511
Jenko je torej Lenauov motiv precej izpremenil; oblak ni opominjevavec za nezvesto, ampak prenaša pozdrave zvesti dragi. Sklep pa prav rahlo spominja na zadnji verz v Heinejevi pesmi „Leise zieht durch mein Gemiit"1), v kateri naroča pesnik pesmici, da naj pozdravi njegovo rožo — drago: „Sag' ich lass' sie grtiBen." — Sicer pa ima tudi Lenau motiv o pozdravu po oblaku še enkrat, a ne tako jasno kakor zgoraj, v pesmi „Nach Suden."2) Oblaki gredo proti jugu, na Ogrsko, in tam jih zamišljeno gleda — draga. — Od Jenka sta potem dobila ta „oblačni" motiv Stritar3) in dr. Krek.4)
Po svojem slogu spominja na Lanaua krasni sedmi „Obraz":
Zelen mah obrasta Zrušene zidove, Veter skoz-nje diha Žalostne glasove.
Povej razvalina V solncu zatemnela! Kaj je moč človeška, Kaj so njena dela?
I življenje naše,
Ki tak hitro teče,
HI so same sanje?
— Sanje — jek mi reče.5)
Primerjajmo s tem obrazom drugo pesem „In der Krankheit":
Einsamkeit! mein stilles VVeinen Rinnt so heiB in deinen SchoB; Doch du schweigst und hast nicht einen Seufzer fiir mein trtibes Los! Legen schon die Jugendjahre Abgebliiht mich auf die Bahre, Wird kein Auge feuchten sich? Wird kein Busen banger schlagen, Wenn sie mich zu Grabe tragen? Liebt kein Herz auf Erden mich? HeiBer stromt es von der Wange: Keines, keines! fuhl' ich bange.6)
Paralelnost v prošnjah, nekako boječih, trepetajočih, in v trdem, kratkem, uničujočem odgovoru ni slučajna. Jenku je ugajala ta stilistiška oblika in jo je porabil; zato tudi ton nekoliko spominja na Lenaua. A koliko globlja je Jenkova ideja od Le-nauove!
Ena izmed najlepših slik Jenkovih je s svojim čisto domačim okrožjem „Zimski dan":
Solnce se od daleč skriva, Vrana leta okrog hiše, Tenek veter zunaj piše, Tla pa debel sneg pokriva.
!) Heine, Neue Gedichte, „Neuer Frtihling", št. 6.; gl. n.* d., II., zv., str. 11.
2)  Lenau, n. d., I. zv., str., 3—4.
3)   Gl. »Oblaček" Jos. Stritarja zbrani spisi, I. zv., str. 15.
4)   GL.najbolje v Aljaževi „Pesmarici", I.zv., str. 123—124.
5)  Jenko, Pesmi, 1865, str. 49.
6)  Lenau, n. d., I. zv., str. 119.
Tam na klancu je vse živo, Vkup so iz vasi otroci, Vsak seni v premrli roci Vozi, i drži se krivo.
Starec zre iz gorke hiše, I spomin se mu posili, Dni premišlja, ki so bili, I na tihem solze briše.1)
Kdo bi mislil, da je Jenko snov za to tako domačo sliko — nasprotje med otroci in starcem — vzel od tujega   pesnika. In vendar je tako. Snov, a
BOLGAR.
tudi  samo  to,  je   dobil  od   Lenaua.   Zanimivo  je primerjati z Jenkovo  pesmijo Lenauovega ,,Starca"
(Der Greis):
Durch Bliiten winket der Abendstern, Ein Liiftchen spielt im Gezweige; Der Greis genieBt im Garten so gern Des Tages suBe Neige.
Dort seine Enkel, sie jagen frisch Im Grase hin und wieder; Die Voglein singen im Gebusch Nun ihre Schlummerlieder.
Da schlangelt der schnelle Kinderkreis Sich bliihend durch bliihende Baume, Sie gaukeln um den stillen Greis Wie selige Jugendtraume.
Jenko, Pesmi, 1865, str. 94.