaperta dva župnika, ki sta bila malo poprej pripeljana v Brilo. Eden se je imenoval Andrej (Vouters) župnik v Hejnortu, drugi Adrijan, župnik iz Masdana ; oba ta dva kraja nista bila daleč od Dordrehta. Čez dobre pol ure na to so prijeli liezi zopet dva druga, na mestih, kjer sta opravljala dušno pastirstvo, ter ju vergli v ječo. To sta bila dva patra iz reda premonstatenzev, P. Adrijan in P. Jakob. Oba sta bila iz sloveče opatije Middelburg v Zelandiji ter pastirovala v Munstru. P. Adrijan je bil župnik in P. Jakob njegov kapelan. Vjeta pa sta bila tako. Ko so se bili roparski beži polastili Brile, so se razkropili po sosednih krajih da bi oropali cerkve in samostane, vse duhovnike in redovnike pa, ketere bi vjeli, pomorili ali pa kot jetnike seboj odpeljali. Tako so šli eni, eno noč poprej ko so pridi jetniki iz Gorkuma v Brilo, črez reko Mas in prišli v Munster. Tamkaj so našli oba imenovana patra v svoji beli redovni obleki in pa očeta P. Jakoba, vže precej priletnega moža. Precej so jih zgrabili in zvezane odpeljali v Brilo. Tukaj so jih predstavili grofu Harškemu ; ta se je od kraja zelo nespodobno in surovo proti njim obnašal, potem pa se je nekoliko premagal ter okolu stoječe vprašal, ka-ker bi ne vedel, kakošni ljudje so : „Kakošne zveri so to ?“ Pričujoči so odgovorili : „Milostivi gospod ! to so duhovniki in menihi ob enem, iyiši zagrizeni, smertni sovražniki11. Na to je pozvedoval, kedo in od kod je starček, ki so ga tudi h njemu pripeljali in ko je zvedel, da je oče mlajšega redovnika Jakoba, ■doma iz Flandrije in da prav dobro govori francozko, ga je tako nagovoril: „Ako pripraviš svojega sinu, da se odpove papiz-mu, bom spustil tebe in njega.“ Ko je pa Jakob, ki je tudi dobro razumel francosko, to slišal, je rekel namesti očeta : „Nike- — 265 — dar nočem odkupiti svojega življenja za to ceno". „Dobro!“-pravi grof, ,.boš moral pa vmreti". „Nikaker ne !“ odgovori pater, „mi ne bomo vmerli, temuč živeli". «Kako!" se začudi Lum-nij ..ali nimam oblasti, vmoriti te?" «Seveda jo imaš," odgovori Jakob, «toda le telo, ne pa duše, ta bo živela vekomaj." Razser-jen zavoljo teh serenili besed, vkaže grof, starčka spustiti, ker ni ne duhovnik, ne menih, oba redovnika pa odpeljati v ječo, kjer so bili vže drugi spoznavalci, ter sta bila tako poklicana ž. njimi skupaj, da se vojskujeta in zmagata. Ječa, v ketero so zaperli svete može, je bila ostudna in vmazana. V onem zidovju so bile namreč tri ječe ena verini druge in ona, kjer so bili naši marterniki, je bila najnižja, grozna luknja, preslaba za nespametno žival, kaj še le za človeka. Zakaj vsa nesnaga obeh zgoranjih ječ je prišla v njo skozi špranje stropa. Neznosen smrad je bil v njej, zraven tega je bila vsa mokra in blatna, tako da vbogi jetniki niso mogli najti suhega prostorčka, kjer bi se odpočili. Tema je pa bila v njej taka, da se že celo o poldne niso eden druzega videli ter se le po glasu mogli razločevati. Blizu vrat je bil tlak nekoliko bolj visok in zarad tega ue tako moker in blaten. Na ta prostor so se vsi prav tesno skupaj spravili ; bilo jih je pa čez dvajset. V tej o-studni ječi so morali ostati brez jedi do treh popoldne. Ta čas so odpeljali vse v mestno hišo, ne da bi prej dobili kaj jedi. Tukaj so jih neketeri prav prekanjeni ljudje pod pretvezo preiskave, spraševali vsacega posebej o verskih rečeh. Predsednik je bil grof sam. Ko je župnik Leonard po svoji navadi grofu prav seréno odgovoril, ga je neki blizu stoječ vojščak vdaril po vratu s helebardo, ki jo je imel v roki. Nevstra-šeno je rekel župnik vojščaku: «Le pretepajte moje telo, kaker se vam ljubi, dokler je vam še dovoljeno ; zakaj dolgo ne boste imeli priložnosti za to“. Tako je govoril tudi nekedaj naš Gospod svojim rabeljuom : „To je vaša ura in oblast teme." (Luk. 22, 53.) Na te besede je vdaril drugi vojščak župnika po glavi s kladivom, tako da je privrela precej kri iz rane. Sicer je bilo pa spoznavanje skoraj vseh enako serčno in stanovitno, kaker Leonardovo, zakaj vsi so enoglasno zaterjevali da verujejo vse, kar in kaker katoliška cerkev verovati zapoveduje. Kristus je govoril po svojih spričevalcih ter jim dal duha, da so v tej veri ostali stanovitni in neomahljivi. Ko je bil vprašan zarad vere neki frančiškanski brat, je odgovoril prav na — 266 — kratko. da veruje vse, kar veruje njegov gvardijan. Prepričan je bil, da veruje njegov gvardijan vse, kar veruje in uči katoliška cerkev. Njegov odgovor je bil sicer priprost, pa popolnoma pravilen, in na ta način se je izognil pobožni mož mnogoterim sitnostim in zadregam. Eekli smo, da je bilo versko spoznavanje skoraj vsili serčno in stanovitno. Resnici na ljubo moramo opomniti, da so se pokazali tisti, ki so pozneje očitno odpadli, vže v svojih odgovorili omahljive. Ko je bila preiskava dokončana, so odpeljali jetnike zopet v ječo ; vendei1 na priprošnjo neketerih znancev ne v prejšnjo temuč v drugo, ki je bila višja in ne tako temna in v/nazana. Tukaj se je slednjič po mnogem prizadevanju posrečilo župniku Leonardu, dobiti nekoliko jedi. Vže na potu v ječo je bil namreč on nagovoril neketere gorkumske meščane ter jih prosil rekoč : „Gorkumski otroci ! Ali ne dobimo tukaj po nobeni «eni kruha ? saj bo bogato plačan;11 mislil je s tem : “od Boga, ki vse dobro obilno poplača11. Prinesli so jim tedaj v ječo veliko posodo vode in zraven tudi kruha. Kaj ne to je bila pojedina, pozno zvečer, za od lakote in žeje, od truda in vsakoverstnega terpinčenja vse onemogle marternike. Gotovo je žalostno to, da so mogli dobri dušni pastirji le z velikim trudom dobiti nekoliko pozemeljskega kruha od syojih ovčic, ko so jim vender tako radi in v obilni meri delili dušno hrano božje besede. Treh od teli, ki so bili zaslišani, niso zopet z drugimi vred zaperli, namreč župnika iz Masdama, enega gorkumskega kanonika in frančiškanskega lajika Henrika. Ti so neki pri preiskavi tako odgovarjali, da so jih upali hezi pridobiti za svojo stranko. Zarad tega so bili ločeni od drugih marternikov ter dobili bolj vgodno in čedno stanovanje v hiši podpredsednika kriminalnega sodišča. Ob enem se jim je dalo tudi upanje, da bodo kmalu o-proščeni. Kako se jim je pozneje godilo, bomo videli v teku naše zgodbe. Oni niso bili iz števila onih, s keterih častitljivim spoznavanjem je hotel Bog svojo cerkev poveličati. Diligi dan 8. julija je bila nora še ostrejša preiskava. K tej pa niso poklicali vseh temuč le najveljavniše jetnike. Zakaj sovražniki so mislili, če premagajo te in jih za se pridobe, bodo drugi sami od sebe posnemali njih zgled. Ti so bili: oba župnika Leonard in Nikolaj, od frančiškanov p. gvardijan, p. vikarij in p. Gotfrid Mervelanus, slednjič oba premonštratenza. Teh sedem so tedaj po poldne, ko so se bili preiskovalci vže dobro pod- — ‘267 — perii z bogatim kosilom za težki boj, pripeljali zvezane iz ječe v mestno hišo. Preiskavo sta vodila dva tako imenovana služabnika besede v pričujočnosti grofa Marškega in več drugih veljavnih mož njegove stranke. Navzočen je bil tudi višji sodnik in mestni blagajnik Janez iz Duvenvorda, mož keteremu se ni mogla odreči poštenost in razumnost. Poklicali so tudi tajnika, ki je moral vse zapisati, kar so govorili jetniki. Zraven sta bila tudi dva brata p. gvardijana, keterirna se je posrečilo sprositi, da se je odločila ta druga preiskava. Upala sta na ta način rešiti svojega brata in njegove tovariše. Zakaj skušnja ju je izučila, da sam za se, brez tovarišev, nikedar ne bo sprejel, slo-bode, ke bi se moglo to zgoditi tudi brez žaljenja katoliške vere. Pervo in najvažniše vprašanje pri preiskavi je bilo, kaj mislijo o rimskem papežu in ali so pripravljeni odpovedati se mu. Papeža je namreč nad vse sovražil Lumnij, kaker skoraj vsi krivoverci, in ravno tako je sovražil tudi vse one, ki so častili papeža kot očeta in poglavarja cerkve. Kaker pripovedujejo, je bil zarad tega tudi sklenil kaznovati sè smertjo vse, ki so bili tega katoliškega mišljenja. Vse prizadevanje izpraševalcev ni bilo zarad tega toliko na to obernjeno, da bi jih pridobili za svoje to je kaljvinsko krivoverstvo, temuč na to, da bi jih odcepili od njih višjega poglavarja. Njih učenik, hudobni duh, namreč dobro ve, da je to vže zadosti za pogubljenje. Zarad tega mu je malo mar, keteri verski stranki se kedo pridruži, da le ni v oni cerkveni družbi, keteri je postavil na zemlji Kristus enega pastirja in enega poglavarja, v ta namen, da se po njem toliko bolj gotovo ohrani čistost vere in ljubezen vernih ter se ne da nobene priložnosti k ločitvi in krivi veri. Kedorkoli je po lastnem zadolženju ločen od te družbe, tega gotovo dobi za se in za svoje kraljestvo hudobni duh, naj sicer veruje, karkoli hoče in živi kaker hoče. Eden izpraševalcev je bil neki gorkumski brodnik, po imenu Kornelij, znan pijanec, ki je smertno sovražil vse katoličane sploh, posebno pa župnike in 1‘edovnike iz Gorkuma. Čeravno ni znal latinskega jezika, ga je vender sposobnega storila pri odpadnikih opravljati službo pridigarja njegova jezičnost in pre-derznost. Ko je ta človek spoznal, da se ne da omajati stanovitnost marternikov, je zavpil : „Le na viselice ž njimi, na vise-lice !“ Posnemal je zgled onih, ki so zahtevali smert Kristusovo, kralja marternikov, ter vpili: «Križaj ga, križaj ga !u — 268 — Drugi izpraševalec, po imenu Andrej, je bil sicer nekoliko "bolj učen, pa ne dosti bolj pameten. Ta lahkomišljeni mož je bil prej župnik pri cerkvi sv. Katarine v Brili. Ko so se bili pa hezi polastili mesta, je on iz strahu zavergel svojo vero ter se ponudil novim gostom za pridigarja. Sè svojim zgledom je spodbujal jetnike k odpadu od rimskega papeža ter jim obetal, da se le na ta način rešijo gotove smerti. Na te zapeljive obljube je nevstrašeno odgovoril p. gvardijan vpričo grofa in cele družbe : „Jaz naj bi se dal zapeljati, da bi zapustil svojo pravo, katoliško vero in sprejel vašo krivo vero in to iz ljubezni do tega življenja ? Kaj je bolj nespametnega, kaker to '? Saj se lahko zgodi, da me zadene smert v kratkem času ali celo v tem trenutku. Dolgo tako ne bom več živel. Pa vzemimo, da mi je odločeno še dolgo življenje, slednjič moram le vmreti. Kar vže enkrat moram po natornih postavah, to hočem prostovoljno in rad storiti iz ljubezni do sv. vere in zdaj sè svojo smertjo po-terditi to, kar sem pridigoval“. Te besede je govoril z duhom in močjo, kaker se spodobi za moža, ki je imel v kratkem postati marternik. Kako nespametno in nevarno pa je storiti kaj tacega, kar žali Boga, le za to, da se za kratek čas podaljša življenje, se je pokazalo kmalu potem na dveh odpadnikih. Iz strahu zgubiti življenje, sta bila zatajila rimsko-katoliško vero, in. ravno ta kazen, ketere sta se toliko bala, je doletela oba, enega tisti trenutek, drugega po kratkem pregrešnem življenju. Toda o tem pozneje obširniše. Ko so zapovedali tudi župniku Leonardu odpovedati se papežu, se je on ravno tako serčno in stanovitno branil ter rekel : „Vi se navadno bahate, vera mora prosta biti, nobenemu se ne smejo zarad vere delati težave in sitnosti. Iz keterega vzroka me hočete toraj proti moji vesti in zoper vaša načela prisiliti, da zatajim svojo vero, ketere sem se do sedaj deržal ? Pripravljen sem z vami se razgovarjati. Ako me vi prepričate, da sem v zmoti, hočem sprejeti vaš nauk ; ako pa zmagam jaz, morate po pravici vi sprejeti mojo vero. Ne dvojim, da se bo zgodilo poslednje, ako se le odloči čas in kraj, primeren za tako važno zadevo ; zakaj reči moram, da obojega zdaj tukaj ni.“ S temi ■besedami je sklenil. (®) Ps. 26, i. 'l) Izaija 1, 2. — 284 — otrok : Sv. Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in na našo smertno uro. Svetniki tudi zelo priporočajo, da naj častimo in kličemo Marijo na pomoč v zadnji uri ; sveti Bonaventura pravi : Častitljivo in čudovito je tvoje ime, o Marija ; zakaj tisti, ki ga na pomoč kličejo, se ne bojijo v smertni uri“. Na tvoji strani bo tvoj angelj varih, sveti Mihaelj, angelj varili tretjega reda ; zmagovavna cerkev pošilja v smertni uri na pomoč še svetega Jožefa, sv. Andreja Avelinskega, sv. Ramila, sv. Janeza od Boga, sveto Barbaro, duhovnim sinovom in hčeram sv. Frančiška njih duhovnega očeta, njih patrona sv. Ludovika in sv. Elizabeto, svetega Antona Padovanskega. Razun teh bodo pri tebi še svetniki in svetnice, ketere zdaj še posebej častiš in se jim pri-poročuješ za srečno zadnjo uro. Na zadnjo uro jih bo veliko na tvoji strani. Ali za to milost moraš prositi : moliš za srečno zadnjo uro ? Častiš Mater božjo sedem žalosti in kakega drugega svetnika, da bi bil pri tebi na tvojo zadnjo uro ? Častil sem Mater božjo in tudi svetnike sem prosil za srečno smert, ali keder sem molil : „Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in na našo smertno uro“ nisem vedel, kaj sem izgovarjal, in tudi druge molitvice sem opravljal nemarno, iz same navade. Kaj mi bo pomagala taka molitev, tako češčenje na zadnjo uro ? Oh, odpusti, o moj Bog, mojo veliko nemarnost, mlačnost in raztresenost, nocoj in vsako noč bom zapisal na čelo te čerke J. N. K. J. govoreč Jezus Nazarenski kralj judovski ; ta napis naj me varuje nagle in neprevidene smerli. Vsak dan bom zmolil kako molitev na čast Materi božji, angelju varilni in temu svetniku (ali svetnici, imenuj) za srečno zadnjo uro ‘) ; po zgledu svetega Frančiška, svetega Didaka... bom večkrat vzel v roka sveto britko martro in premišljeval svojega vmirajočega Odrešenika in prihodnjega Sodnika m se od njega učil vmirati : Oče v tvoje roke izročam svojo dušo. H komu se zatekaj v raznih potrebah? V dušnih stiskah prosi sveto Roleto, devico iz druzega reda svetega Frančiška, ki je veliko let terpela na svoji duši. Keder misliš, da se nikaker ne moreš premagati, prosi Primerne molitve boš našel v vsakih dobrih molitvenih bukvah. — 285 — svetega Petra Aljkantarskega, ki je sè zelo spokornim življenjem) premagal v sebi starega, grešnega človeka. Ako se hočeš odvaditi preveč in nepremišljeno govoriti, časti svetega Petra Sijenskega, ki ni nigdar izgovoril prazne besede, dasiravno je bil velik kupec. Vbogili in od oderuhov stiskanih patron je zveličani Bernardin iz Feltra, ki je napravil veliko hranilnic in zastavnic zoper jude. V kugi, koleri in di ligili nalezljivih in kužnih boleznih kliči svetega Koka na pomoč. Ako želiš odvaditi preklinjevanja sebe, ali druge, časti svetega Bernardina Sijenskega. V pravdah se priporočaj svetemu Ivonu, mašniku iz tretjega reda sv. Frančiška, ki je bil prej advokat, in se potegoval za vboge, vdove in sirote. Dekle in delavke naj častijo sveti dekli Cito in Notburgo-in tretjerednico sveto Marijo Frančiško. Ob potresu kliči na pomoč svetega Frančiška Solana, spoz-navavca iž pervega reda sv. Frančiška, ki je v južni Ameriki večkrat od Boga sprosil, da je potres prenehal. Ako želiš srečno vmreti in ne brez svetih zakramentov, priporočuj se svetemu Paškalju, spoznavavcu iz pervega reda svetega Frančiška. Svetemu Antonu Padovanskemu se priporočuj, ako si kako-reč zgubil, ali je ne moreš najti, ali so ti jo vkrali, pa tudi v vsaki drugi potrebi, nesreči, bolezni, v telesnih in dušnih zadevah ; po njem deli Bog svoje milosti ljudem po celem svetu. — A — Videnje sy. Arsenija. (Po Kosegartenu). Arsenij je slišal nekedaj glas in besedo : »Pojdi sem ; pokazal ti bom, kaj delajo ljudje na svetu11. Puščavnik posluša, ter stopi vunkaj, iz svoje kočice. Vidi zamorca, černega človeka, ki brez nehanja derva seka. Dosti jih je za butaro, celo preveč. Zdaj jo liočo zadeti na rame, ali — 286 — ne more je, ker je pretežek sveženj derv. Hoteč si breme po-lajšati, nakolje še drugih polen, ter jih poveže v butaro. A zopet ne zmore bremena, in zopet si ga s poleni pomnoži. In tako dela nadalje. Samotar sliši drugoč glas in besedo, ter stopi drugoč iz ^svoje kolibe. Vidi človeka, stoječega pri ribniku, majhinem jezeru. Ta polje vodo v zdolaj preluknjan vodnjak. Zastonj se je trudil, ker se jezercu ni nič poznalo, in v vodnjaku ni tudi nič ostalo. V tretje čuje spokornik glas, ki ga kliče vun pogledat. Vidi jahača, dva krepka moža, ki sta se z močnimi drogovi zaletavala v vrata hrama božjega. Kolikerkrat se zaženeta proti hiši, tolikokrat odletita. Arsenij premišljuje, kaj bi imelo to pomeniti, a ne more si raztolmačiti stvari ; zato vzdihne : „Gospod, daj mi razumeti to troje dejanje človeškega življenja'/ Gospod mu razloči prikazen tako : Zamorec, ki si breme vedno množi in nalaga, pomeni tistega človeka, ki je obložen z marisiketerim grehom, ki jih odlaga a ne odloži, in k starim le še novih prideva. Človek, ki zajema vodo, ter jo preliva v prederto šterno, kjer sproti vse izteče, ta ti kaže človeka, ki pač dobro dela, a poleg tega še več hudega ; njegovo ravnanje ni pridno, ker gubi trud in sad dobrega. Nespametni jezdeci, ki se zaganjajo serdito v močna vrata, so tisti ljudje, ki hočejo s silovitimi deli predobiti grad nebeški, zakaj ne premore ga človeška roka, odpre pa ga ponižnost, vera in ljubezen. P. H. M. Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo rajni udje 3. reda skupščine mariborske: Jožef Gol iz Zaverča, Marija Fanedl iz Slivnice, Uršula Purkart iz Marenberga, Jula Šalamun od sv. Petra pri Mariboru, Jera Praprotnik od Sv. Antona na Pahorju, Matevž Jurič iz Ribnice, Julijana Tomažič, Tomaž Lešnik, Julijana Požarnik, Lucija Ofič vsi iz Remšnika, Marija Majhon iz — 287 — Maribora, Terezija Pečovnik od sv. lija v Slov. goricah, Marija Sašman iz Jarenine, Marija Stefič iz Slivnice, Jera Rajšp od Sv. Martina pri Vurbergu, Roza Holler od Sv. Petra pri Radgoni ; t r o j i š k e : Terezija Čep in Barbara Družovič od Sv. Trojice, Marija Kajbič od Sv. 'Ane, Marija Fekonja, Neža Zorman in Johana Vogrin od Sv. Antona, Terezija Borko, Terezija Borovič, Ana Kole, Terezija Lah od Sv. Jurija na Ščavnici, Jera Poljak od Kapele, Janez Kolbl od Sv. Križa pri Ljutomeru, Ana Čolnik od Sv. Lenarta, Ana Kopčič od Sv. Lorenca v Slov. gor. Terezija Šileč od Sv. Petra pri Radgoni, Marija Kovačar, Marija Vinkovič, Neža Janžekovič iz Polenšaka, Marija Kaisersberger, Katarina Toplak od Sv. Urbana v Slov. gor. ; go r i š k e : Frančiška (Klara) Kopačin iz Vipavskega Št. Vida, Marija (Elizabeta) Golja iz Volč, Marija (Magdalena) Kačič iz Brestovice; k o bari d s k e : Ana (Magdalena) Korinčič iz Kobarida, Katarina (Brigita) Fon z Iderskega ; to majske: Jožefa (Puljherija) Tavčar; gorjanske: Helena (Frančiška) Pojor, Jera (Marija)-Svetina. Posebno priporočamo našega naročnika in dobrega prijatelja gosp. Jožefa L e n d o v š e k a, profesorja v Beljaku, ki je v najboljših letih na veliko škodo in žalost slovenskemu naroda 19. sept. t. 1. svojo blago dušo izdihnil. Dalje se priporočajo v pobožno molitev : neki duhovni gospod v dušnih in telesnih potrebah ; M. St. za pomoč v velikih nadlogah in boleznih ; J. R. v M. za ozdravljenje ; neki oče sè svojo družino za pomoč v velikih zadregah ; neka teta priporoča v molitev dva šolarja, da bi se dobro učila ; U. J. za srečno volitev stanu in dušno in telesno zdravje (za dar za kolegij sv. Antona Bog plačaj !) ; neka žena priporoča svojega moža za spreobernjenje ; A. M., da bi mogla stopiti v samostan ; neki u-čenec, da bi srečno napredoval : neki nevarno bolan duhovnik za ljubo zdravje, ako je volja božja : R. R. priporoča očeta, mater in brata ; P. E. H. priporoča mladino svojega kraja, posebno mladeniče, da se ne bi slabo obnašali v cerkvi in pred cerkvijo, dalje za odvernjenje nečistega znanja, ponočnih shodov in ger-dih pogovorov, posebno mej delavci ; neka žena za srečen porodj; neka tretjerednica za srečno zadnjo uro : M. C. sebe in svojo mater za ljubo zdravje in da bi mati še dolgo let živeli ; FI. V. svojo vsakinjo, na umu obolelo ; G. P. bolnega soseda ; C. J. sebe za stanovitnost, očeta za spreobernjenje. — 288 — Zahvala za vslišano molitev. Od nekod, 20. VIII. 1895. * Že od nekedaj sem bil v računstvu slab učenec. Tudi letos me je zadela v 6. razredu nesreča, da sem moral ponavljati pre-skušnjo. V tej zadregi sem se obernil k sv. Antonu Padovan-skemu in glej namestu čez dva meseca sem smel že čez tri tjed-ne delati preskušnjo, ketero sem s pomočjo sv. Antona tudi srečno zveršil. Hvala Bogu in temu mojemu velikemu dobrotniku. Iz Ljubljane, 8. IX. 1895. Na palcu leve noge se mi je naredila prisadna pika. Bolečine so bile velike ; črevlja nisem mogel obuti. Reklo se mi je, da ne bom mogel hoditi, tudi 4 tjedne ne. Tedaj se obernem poln zaupanja k sv. Antonu Padovanskemu ter obljubim javno se zahvaliti, ako mi pomaga. V dveh dueli sem bil zdrav, da sem šel pol ure daleč v cerkev brez bolečin. Hyala mogočnemu svetniku ! H. B. Na dalje naznanjajo svojo zahvalo : z Gorenjskega za o-zdravljenje hudo obolele krave ; F. T. za odvernjenje velike nesreče ; J. N. za ozdravljenje oči ; F. Č. za ozdravljenje neke domače živali ; A. L. za ozdravljenje vratu ; E. W. za rešenje iz velikih zadreg ; R. R. za odvernjenje velike nevarnosti ; P. L. iz Kom. za čudovito ozdravljenje na očeh ; A. M. iz M. za ozdravljenje konja; A. B. za zdravje povernjeno njenemu petletnemu otroku ; M. Č. za ozdravljenje po hudi bolezni ; BI. Sk. se zahvaljuje sv. Jezusovemu in Marijinemu sercu, ker je od težavne bolezni srečno ozdravel ; I. K. abiturient ljubljanske gimn. sv. Antonu Padovanskemu za dober vspeh pri zrelostnem izpitu; M. B. presveti družini, sv. Antonu Pad. itd. za vslišanje, s priporočilom za nadaljnjo milost in pomoč v dnhovnem življenju ; nek?, oseba iz Ljubljane za večkratno vslišanje in rešenje iz nevarnosti ; M. L. za pomoč v bolezni neke domače živali. Sedmošolec. ta kaker v edinstvu : veselja* '), zdaj ve s e*'1 j a, gospo-s t v 6* m 2), zdaj gòspo'stvo m. Beseda ledà,vjé‘, 1 é‘ d j e se rabi včasi ko mnoštvo ženskega, včasi ko edinstvo srednjega spola ; v neketerih primerih ni jasno ali je edinstvo ženskega ali mnoštvo srednjega spola, ali so neki mnoštveni padeži ženski ali srednji.8) Mn. rod. je po staro ledà.vji1 zna novo pristavljenim i, novejši oblika 1 é‘ d j i.4) — To bi vteguilo zadostovati o srednjega spola deblih na o. Za njimi pridejo na versto ko drugi razred H. sklanjatve moškega spola debla na o. Valjavec je vzel k njim tudi debla na -it; ako gledamo samo na naglas, po pravici. Ali v slovnici moramo gledati tudi na končnice in teh imajo debla na u zadosti svojih, da jih smemo odločiti v posebno sklanjatev. Če se ta debla tudi leliko sklanjajo, kaker debla na o, vender za vzorec rabiti deblo na -n tako sklanjano pač ne kaže. Besedo s i' n prihranimo torej za IV. sklanjatev; v moškem razredu druge bi vtegnil biti primeren zgled, kaker smo že rekli, k or a’k. Opazke zraven bi bile blizu te : Ako ima imenovalnik v poslednjem zlogu nedoločni samoglasnik, bodisi pervoten ali pozneje vrinjen ali po analogiji iz določnega samoglasnika nastal, izpada ta. v -ostalih padežih : b 1 i’ s à k, b 1 i’ s k a ; j a’ n à c, j a’ n c a ; v 1 j“ (za „1 e d e v j d h1'), 1‘oznoje so jo 1 skerčil v • in la jo potom ko ‘ prestopil na koron ; pri tem se jo vtnus izgubil d,v: Id1 d j e, Id1 d j a, mn. r. Id d j i ; prim. Jap, I’s. 37, b : „tn oj o lóri jo jo pOlnu smotnjttvu. 1’rip. 31, 17: „S’ mozhjó jo ona tvojo lorija propalala". Ilobr. 7, 5: „is Abrahamovih Iddji". r') [Čudim se, kako so prišlo v Janežičevo slovnico mej primere ohranjenega ,polglasnika" tudi besedo: m t g 1 j e j — m i g 1 j o j a, a n g o lj — angolja, gr i ž 1 j e j — g r i ž 1 j o j a, g o 1 o b j o k — g o 1 o b j e k a. se govori zdaj tudi p à s a’, š à v a- namestil p s a*, š v a*. V primerih, kjer se je nedoločni samoglasnik v imenovalniku vsled naglasa v a spremouil, se ta navadno tudi nadalje ohrani : 1 a’ ii, lana’; m a’ h, m a h a’ ; vi li a’ r, viha’ r j a. ') Za r, š, i, c, /■ (iz ds). j, nf, lj\ rj (za kar stoji v ime- novalniku sam r) se spreminja v vseh padežih ove: mladeničem, mia d è' n i č e ,v; s t' a’ r c e m, s t a’ r c e, v; k n e' z e m, k né’z e,v; teč a’jem, tefia’je.v; k o že’ Ij’ e m, k o ž é’-lj’e,v; dàho’rjem, dàhó'rje.v itd. V ed. orodniku in mn. daj. je v prejšnjem stoletju po analogiji besed srednjega spola n izpodrinil tako o kaker e : k o r a’ k a m, m 1 a d é’ n i č a m itd.2) V mn. rod. je bil o v končnici -o y nekedaj dolg ó tudi v ne- naglašenih zlogih, zato zdaj ò tv : k o ra’kò,v in ta ó ali ò je zdaj večinoma izpodrinil e: m 1 a d è’n i č ò ,v, sta’reo,v itd. (Dalje prih ) V nobeni toh besed ni e »polglasnik11; v h n g o 1 j’ je pravi porvotni cisti e, V ostalih treh primerih je tudi čisti e, vender nastal iz a zaradi topljenega »oglasnika sproti. .Namestil a'n g e 1 j’ se semtortja ros govori s „polglasni-komu : a* n gài j’, a‘n g à 1 j’n a, ali v olikanem govorjenju se bomo menda po pravici deržali porvotniše izreke s čistim c; v ostalih treh primerih jo pa blizu nemogoče, da bi sc o nadomestil z d. Le v končnici -š e k so po analogiji bosed na -č à k tako nadomešča : S 1