Stran 30___________________VRTEC_____________________Leto 5Q Modrost v pregovorih Drobiž. domačih in tujih. Koliko starost dosežejo nekaterc rast- line? Visoko starost učaka takozvana Las. stoletna aloa, ki cvete v svoji domovini Las je las, naj tudi sega čez pas. vsako šesto do deseto leto pri nas pa Boljši sivi lasje ko nič. }* vsako štindeseto do šestdeseto leto. Srebrn las je starosti kras. Paltme . ucaka>° starost f0 let.' brsl>an Sivi lasje - jesenski podleski. 'asnte. d° 450 leJ- Pravl kostan> zivi čez En siv las še ne stori starosti. 80° "l ^ cd° ^?0 ,let XT Dolgi lasje - kratka pamet. "f"" * ,5* P«*«^«- Na severo- Dolgi lasje in lice zalo, oboje mine Izhodu Sardmije vidimo mal otocek kmalo Tavolara. Dolg je 10 km, 2 km pa ši- Kratki lasjc so kmalu počesani. r°k" Leta t91°- >e bil° na otoku J'ud- Lase, manj ko jih češeš, več jih «k« »J^- .naste,h »° 5,5 P,reJlvakKeV' , .„. Leta 1836. ie podanl sardmski krali K.a- potrgas. i , ii i ¦ i • ^m Kdor ima malo las, pazi nanje. ro1 Albert prebjva cem otoka samosto,- m Lase lahko daS, kože ne. fost- Yo^ so kra1'^ kl 'e kot Pavd }' M Na jeziku se las čuti. kral)eval do 1882 Tedaj ,e umrl. Naj- H Tudi las ima svojo senco. brže, Pa "'^0^0 kraljevanje ljudem ni Letos ti bodo las skrivili, drugo Prl'al°- ah Pa so mlfh'- ,da ne more)o leto te po hrbtu bili. dohi}\. "ednega naslednika, zato¦ mso Lahko pride las v mleko. . izvohh nobenega več za kralja. Voh,o Kjer si skačeta dva v lase, se tretji Pa P^dsednika za dobo 10 let. Peča,o ve j| se z rejo ovac. Ah je bila ta repubhka ^h Lahko me po lasu spraviš, kamor tudi zamotana v mrežo svetovne vojne, ¦ sam rad grem. msmo čitah nikjer. H Špičast nos in rdeč las - ne hodi , Led "» lcdene ^ore- ^akor se prc- H tia v vas mika voda, tako se premikajo tudi lede- ^H niki, seveda primerno počasneje. Vendar ^H Reki. 'e bitrost včasih tudi pri teh zelo velika; ^^ moramo pa premisliti, da je to led in ne ^H Do lasu vedeti. voda. V bližini južnega tečaja znaša hi- H Do lasu zadeti. trost ledenikov 10 metrov na mesec. A H Za tesarski las premalo. neki ledenik pri Jakobshavnu na Gren- ¦ Ni dobrega lasu na njem. landiji napravi povprečno 20 metrov na H Ni za las boljši. dan. Še hitrejši je ncki ledenik v zalivu ^M Ima daljši pamet nego lase. Scoresby na Grenlandiji, 31 metrov na ¦ Ima lase med zobmi (previden je). dan. Visoko gori v Grenlandiji ali pa oko- ¦ V lasih sta si. lj južnega tečaja pada neprestano sneg. ^H Sive lase si delati. Sneg se zgOsti, pride mraz, in nastane ^J Las v jajcu najti. \e± Led pa gre naprej in pride do obale. ^J Za lase privleči. Ko visi nekoliko čez breg, se odlomi, in H Na lasu viseti. kosci plavajo v morje; takim koscem ^M Komu las skriviti. pravimo ledene gorc. Takih ledenih gora H Ne za las odjcnjati. je videl enkrat raziskovalec Kane v za- H Lasje so itni stali pokonci. ijvu Baffin 280, in nobena ni bila nižja H Dobil ga je v lase. od 60 metrov. Pomisliti pa moramo, da fl V laseh ga ima. moli samo ena sedmina gore nad vodo, .H Lasje ga bole. šest sedmin je je pa pod vodo. En ljub- H Počesati koga. ljanski grad je plaval torej na morju, fl _. šest pa pod njim. — Nemški učenjak ^M >. Drygalski je videl pri Jakobshavnu ob H Leto 50 VRTEC Stran 31 Grenlandiji ledeno goro, ki se je ravno nego pol kranjske dežele; umeje se, da odcepila od ledenika; višino ji je do- je bila največja ladja, n. pr. »Titanik«f ločil na 137 metrov; torej je je bilo še za proti takerau velikanu samo orehova dve Šmarni gori pod vodo. Meril je ta lupina. učenjak sedemdeset takih gora.; 27 jih SS je bilo pod 50 metrov, 25 od 50 do 70 metrov, 14 od 70 do 100 metrov, SloVStvO štiri so bile pa višje od 100 metrov. Ena največjih do sedaj znanih ledenih M. Elizabeta, O. S. Urs. : Cvetje gora je bila ona, ki je plavala od de- na poti življenja. V Ljubljani 1919. cembra 1854 do aprila 1855 po Južnem Založil uršulinski samostan v LjubljanL Atlantiku ali Atlantskem oceanu. Vsaj Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Cena takrat so jo videli, srečalo jo je 21 la- K 8-—. Ne moremo je zadosti gorko dij. Tudi merili so jo in dobili enkrat priporočati, te lepe knjige, vsem dru- širino nad 100 kilometrov, enkrat širino žinskim in šolskim knjižnicam. Pri- 75 km (73 km je od Ljubljane do Trsta). mernejših deklamacij za družinski krog Višina na najvišji točki je znašala 90 me- i'n otroško dušo in družbo pač ne trov, torej je je bilo 540 metrov, za celega najdeš kmalu kje kakor v tej pes- Sv. Jošta, pod vodo. Ladja »Valparaiso» niški zbirki. Opozarjamo le na oddelek je sredi septembra 1908 oplula neko tako »Cvetje hvaležnosti in prijateljstva«, goro, ki je merila v širino 44 km (raz- kjer so nanizani biseri pozdravov, za- dalja od Ljubljane do Ljubelja), v dolžini hval, voščil, proslav, spominskih stihov, pa 125 km (od Ljubljane do Gradca ali nagrobnih napisov. Gotovo ne bo ni- Rovinja ali Senja). Na dve uri daleč je komur žal, kdor izda to vsotico za bilo slišati bučanje morja, zaganjajočega tako mično in porabno knjigo. Dobiva se v ledene stene. Površina je bila večja se v uršulinskem samostanu v LjubljanL