Iibaja dvakrat na teden, in mcer v sredo in soboto H, uri predpuldno ter stane z izrednimi prilogam: i »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-
Iljmsali v Gorici na dom pofiiljana:
¦"JJ leto.......13' K 20 h, ali gld. 6-00
¦ol leta........6  , 60  .   .    .   3-30
J* leta.......3  *.40  .   .     »    1-70
posamične Številke Stanejo fOT"»irf. "*' '   *¦'"**v*** -. -. jforofinino  sprejema upravnigtvo v Gosposki  ulici ? », v Gorici v   »OoriSki  Tiskarni«   A. OabrBcek dj; dan od 8. ure zjutraj  do 6. zvečer; ob nedoljah * ! ^ g. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane na
fjfume:
Oglasi In poslanice  se  računijo  po  itetit^vtstan  če— 'Uiso 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.,  :5-krat (J kr. vsaku jrista. Večkrat po dogodbi. — \Yeje Črko po prostora ^-j^iliMiie >u spisi v uredniškem delu  lf> kr. vrsta [_ Za oW'ko "* vsebino oglasov odklanjamo vsako od-
R. *2.
V Gorici, v soboto dne 26. maja  1906.
3 ne oziramo.
Tečaj XXXVI.
omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravniStvu.                                                           ,
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 _ h ali gld. 1-00.
»Soča« iu   »Primorec«  se   prodajata v Gorici v noši knjigarni, v tobakarni Selnvarz v Šolski ulici," Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. "2-2 ; — v Trstu v tobakarni  Lavrenčifi   na   trgu  della Cascrma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telofon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kam plovemo?
(Iz učiteljskih krogov.)
Gospod urednik! Ne pišem vam L|i vrstic s prošnjo, da bi jih objavili, Ippak zato, da jih spravim na papir v [spomin na čase, ki so in kakoršni so; jniorda pridejo kdaj prav, da se osveži spomin. Zdaj se o tem ne sme,pihati, }da veste!
Začnimo na Torainskem. Kako Mogo igra tominsko učiteljstvo?! Bože mili, kako se časi spreminjajo. Nekdaj, ni ravno dolgo časa od tega, ko so prihajali iz naših hribov čili glasovi [stanovske samozavesti in narodnega ra-fdikalizma. Bili so drugim v marsičem ;led. A dandanes? Kje je tominsko učiteljsko društvo? Ni ga! Kako se je vršil zadnji izredni občni zbor? Ali je bogoče kaj tacega? Ako ne ozdravi nezdravih društvenih razmer skupščina Zaveze«, se mora to društvo črtati iz Zaveze«. Na tak način se še ni teptalo društvenih pravil kakega društva, kakor M je to vršilo v Tomiuu.
Ali je na Goriškem mnogo bolje? $iti  s  Tominskega,   niti  z  Goriškega ne prinaša glasilo učiteljskih  društev >Uč:t. tovariš« poročil o društvenem dedovanju.  To se godi hote in vedoma, ker delovanje je tako,  da bi javnost jzmajala z glavo ob takem  delovanju. »Soča« je tudi redno prinašala poročila o zborovanjih naših društev.  Zakaj je to opustila ? Gotovo zato, ker se ji ne pošilja več poročil. Poročevalci že vedo, zakaj ne poročajo. Ali hočejo poročati o deputaciji, ki se hodi klanjat? Ali morda o načinu, kako se je sklepalo o deputaciji? Komu — ne pride v l poštev.
$ Molk je zlato — pravi pregovor, | i in vedno na mestu. Podoben ie noju, ['« vtakne glavo med peruti, du *ie vidi 1 nevarnosti, ki se mu bliža.
Da se otme pozabljivosti, hočem opisati način, kako se je volila deputa-cija, ki se je šla klanjat leta 1906. po Kristusovem rojstvu v imenu učiteljstva.
Na Goriškem imamo deželno učiteljsko društvo, ki ima zastopati učiteljstvo cele dežele. Ono se ni šlo klanja t, ker o tem ni sklepalo, ker ni imelo zborovanja. Poleg tega imamo še okrajna društva in sicer laško za mesto Gorica in okraj Gradišče ter slovenska za okraje Gorica, Sežana in Tomin. Nobeno teh ni šlo, ker o tem ni sklepalo doslej.
Goriško učiteljsko društvo ima nekaj podružnic, ki niso samostojna društva, ampak le podružnice. Njih sklepi so veljavni le, ko jih odobri glavno društvo. In jedna taka podružnica je sklepala na občnem svojem zboru v Gorici — o deputaciji, ki naj se gre klanjat. Komu - - je postranska stvar.
Na zboru je zadel predlog na ugo-v o r, in sicer krepak, a stvaren ugovor. Pri glasovanju, ki se je vršilo v znamenju ugovora in nemira, ni bilo mogoče kon-statirati, ali je predlog bil sprejet niti z navadno večino glasov, če tudi so glasovali z a cek> gostje iz drugih okrajev, ki niso udje niti podružnice, niti glavnega društva. In vendar jo de-putacija šla se klanjat ter bila milostno sprejeta. Uboga društvena pravila, kako se jih gazi!
Kmalu na to je imelo glavno društvo svoje zborovanje. Mali bf morala vzeti šibo za hčerko, ki je prestopala ojnice svojega delokroga. Tega ni storila, ker hčerka se ie prevzela in ni priznavala materi pokorščine. Zahtevala je celo v predrznosti svoji pohvale za oslarijo — pardon za neumnost svojo.
V predrznosti je šla še za korak dalje ter zahtevala, da kljubu dveh občnih zborov, ki so po pravilih — javni občni zbori — n e s m e n i k d o v javnosti govoriti o zadevi. Predrznost!
Najlepše pa je bilo na koncu. Neki tovariš, ki je hotel osmešiti opisano klanj anje, je predlagal, naj društvo sklene, da odslej se ima učiteljstvo hoditi klanjat tudi vsakemu kaplanu, ko pride v vas.... In zbor je molče pritrjeval ironiji, klanjalci pa predlogu. Učitelj B a 1 i č pa, ki se ponaša, da je trgal klopi nele na učiteljišču, ampak še poprej po celi gimnaziji, po bogoslovju in samostanih — je navdušeno ploskal: bravo, bravo! — Amen!
To se je zgodilo v Gorici v 20. stoletju po Kristusovem rojstvu. In potem nam poreče še kdo, da nismo napredni.
Z Bogom, gospod urednik!
Anton Dvorak.
Anton Dvorak, čegar velika skladba »Štab a t mater« se priredi dne 9. in 10. junija v dvorani »Trgovskega doma«, je bil prvi Češki glasbeni umetnik, ki si je z lastno silo priboril priznanje celega glasbenega sveta preko meje češke domovina.
Rodil se je 8. septembra 1841. v Nelahozevsi (Muhlhausen) na češkem iz revnih starišev. Učil se je glasbe v orgljarski šoli v Pragi ter preživel mladost kot vijolinist v kapeli Kom-zak-a, od 1862. nastavljen pri narodnem gledališči do 1873. S tem letom je nastopil kot skladatelj z večjo skladbo himen za zbor in orkester »Dediči bele gore«, moral se je pa vedno še vzdržavati s poučevanjem. Širšemu svetu postal je znan po založniku Simroku v Berlinu, kateremu je po priporočilu velikega nemškega skladatelja Brahmsa oddal — brezplačno — svojo »Moravske dvospeve«. Šele s »Slovanskimi plesi« 1. 1878. in Khapsodijo za orkester jo postal Dvorak slaven. Imel pa je že bogato zalogo skladb in zasnutkov v
svoji mapi, iz katere so izhajala poznejša dela.
Dne 24. novembra 1874. se je predstavila njega prva opera »Kralj in ogljar«, dne 17. aprila 1876., spevoigra »Vanda« obe tipa Wagnerja. 27. januarja 1878. je prišla na oder komična opera »Šelma sedl&k« (Kmet - navihanec), 2. oktobra 1881. »Tvrde" palice« oba pod uplivom Smetana - Brahms, Mozartovega tipa. L. 1883. je priredil oratorij » S t a b a t mater« v kristalni palači londonskega glasbenega društva (London Musical Soeietv), 1. 1884. so poklicali Dvofaka v London, da je sam vodil svojo skladbo. L. 1886 je zložil na poziv drugi veliki oratorij »Sveta Ljudmila« za veliki festival v Leeds-u na Angleškem.
Te skladbe in ta njegov nastop so povzdignile mojstra Dvofaka do svetovne slave ter mu dale premoženja. Dne 9. febr. 1882. se je predstavila velika opera »Dimitrij« po tipu Meyer-beerjevem, dne 9. febr. 1889. enaka »Jakobin«. L. 1892. bil je poklican v New York kot ravnatelj ondotnega narodnega glasbenega zavoda. VrnivŠi se v domovino, slavij en in bogat, je posvetil zadnjih svojih pet let češki operi.
Z deklamatorno opero »Črt a Kača«, predstavljena dne 23. novembra 1899., lirično »Rus al k a«, dne 31. marca 1901. in glasbeno dramo »Armida« dne 25. marca 1904. je hotel A. Dvorak podati moderno, glasbeno, deklamatorno dramo velikega stila.
Zadnje njegovo delo pred smrtjo 1. majnika 1904. je bil »Slavnostni spe v«, op. 113.
Anton Dvorak je bil ostal, kljubu vsemu naporu postati absoluten umetnik, naroden češki glasbenik. Čisto, lahko pojmljivo je podal svetu bisere češkega glasbenega genija, in v tem je njegova velikost. Težišče njega umetnosti leži v instrumentalni glasbi, komorni in simfoniški. V instrumentalni
Grof Monte Cristo.
napisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)
Monte Cristo tega ne vidi — kajti stal je pri oknu — h zakliCe:
..Ali, konja za gospoda Morcerfa,  toda hitro, kajti mudi
Njegove besede vrnejo Albertu življenje, da plane iz sobe. ¦ir°f gre. za njim.
«11 vala," pravi mladi mož, dvigaje se na sedlo. „Ti prideš «&or mogoče hitro za menoj, Florentin. Ali je treba kakega Povelja, da dobim vedno nove konje V"
»Nič drugega vam ni treba kakor oddati tega, ki ga jezite? in isti hip dobite drugega."
Albert spodbode konja, a ga še enkrat pridrži.
nMoj odhod se vam zdi morda čuden, neumen. Nerazumno vam je, kako kratke vrste časopisa lahko spravijo človeka * zavest, da, v obup. Torej," pristavi in mu vrže s konja stopiš, nčitajt8, toda sami iu še le potem, ko me več ne bo *H da ne bodete videli moje rudečice."
In dočim pobira grof časopis, spodbode Albert konja, ki *j to ?,ačudi, vide, da je ua svetu kavalir, ki misli, da je pri B.'*tn treba vporabljati to sredstvo, ter odleti kakor puSica.
// izrazom neizmernega sočutja v očeh gleda grof za ubogim '»'bertoni, in Šele, ko popolnoma izgine njegovim očem, vzame ('»«<»l'i« in čita:
„ Francoski častnik v službi Ali-Paše Janinskega, o katerem je govoril pred tremi tedni žurnal ,Y ImpartiaF in ki ni izročil Turkom samo Janine, ampak tudi svojega dobrotnika, se je torej res imenoval Fernando, a je izza onega časa pridejal svojemu imenu dostojanstvo in odličen rodbinski naslov.
„ Imenuje se zdaj grof Morcerf ter je generalni poročnik in francoski pair."
Tako je ta strašna skrivnost, ki jo je Beauchamp tako velikodušno zamolčal, vedno vstajala vnovič nalik grozeči pošasti. Drugi, krutejši časopis je objavil dan po Albertovem odhodu v Normandijo te vrste, ki so našega ubogega mladega prijatelja skoro spravile ob razum.
IX. Sodba.
Ob osmih zjutraj se da Albert javiti pri Beauchampu, baš ko se ta hoče iti kopat.
„ Vendar!" zamrmra Albert.
»Vendar, moj ubogi prijatelj," pravi Beauchamp. »Pričakoval sem vas."
„Tukaj sem. Ah, Beauchamp, vi ste mnogo predobri, da bi se bili napram komu izrazili o tej stvari, ne, ne, vaš sel mi je nov dokaz iskrenega prijateljstva. Torej k stvari! Ali slutite, kdo je provzročitelj V*
„Baš o tem sem hotel govoriti z vami."
»Prav, toda prej, prijatelj, mi povejte z vsemi podrobnostmi povest te strašne izdaje."
In Beauchamp pove ubogemu, vs-led sramote in bolesti skoro uničenemu mlademu možu to, kar hočemo mi ponoviti čisto priprosto.
Drugo jutro po Albertovem odhodu je izšel članek v nekem časopisu, in kar je bilo tem večje važnosti, v časopisu, ki je pripadal, kakor je bilo obče znano, vladni stranki. Ko je Beauchamp dobil v roke časopis, je baš zajutrekoval; takoj si je naročil voz ter se dal peljati, ne da bi končal zajutrek, v hureau dotičnega časopisa.
Slučajno je bil Beauchamp kljub razliki v nazorih urednikov prijatelj.
Ko je vstopil Beauchamp, je imel ta v roki svoj časopis in je bil videti ves zatopljen v članek o izdelovanju sladkorja, ki ga je najbržo napisal sam.
„Ah, moj ljubi, ker baš citate svoj časopis, mi pač ni treba šele praviti, kaj me je privedlo semkaj."
„Ali ste morda nasprotnik mojega članka o sladkorju," vpraša urednik ministrskega lista.
„Ne," odvrne Beauchamp, „to vprašanje me zanimiva jako malo. Iz drugih vzrokov prihajam."
„Iz zakaj prihajate V"
„Vsled članka o Morcerfu?"
„A1>, tako; ali ni res, to je čudno?"
„Tako čudno, da riskirate s tem, kakor se mi zdi, tožbo zaradi žaljenja časti in kot posledico te resen proces."
Nič od tega, kajti zajedno s člankom smo dobili tudi dokaze, in trdno smo prepričani, da bode gospod Morcerf čisto miren. Sicer se pa izkaže deželi usluga, če se ji pokaže, kakšnega nevredneža je doslej obsipala s častmi."
Beauchamp molči.
nToda kdo vas je o tem tako dobro obvestil ?" vpraša potem! „Moj časopis, ki je prinesel prvo poročilo, je moral umolkniti, ker je manjkalo dokazov, in vendar je na~i več na tem nego vam, kajti gospod Morcerf je pair In mi spadamo k opoziciji."
glasbi A. Dvofak ni le prvi čeSki, ampak eden prvih svetovnih umetnikov. Anton Dvofak v glasbi ni filozof kakor Wag-ner, ni absoluten kakor Beethoven, zato za svetovno glasbo tudi ne more imeti istega vesoljnega pomena — zvenela je v njegovih skladbah vsegdar češka struna. — Bil pa je po smrti Brahmsovi največji simfonik.
Domače in razne nooice.
Pewko in glasbeno društvo vabi vse gg. pevke
in pevce, da se polnoštevilno udeleže skupne vaje danes 26. maja v društvenih prostorih.
Posebno se vabijo oni gg., kojim se je pollalo not^^ dogovori za daljše skupne vaje.
Pe»SkO in glasbeno draŠtlO priredi dne 9. in 10. juiuja veliki oratorij prvega češkega glasbenika Ant. Dvoraka. Društvo ima ogromne denarne troške za to prireditev, pevci naporen trud, zato se pričakuje od slovenskega občinstva, da izkaže oba dneva potrebno zanimanje.
Soška podružnica slovenskega planinskega društva,
OdSSk Gorica, priredi skupno s tržaško in ajdovsko podružnico dne 4. junija t. 1., bin-koštni ponedeljek izlet na Nanos-Pleša. (1261 m).
Kdor se tega irfeta udeleži, oglasi naj se do sobote 2. junija pri g. dr. H. Turni, da se preskrbi ali voz zjutraj rano 4. junija ali prenočišče od 3. do 4. junija v Št. Vidu.
Podrobni spored prihodnjič.
V iukOVSkOS predori! so končana vsa večja dela. Čiščenje in polaganje šip. skonča do 15. junija. Danes moramo konstatovati, da so s sedaj skončanimi deli odstranjene vse ovire, ki so bile v zvezi s tem predorom glede otvoritve nove železnice.
Q!vor!t» nOVO železnice se izvrši vsekakor med 1. in 15. julijem. Dan nikakor še ni določen, dasi se je imenovalo doslej vedno 15. julija kot dan otvoritve. Otvoritev je odvisna od tega, Če se je udeleži cesar, ter v tem slučaju od časa, kdaj bodo pomorski manevri. — Čujemo pa tudi, da utegne biti otvorjena meseca julija le proga Jesenice -Gorica, do Trsta pa malce kasneje.
Koliko Staae OOkOVSkl predor? — Pri normalnih razmerah bi bilo troškov okoli 2 milijona K, sedaj pa stane predor okoli 4 milijone K. Težave so bile velikanske. Pritisk je bil v slučajih tako hud, daje kamne v obsegu kub. m. zmrvilo. — Tehnično-policiiski vlak se odpelje proti koncu junija. Potem bodo vozili po progi vežbalni vlaki.
Velika razburjenje vlada v celem tolminskem okraju med trgovci in obrtniki radi obremenitve od strani davčne oblasti. Fiskalnost presega vse meje. Meri se še vedno po razmerah, kakoršne so bile v sredi gradnje železnice, kar je skrajno neopravičeno. Materijal se nabira, in če oblast ne krene na druga pota, pride do velike akcije.
Bazvidrica vseh novih slovenskih knjig v Ljubljani. — Pred dvema letoma se je ustanovila na ljubljanskem magistratu evidenčna zbirka vseh slovenskih časopisov. Uredništva pošiljajo svoje liste na magistrat brezplačno kot dolžnostne eksemplarje, zato, da morejo tukaj na enem kraju študirali slovanski literati slovensko žur-nalistiko in da jim ni treba radi tega potovati v vsa tista mesta — in celo v Ameriko — koder se izdajejo in tiskajo slovenski časopisi. Ravno tako potrebna pa je tudi ra^vid-nicavseh novih knjig slovanskih. Zato je gotovo ustreženo slovenskim književnikom, bibliografom in liter, zgodovinarjem, če se ustanovi na ljubljanskem magistratu zraven že obstoječe evidenčne zbirke slov. časopisov še čisto nov oddelek za evidenco vseh novih slovenskih knjig in brošur. V imenu dobre stvari se torej obrača ljubljanski župan do vseh gospodov knjigarjev, založnikov in tiskarjev, ki izdajejo, zalagajo ali tiskajo slovenske knjige in brošure s prošnjo, da poslej blagovolijo pošiljati brezplačno po jeden „dolŽnosten" eksemplar svojih izdaj za »centralno narodno evidenčno knjižnico" mestnemu magistratu ljubljanskemu.
Za zastavo bralnega in pevskega društva v Št.
AndreŽU so darovali: Kanut Janez G K, Pavletič Jos. 5 K, Zavadlav Fr. 2 K, Budal Al. 3 X, Mozetič Janez 2 K, Cingerli Al. 2 K, Vižiatin A. 2 K, Maraš Jos. 1 K, Nanut A. 1 K, Ipavec Fr. 2 K, Novak A. 1 K, Kuzmin A. 2 K, Pavlin A. 1 K, Batistič A. 2 K, Batistič Jos. 1 K, Marušič Fr. 3 K, Moc Jos. 3 K, gospa Furlani, k um i ca, 30 K, Jos. Ktranin, predsednik, Se 5 K.
Zahvala- - Podpisano društvo se najto-pleje zahvaljuje vsem p. n. udeležnikom pri slavnosti razvitja našega prapora, zlasti iz mesta, društvom, ki so prihitela na naše vabilo v Št. Andrež, pred vsem Sokolu, posebno pa še blagorodni gospej Furlanijevi kot kumici, g. dr. Pucu za lep slavnostni govor, g.finam v narodni noši, našemu pevovodji g. E. Komelu za velik trud ter konečno vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila naša slavnost tako dobro. Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu.
Pojasnilo velikem užllnlnarju o krivično vplačani užitninl preteklega leta. — v prejšnjih štev. „Sočeu
sem označil, kar smo imeli škode vsi trgovci splošno. Danes pa navedem, kar sem sam po krivici plačal oziroma trpel Škode po novo uvedeniužitnini,in„ sicer..zato, ker financa je orodje postave, kakor že rečeno, da ne more in ne sme delati po vesti.
Vsled tega sem najprvo plačal užitnino
od špeha za 100 kg kron 6.  Ta  užitnina je
bila že eno celo leto pred plačana gosp. Go-
rupu, a —- pri odstopu Gorupa ni prišlo na
um ne meni, ne uslužbencem Gorupa, da bi
I mi odobrili užitnino špeha, ker tako blago se
drži v temnih krajih ven z rok,  in vplačana
i užitnina pred 1 letom je že zastarela, da smo
oboji pozabili. Pri nastopu finance je bilo treba
! spet plačati od ravnoistega že vplačanega blaga
kron 6—7.
I          Pa ni to  dovolj,  ker je isti špeh  bil
I shranjen v temnem kotu, jaz sem bil  ta čas
bolan, in sem naročil hlapcu, naj ga ceni, ko-
| liko ga je,  cenil  ga je nekaj kg manj; je
došla financa, plačati je bilo treba 2—3 krone
j daca in 4 krone kazni, skunej kron 7, čeravno
je financa vedela, da je že dac vplačan 1 leto
pred; nič ni pomagalo.
Dalje sem zadacal 1 sod vina od 700 ! litrov pri sosedu, ker sam nisem imel dovolj j prostora v shrambi; ko sem poslal po to vino, ni bilo ravno te mere posode pri rokah, se je I natočilo le 660 litrov, ostalih 40 litrov plačane | užitnine je Šlo v zrak, t. j. v tistega '/» nii-i lijona dobička; po 12 vin. na vsakem litru I znese krone 4-80 v. Za tem mi je došel 1 sod j maršale po železnici, litrov 107. Po železnici j so odpili 5 litrov, a plačati sem moral za vseh i 107, čeravno sem imel dokaz, da je vsebine I manj, je že 80 vin. škode. |          Konečno sem nastavil sod viua zadaca-
! nega v sili brez naznanila financi. Ko je vpla-| čano, se pač lehko nastavi, in vendar je došla financa, zapečatila pipo, da nisem 10—12 dnij smel točiti tega vina, kar mi je provzročilo na malem vsaj kron 5 škode. Po dolgem raziskovanju so vendar uvideli, da nisem nič zakrivil ter so mi  odprli nazaj  točenje, a kako nečastna je bila ta blamaža, to  spričevanje itd. toliko pri tem vinu, kakor pri špehu,  se ne da popisati, posebno ko so določili kazen po j nedolžnem pri finančnem uradu;  ukazali  so i iinancu opasati si sabljo in me gnati   pred seboj plačat to bagatelo na veliki poštni urad ob 11. predpoldne. To Vam je bila pot, kakor da bi koga ubil, in enako se je zgodil  tudi vsem drugim strankam tak častni odgon. Fej velikem užitninarju za take dobrote, imam že 34 let krčmo, pa še nikdar nisem  kazni pla-! čal kot lani po nedolžnem. Torej  poleg onih 200 kron zgube, postavno vplačanih in navedenih v zadnji nSoči",  ostaja dodjati  še teh kron 24-60 v, krivično uplačanih. Izposlujte vsaj  te, gosp.  veliki užitninar, za narodno prosveto v povračilo. Drugače pojdite se solit,  Vi in Vaše nove iznajdbe, kf nam i škodujejo in nas mučijo.       Krčmar z dežele. Okrožnim Zdravnikom v Senožečah je  imenovan  g.   dr. V.   Gregorič,   doslej   občinski zdravnik v Sežani.
Tolminski StariŠl so uložili pred časom pritožbo na deželni šolski svet proti nerazdeljenemu poduku, kakor ga imajo sedaj v Tolminu, ter so zahtevali, da se uvede zopet dopoldanski in popoldanski poduk. Odgovora še ni. Vprašamo slavni deželni šolski svet, kdaj smejo prizadeti stariši pričakovati odgovor V
j        »Goriška ženska podružnica družbe sv. Cirile in
[ Metoda"  bo imela občni zbor dne  30. maja I 1906.   v   prostorih   tukajšnje   „Čitalmcea  s [ sledečim dnevnim redom:   1. Letno poročilo načelništva.  2. Prečitajo  se naznanila  druž-! benega vodstva. 3. Morebitni nasveti. 4. Volitev načelstva.  Začetek  točno ob 4. uri in i pol popoldne. P. n. gospe in gospice so na-prošene, da bi se v obilnem številu udeležile I občnega zbora. — Posebna vabila se ne raz-I pošiljajo.                                      Kačelstvo.
Občinske volitve v Cerknem. — županstvo v
I Cerknem razglaša: Ker je doba sedanjega ob-j činskega starešinstva cerkljanskega potekla, I vrfdie se. bodo aove volitve v zmislu § 21. l vol.  redu  po   naslednjem redu:   V torek
dne 5. junija 1906. voli III. volilna skupščina, pričenši z izravnim davkom 14 K 90 vin. do vštetih 5 K izravnega davka. — V sredo dne 0. junija 1906 nadaljuje III. volilna skupščina z izravnim davkom 4 K 99 vin. do najmanjšega zneska in voli se namreč ysaki dan cd 8. do 12. predpoldan iu od 2. do 6. ure popoldan. — V četrtek dne 7. junija 1906. voli II. volilna skupščina od 8. do 12. ure predpoldan, pričenši z davkom 31 K 74 vin. do 14 K 99 vin. — V četrtek dne 7. junija 1906. od 3. ure popoldan do 6. ure zvečer voli I. volilna skupščina pričenši s častnimi volilci; potem volijo davkoplačevalci po imenikn do izravnega davka 31 K 77 vin.
Vsak volilec voli 10 s t ar e Sin in 5 namestnikov. — Kdor bi na volišče kasneje došel, kakor bode klican po vsporedu, glasoval bode potem, ko bode ves imeuik prečitan, ter se mora v to pri volilni komisiji zglasiti. — Volitve se bodo vršile v družinski sobi Viktorije Tušar v Cerknem hšt. 91, po domače pri Balantaču v I. nadstropji. Župan: A. Kosmač.
Imenovanje. — Štajerski rojak g. Jakob Vrečko, dosedaj poštni oficijal v trgovinskem ministerstvu, je imenovan poštnim komisarjem v Zadru.
Jilžna Železnica kar noče priznavati slovenščine v naši deželi. Sedaj vabi v Postojno le z 1 a S k i m i lepaki, katere je razdala po javnih lokalih. Nam pa so poslali slovenski lepak! Južna železnica naj razdaja v Gorici slovenske in laške lepake, to bo prav. Preziranja smo siti do grla!
Verska blaznost — V norišnico k usmiljenim bratom v Gorici so oddali 19 letnega K. Stekarja, ker je zapadel verski blaznosti. Veliko je takih žrtev 1
Otrok z nožem ranil otroka.  —   is letni
David Giorgion iz Brume pri Gradišču se je spri z nekim dečkom jednake starosti. Ta slednji je potegnil nož ter ranil Giorgiona, ki se nahaja sedaj v bolnišnici. K sreči rana ni nevarna.
Umrlo je v Gorici v času od 13. do 19. t. m. 14 oseb, rojenih je bilo v tem času v mestu 8.
Tudi Slovenec. — Voditelj nK r o j a š k e zadruge" Teodoro Hribar, kateremu so klerikalci prodali zadrugo, je bil včeraj tudi porotnik. Prisegel je po laško! — Ubogi slovenski denar!
Nove poletne uniforme dobi 20 avstrijskih
peš-polkov, večinoma na jugu. Barva teh novih uniform je siva.
Vlaki iz Trsta V Gorico vozijo sedaj dan na dan za poskus.
Ali se je bal slovenskih trobojnic? — Križev
teden so procesne. V Št. Andrežu gre taka procesija navadno po poti, ob kateri so bili sedaj ob slavnosti drogi s slovenskimi zastavami, toda letos ni šla tam, marveč štandrežki g. nune je zavil na drago pot in ni hotel iti pod slovenskimi zastavami. Zakaj ne — ni treba vprašati!
' Katoliški župnik radi krive prisege pred sodnijo.
—  Zadnjič smo povedali, da je začela pred sodnijo v Ljubljani zanimiva razprava proti katoliškemu župniku dr. Mauringu na Igu pri Ljubljani. Obtožnica pravi: C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani dviga proti dr. Ivanu Mauringu, 41 let staremu, samskemu župniku na Igu, zaradi raznih prestopkov že kaznovanemu, obtožbo: Dr. Ivan Mauring je v kazenski zadevi proti Janezu Švigeljnu iz Bresta zaradi hudodelstva goljufije dne" 24. marca 1903. pri deželni sodniji v Ljubljani kot priča zaslišan vedoraa po krivem pričal, da mu je imenovani pobotano vsoto 40 K za škodo, povzročeno podružni cerkvi sv. Andreja v Brestu po v računih o gospodarstvu z njenim premoženjem za i. 1899.—1902. incl. prenizko za-računjenih prejemkih (na zakupnini za podružni cerkvi lastne travnike) plačal nekaj dnij po 7. februarju 1903., in da je on (dr. Mauring) to vsoto naložil v hranilnici, — ter s tem zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ U, 199 a) k. z. kaznjivo po § 202 k. z.
Razlogi obtožnice se glase: Proti Jane/u Švigeljnu, posestniku v Brestu, so se spornimi! 1. 1903. pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani vršile uvodne poizvedbe zaradi hudodelstva goljufije po §§ 197, 200 k. z. storjenega s tem, da je tekom približno 30 let kot ključar podružne cerkva »v. Andreja v Brebtu pri polaganju računov o gospodarstvu z njenim premoŽenjem vsako leto mesto znesku 44 K, ki ga je sprejel na zakupnini za cerkvi lastite travnike, kot prejemek izkazal le 84 K 72 h.
—  Osumljenec se je zagovarjal, daje do leta 1899, zakupnino od travnikov pobiral dud 12.
I junija 1H99. zamrli Matija Perme iz %m^ in zaračuual kot prejemek mesto 44 K le ;l I K 72 h, ter da je potem on (Švigelj) pri L laganji računov za leta 1899. do vštet. letr I 1902. isto storil, misleč da je letni ostanek 9 K 28 h namenjen ključarju za njegov trud in da si je zato ta denar pridržal.  Ko pa ^ je 1. 1903. dognalo,  da je ta  njegov nazor nepravilen,  pa je plačal župniku  dr. Ivana Mauringu na Igu za vsa 4 leta, kar si je {Jrj držal. — Imenoval  župnik je  bil dne 24 marca 1903. zaslišan kot priča in i z po vedaj' da mu je Švigelj pobotano vsoto 1 4 0 K z a š k o d o,  ki jo je imela podružnic za časa zadnjih 4 let, ko je Švigelj  pobirv zakupnino, plačal nekaj dnij po 7. febniarj = I I 1903.  Meseca septembra   1905. so se c. ks I državnemu   pravdništvu   v   Ljubljani   ovadi;. j nove nerodnosti in nepravilnosti pri polagati1 j računov o gospodarstvu s premoženjem podrui-j nih cerkev sy, Andreja v Brestu in sv. Jakofo j v Strahomeru, in so se zopet začele  uvode* poizvedbe,  tekom katerih je  bil  župnik dr Ivan Mauring dne* 29. novembra 190f>. zasl&i; kot osumljenec.  Vprašan, kje da je zaračuui. gori omenjeni, od Janeza Švigeljna  vplača:; i znesek 40 K, je dr. Mauring trdil, da ga ni j koli ni dobil  od  imenovanega, in ko se «,:.! jo očitala njegova izpovedba kot priča z di.. 24. marca, je odgovoril, da se  ne  spominja, da bi bil tako govoril, in da je toliko  hote; reči, da bode naločil kapital v hranilnico, aU mu bo Švigelj plačal. Prej jerekel, da ga je nalo žil. Švigelpa mu še do danes ni plačal, terjal j.2, ga on tudi ni. Ko je bil od g. preiskovalne^, j sodnika opozorjen na to, da je dni'1 21, marci 1903. izrecno izpovedal, da je v>K naročila knezoškofijskega ordinarijata od &i- j geljna Že izterjal znesek 40 K in ga naloži: ] v hranilnici, je zopet odgovoril, da je takrc: hotel le toliko  reči, da je že opominjal  š\i-geljna, da mu je imenovani že obljubi! plači!:) in da bode  denar naložil v hranilnici, ko ju dobi. Ta zagovor pa v očigled besedila izjio-vedbe dr. Ivana Mauringa kot priče ne mori" veljati, saj tudi dr. Mauring sam niti no trdi, da bi ga bil g. preiskovalni sodnik napak ra zumel in da bi se bila njegova (dr. Maurinu* j izpovedba zapisala drugače, kakor jo bila jic- j dana.  Tudi ni misliti, da bi  se  bil   omikan j človek le zmotil v izrazu iu nekaj označil kot f storjeno, kar je še le nameraval storiti. Trii;' se mora  toraj  do  zaključka, da je dr. Iv« i Mauring dne 24. marca 1904. nalašč, valoma J po krivem pričal, pri čemur se je ozirati j tudi na izpovedbo  priče  Franceta  Lenarčič, I posestnika na Brestu.              (Dalje pride.)   I
Porotne razprave. — iz obtožnice proti „sve-1
drovcem* posnemamo: Dne 3. nov. 1905. seje j bilo sporočilo Samuelu Joui, da je bil ponoči 1 okraden v svoji  prodajalni v RaStelu. Tatovi, 1 ki so bili najeli  sobo pri gospe Steinerjevi t J prvem nadstropju nad prodajalno, so napraviti j luknjo v pod ter tako prišli v omenjeno proda-j jalno. Hoteli so prevrtati  blagajno (VVerthei-1 merico), ali ker se jim to ni posrečilo, so po- j brali drug dena**, zlezli zopet v sobo in odšli] Luknja v stropu je bila 70 cm dolga  in  40 J široka, na blagajni se pozna na dveh strani 1 vrtanje v 10 mm v ploščadi, železo  blagajne J je bilo načeto za kak mm.  Hitro se je kon-1 statovalo, da je tu deloval Btihi sveder". Kadi J tega so klicani na odgovor obtoženci Pečenko, ] Coiombo in Siglich  kot storilci ter Perissioi 1 in t<nigoj kot sokrivca.  Pečenko je  priznal, I da je v sporazumu s Colombom in SiglichenJ, 1 spremljan od Črnigoja, vzel v najem sobo pri I Steinerjevi ter da so se pripravili na tatvino i Izpovedal je, da so šli po storjeni tatvini if-' f Sočo, kjer jo bil v neki gostilni najel Sijilr |* voz, s katerim so se peljali v Nabrežino. 1W- [ Gradišča je vrgel sveder v vodo, v Nabre/iu' | je izgubil   nekaj   kuponov.  Izpovedal je   i>(- l čenko, kakor so je vršilo, samo svojim sokrivd L je v izpovedih prizanašal. — Poleti 1905. -- i se sešli večkrat Pečenko in Siglich s Poriss'-- 1 nijem in Črnigojem,  katera šui   nasvetovai* $ tatvino pri Venutiju, kjer se je potem izvrši-* J tr .vina na škodo tvidke Jona. Ornigoj je prod J lagal tudi tatvino v tovarni v Stranicah, alit0 j so potem opustili. Perissini je peljal Pečenka v Gorici v Židovsko ulico, da si ogledala vrata tvrdke Jona tamkaj. AH ker se ta zapirajo w« angleški uzda, sta uvidela, da ne bo nič: na to so odlu&li  iti pogledat v vežo hiže št. *'• j v Raštelu. Nato je bilo med Črnigojem, Peris-siuijetn in Pečenkom določeno okrasti Venutija-Pečenko jih je opozoril na težave,   ali Perissini in črnlgoj sta ostajala pri tem, da naj ^ izvrši tatvina pri Venutiju. Pečenko, Cobuibo f.n Siglich so si tam okoli ogledovali, kar s<* zagledali na vratih naznanilo, (ia se odtlej1' (Dalje i> prilogi.)
Priloga „So6b" it. 42. z dne 26. maja »06.
mesečna soba. Tu so najeli sobo pri Steine-nici. Perissini je predlagal tatvino tudi na postaji v Knninu, kjer naj bi bilo v blagajni kakih .'5000 K. Kadi tega ae obtožujejo: glede tatvine pri Joni Colombo, Pečenko in Siglich kot neposredni storilci, kot sokrivca Perissini in Črnigoj; glede nameravane tatvine pri Ye-uutiju Colombo, Pečenko in Siglich, sokrivca Perissini in 'črnigoj ;*%lecfe nam,e%Tmie**l1ftf' viue v Krminu Pečenko, Siglich in Perissini. Izmed prič smo omenjali krčinarja, Fur-lana. ki je izpovedal glede Črnigoja. Samuel J o n a je povedal, da ker mu je bilo vrnjenih 175 K, ima škode le 180 K. Ako bi biU ta* tovi udrli v blagajno, bi bili odnesli 12.300 K. SijilichovH nevesta mu je pisala trikrat, naj ne otežkoči usode njenega Ijubčka, Venuti je izpovedal, da če bi bili izvršili tatvino pri njem, bi bili pobrali denarja in vrednostnih papirjev v znesku 20.000 K. K. Biccabona, železniški oricijal v Krminu, je izjavil, da v Krminu bi bili dobili tatovi k večjemu (»00 K. s«icer pa je tam »redno razsvetljeno in zastraženo. Kr. Candido je izpovedala, da seje predstavil Colombo, ko je iskal sobo v Raštelu, 2& zastopnika tvrdke Levi na Reki. A. Stei-nerjeva pa, daje vzel sobo v najem Pečenko. Potem je prišel Colombo, zvečer neki J drugi Človek. Ponoči je slišala ropot, zjutraj je nesla kavo v sobo, našla jo je zaprto. A. Kancijan, krčmarica v Jenkovem, pravi, da je bil Pečenko dvakrat v njeni gostilni, Iskal je Črnigoja. Drugič je bil v družbi s Pertainijem. I»a8ki učitelj Ga! liga ris izpove, da pozna Črnigoja, ker je bil pri njen na brani. Videl je v hiši večkrat Pečenka.
Drugo jutro je bilo stavljenih porotnikom trinajst vprašanj. Državni pravdnik Vidulich je povdarjal, kako je zavzela prebivalstvo vest o tatvini, ter zahteval strogo kazen. Colombo je izj&vijal, da je. bil prisiljen v tatvino radi ekonomičnih stisk. Siglich je pove-dal, da si je s 14 leti že moral začeti stfll služiti krtih. K tatvini so ga dovedle denarne »tiske. Odvetnik dr. Nardini je branil Pe-: tenka, ('oloiaba in Siglicha, odvetnik dr. I'lego ; je glede Črnigoja povdarjal, da je ta vedno tajil. Črnigoj ni omikan, je priprost, ki se jim je mlal za vsako ceno.
Razsodba je bila razglašena popoldne. (.ila>i se: Črnigoj je oproščen (z jednim qiasom>, Pečenko je obsojen na 4 leta, Siglich na 5 let, Colombo na 4 leta na 4 leta in pol, V o r i s s i n i na G let težke ječe, .s postom vsaka dva meseca.
Včeraj se je vršila porotna razprava proti i.v, letnemu Jos. Gorjanu z (itčine v^Goriri, ki jo bil obtožen, da je umoril dne 20. nevernim lani Valentina Padovaua. V krčmi v ulici i proti Julijskim planinam so s« sešli Padovan, f >io:-jan, 20-letna Tereza Gomišček, v katero :' jt? bil Gonim zaljubljen, s prijateljicami, med drugimi tudi delavec na železnici Franc Kocbek. (lorjanov brat je igral harmoniko, plesali k peli so. Ob 7',', se se napotili v mesto, aaprej dekleta. Gorjan je bil nekaj ljubosumen ter jo prekladal nož iz jednega žepa v drcgeisA. Kocbek mu je rekel, naj se maščuje nad njimi, ker mu odpeljejo dekle. Zahteval j'1 od Gomiščekove, naj gre ž njim, pa ni hotela. Ta dva sta jezno zapuščala družbo, kar w je približal Padovan, katerega je Oorjan strnil z nožem v vrat, vsled česar je umrl. Toliko iz obtožnice.
Uorjan je  izpovedal, da ga je Padovan
napadel ter udaril, na kar je on reagiral, ne
šotč pa ga usmrtiti. Po zaslišanju raznih prič,
ki gledt- umora niso vedele nič natančnega po
vedatir in po govorih  drž. pravdnika in bra-
,  tftelja dr. Levpnščka je bila  proglašena raz-
-«dba. Gorjan je obsojen na 18 mesecev težke
l J*'*, 'lx\) K mora plačati   pogrebnih troškov,
¦   1(*» K za zastopanje, glede* 2000 K odškod-
'.  n»» se odkaže civilna pot.
Sodni dvor je bil pri tej razpravi se--Mjen tako: < J abrijelčič, predsednik, Hutar, Kuhačevič. Zapisnikar Šolar. Branitelj dr. I^evimSček. Drž. pravdnik Vidulich. r PliiMirti — iz ust državnega prirdnlkt. --Tisti zagrizeni laški nacijonalci, ki hočejo Slovence po vsej sili polaščiti, nadevajo našim ^mjefnim imenom svoje spakedranke. Taka *l>aka je tudi Piedimonte za Podgoro. Laški i Zftgrizenci usiljujejo to spako, kjer le morejo, ' l*r Pišejo povsod! Piedimonte za Podgoro — wisi c. kr. obiasti ne pripe^navajo tega u«i-Ijflnega imena. Namostništvo ga ne primvo. posta ne dostavlja pisem s Piedimonte, ker J*§<* kraja ni. Ali čujte (a strmite! V Gorici taamo državnega pravdnika, ki se drzne javno Prt ^odidjski razpravi rabiti spako laških šovinistov Piedimonte namesto Podgora. Pri raz« l>ravi o „svedrovcih« je rekel ne enkrat, am-l)Rk   večkrat, Piedimonte namesto Podgora!
To je očitano žnljenje Slovencev, to se pravi javno se skladati z delom laških šovinistov proti nam naperjenim. In kaj takega celo v sodnijski dvorani I Predsednik dvorni svetnik vit. Defacis je rekel Podgori vedno le Podgora, katero ime edino ima ta vas, df^avni pravdnik cavaliere Vidulich pa si jt izposodil spako laških neodrešencev Piedimonte ter strašil ž njo 1^^sYa1ffiJskWtwnni. NiHiteo volje, kaj takega trpeti, in zahtevamo, da se nikdar več ne zgodi. Svoje laško srce naj razkriva cavaliere Vidulich kje drugje, sodnijska dvorana ni kraj za to. --- Novi gosp. sodnijski šef v Trstu naj si malce natančneje ogleda tega gospoda; priporočamo mu ga najtopleje!
Državni pravdnik Vidulich in včerajšnja razprava,
~ Včerajšiija porotna razprava se je imela vršiti edinole r slovenskem jeziku. Vsaj kazalo je tako. Sodni dvor je bil slovenski, zapisnikar Slovenec, branitelj Slovenec, obtolenec Slovenec, obtožnica slovenska. Porotnikov Slovencev dosti na razpolago. Ali tu je državni pravdnik Vidulich posegel vmes ter odklanjal slovenske porotnike, dokler je mogel, tako da je nastala končno mešana porotna klop: 7 Slovencev, f> Lahov. Poklicali so tolmača g. E. Klavžarja. -— Praksa, da je v takem slučaju razprava čista slovenska, je že uveljavljena, in vse je bilo ž njo zadovoljno, ker so take razprave najkrajše in gre vse v najlepšem redu. Z Lahom naj bodo razprave laške, s Slovencem slovenske. Ali kakor je dajal prejšnji dan cavaliere Vidulich brce Slovencem s Piedimonte, tako je poskrbel sedaj mešano porotno klop, da.se je vlekla razprava celo v noč. Ali razprava ni bila le dvojezična, marveč predsednik jo je vodil tako, da je zapostavil slovenščino za laščino. ^e več. Predsednik je prašal potom tolmača laško obtoženca, če je umel vsebino obtožnice, in tako je Šlo naprej ! Predsednik je Slovenec, obtoženec Slovenec — z laškimi pričami je govoril pa sam laško. G. Klavžar je tolmačil laški govor slov. predsednika in slovenske odgovore prič prelagal na laški jezik. Vse je bilo najprvo laško, potem slovensko. Državni pravdnik je govoril laško, potem pa se je sjlil tudi s slovenščino. Torej če je čutil potrebo poslužiti se tudi slovenščine v svojem govoru — čemu pa je bila sploh potem dvojezična razprava? Čemu je odklanjal slovenske porotnike V Mi ne dobimo nikakega vzroka za to! Ali se je vse to izvršilo preračunjeno, da se vrnemo do tiste stare neumne prakse, proti kateri smo se borili ter Že dosegli preobrat ?! - Naj bo tako ali tako, protestovati moramo proti teran in se zavarovati, da se v bodoče kaj takega onemogoči. Poživljamo poslance, da posvetijo tem razmeram vso paznost ter storijo primerne korake: zlasti Še, ker pravijo, da bo Vidulich še avan-zirali V pokoj naj ga pošljejo, v pokoj, v „Piedimontett !
IflOŽ nimamo 1 Na drugem mestu poročamo o nečuvenem postopanju državnega pravdnika V i d u 1 i Č a in predsednika porotne obravnave. Slovenski porotniki so sprejeli vse te brce, jezili so se sicer, — ali to je bilo tudi vse! In vendar je v oblasti porotnikov, da spravijo krivce v zaslužene škripce. Toda porotniki morajo biti in ožje ne pa plašljivi zajci. Ako sami ne znajo, kako naj bi nastopili, naj bi se dali podučiti! Časa so imeli dovolj po obedu! Kdo naj se bori za pravice slovenskega jezika, ako porotniki ne sodelujejo?!
Včeraj SO pokopali v Gorici resen-nega poročnika H. Schoberta, brata nadporočnika Schoberto tuk. 47. pešpolka. H. Schobert je bil na zadujih vajah pri domobrancih v Dubrovniku. Na v»jah jih je zalotil dež. Okoli 200 vojakov je vedrilo blizu neke kmetske hiše, kar je treščilo, neki domobranec je. ostal takoj mrtev, poročnik Schobert je umrl za pol ure. To se je zgodilo 21. t. m.
IaSaV8R VBČer na korist „Narodne prosvete" na Vnebohod ni zadovoljil' ne prirediteljev ne občinstva. Krivdo na tem nevspehu nosijo tisti, ki bi bili morali priti, pa jih — ni bilo. Udeležba jebila pičla, komaj okroglo 100 oseb. Tolika mlačnost slovenskih meščanov je vzela vso dobro voljo sodelovalcem, tako, da se je to poznalo pri vsaki točki preobsežnega sporeda. Da je bila izvršitev vsled tega slabša, e le preveč umijivo. Pripominjamo, da na ta večer ni došel marsikak Slovenec, ki je pa bil navzoč na nemških in laških šarlatanskih prireditvah v zadnjih časih. Tam je bilo vse dobro, zabave in smeha dovolj, nič stroge kritike, nič ni bilo težko za kronice in desetice navrh za ničvredne razglednice, — za slovenski zabaven večer pa je vsega Škoda in kritlkasterstva polne koše. Treba bo zares drugačne šole po geslu: Kakor ti meni, tako jaz tebi I
Spored je bil jako obširen in mnogovrsten. Na sploh bi bil vtis dovolj dober, da niso „prizori iz zakonskega življenja« Vsega pokvarili. Takih bedastoč naj ne prihaja več na oder! Odbor je pustil g. M. prosto roko, in to je bilo napačno! Drugače so bile ostale točke dovolj dobre, nekatere celo prav dobre. Seveda nekaterniki ne znajo ločiti »zabavnega večera" od koncerta ali umetniške prireditve, ali počasi se že še naučijo tudi tega. —- Po sporedu je mladina še plesala. Prireditelji imajo poleg truda še deficit! — Kdo naj ima še kaj veselja do podobnega dela?
Na Binkošlni ponedeljek priredi pevsko-tam-buraško društvo v Št. Andrežu tamburaški koncert v gostilni pri Molarju.
KafoIiiRa veselica t "• Bfljalf aH Jionda si, Monda
Si, la mora ItO". - Pišejo nam: Preteklo nedeljo sem prišel slučajno v Bilje in se udeležil otroške veselice, ki jo je priredilo šolsko vodstvo pdtl patronanco čč. gg. v črni suknji, na čisto katoliški podlagi, kar so pričale posebno tonttgobrojne ž o 11 o b e l e zastave. Vse je nadkriljevnl pri tej »veselici" nastop znanega nune* Rojea ob srečkanju s fonografom, ki je izvrševal svoj krasen program laških klannuskih pesmij, a la „Biohda si, bionda si la mora no. Su compagni, (pesem rdečkarjev pod papeževo zastavo!) i. t. d.
Komentarja ni treba.
V Nabretlnf. — Dne 27. t. m. bo o priliki slovesnega zaključka šolskega leta ii)05./06. razstava šolskih izdelkov klesarskih vajencev in pomočnikov. Prijatelji Šolskega napredka vabljeni so, da se udeleže te slovesnosti, ki se bo vršila ob 11. uri predpoludne v šolskih prostorih.
Razstava bo odprta: predpoludne od 11. do 12. in popoludne od 2. do 9. ure. Vstop brezplačen.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich,
Ponočna služba v lekarnah,   - v času od 27.
t. m. do 3. jun. bo ponočna služba v lekarnah < lironcoli-Gliubich.
NOVO plesišči priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Franc Pavšič, mizarski mojster na Šempeterski cesti. Priporoča tudi odre za veselice in kole za obešanje zastav, sploh vse potrebščine za take prilike.
LiStllica. - G. dop. v P — u. — Prihodnjič !
Vozno verigo so uašli v Gosposki ulici. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri tukajšnji policiji.
Razglas. — Javno se naznanja, da se od-dado dne 31. maja t. I. od 0. naprej sledeči občinski lovi: 1. Rihembcrg, vskliena cena K 17<>-40. 2. Drje, vskliena cena K 14». 3. Ozeljan, vskliena cena K 302. 4, St. Mihel, vskliena ceua K 2«0. 5. Orehovlje, vskliena cena K 20.
Vsi drugi natančneji pogoji se lahko po-izvedo vsak dan ob navadnih urah pri podpisanem c. kr. uradu, ali pa tudi pri dotičnih županstvih. C. kr. okrajno glavarstvo.
izvleček iz poljedelskih poročil. — Da, da,
vročina! Če me je kdo v preteklem / očem poletju vprašal: kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bralcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet, in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, Čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedno polno žlico, približno 15-20 gramov „Frankovega" pridatka h kavi, katera ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa liladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega nFrankovega" prevretka in čutil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
„Frank" torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temnč tudi prav primerno  sredstvo za žejo.
Opozarjamo na oglas g. Jakoba Š ul i g o j a, urarja c. kr. državnih železnic v Gorici, Gosposka ulični št. 25, Kdor hoče imeti jamčeno dobroidočo uro iz pristnega blaga, naj se zaupno obrne na to domačo tvrdko, kateri naj daje prednost pred tujimi firmami. Posebno za b ir m a n c e naj so botri poslužujejo pri imenovanem.               _...,   .^.
Razflled )» sfoeta.
Državni zbor. — V seji v torek je govoril mmisterski predsednik Hohenlohe tako-le: V zadnji seji so vsi govorniki navdušeno pozdravljali splošno volilno pravico, odločno pa so pobijali vladni načrt. Taka platonska navdušenost za splošno volilno pravico pa nima nobene vrednosti. Naravno je sicer, da ima Včffka stranka glede volilne reforme svoje ideale, toda ideali se v življenju uresničijo mabkdaj' celo nemogoče pa je, ustreči nasprotnim ši idealom. (Fresl: Pravičnost zahtevamo.) Očitali, so ml, da sem optimist. Toliko pa vendar imam praktičnega smisla, da težim le za mogočim. Zato prosim vse, da imajo pred očmi le dosegliv smoter, ker je volilna reforma nemogoča, kakor jo zahtevajo posamezne stranke. (Dr.Plaček: Torej kozarec bele kave s krivičnostjo.) Eden čeških govornikov je trdil, da je volilna reforma prikrojena po nemškem kopitu. (Klici: Tako je! Ugovori na levici.) Nemški govornik pa je naglašal, daje volilna reforma vrv Nemcem na vrat. (Dr. Schalk: Tako je! Krik.) S takimi ugovori ne pridemo nikamor. Volilna reforma hoče zje-dnačiti narodnostne razmere z ravnopravnostjo vseh državljanov. Noben narod si ne zagotovi svoje narodnosti, ako njegovi sorojaki niso ravnopravni, enaki pred zakonom. Četudi mnogi hudo grajajo volilno reformo, vendar je že jako napredovala. Vedno bolj prehaja v javnopravno zavest ter si osvoja javno vest. Že v odseku sem naglašal, da so glavne težave le Še glede števila maudatov. (Dr. Schalk: Ne mandatov, ampak ministerskih sedežev!) — Stranke so se že zbližale, treba je najti zlato srednjo pot. Potrudil se bom, da se nasprotja zmanjšajo, ker računam na lojalnost strank in nepremakljivo moč volilne reforme. (Dr. Schalk: In na dispozicijski zaklad!) Ako se nam posreči, da zagotovimo narodno razmerje na podlagi pravičnosti in politične enakosti, bodo se zmanjšali narodni prepiri. Mala razlika glede mandatov vendar ne sme preprečiti prerojenja naše domovine. Ko bi drugaša 'sodil, prenizko bi cenil duševno obzorje naših strank. Kdo more zaradi nekaterih mandatov zadrža-vati zjednačenje političnih pravic, narodno spravo ter poglobljenje državne misli. Hitrejše, nego mi delamo, koraka javna pravna zavest. Glejmo, da nas ne prehiti. Ako se stranke ne zedinijo glede mandatov, bode vlada sama predložila svoje nasvete. To hočem storiti, vendar pa bi bil vesel dan, ko bi se stranke same sporazumele med seboj. To sporazumlje-nje bi zagotovilo tudi narodno spravo. Po vsej Avstriji bi odmeval veseli glas: Avstrijski narodi so se prosto zediniH v prevažnem vprašanju !
Poslanec Abrahamovicz je predlagal, naj se postavi kot prva točka na dnevni red vladna predloga glede podržavljcnja severne železnici Tej zahtevi so se takoj odločno uprli Nemci, češ, da je obrtna novela važnejša od severne železnice. Po daljši burni debati je večina s 102 proti 95 glasovom odločila, kakor Poljaki za.i   .ajo.
Vsled teg{* se je pojavila nemška obstrukcija. — Posl. Pacher je govoril štiri ure. V svojem govoru je pobijal predlog dnevnega reda Poljakov in naglašal, da ne sme priti na razpravo podržavljeuje severne železnice pred obrtno reformo. Or. jzoril je na narodne in gospodarske pomisleke, ki so s stališča Nemcev proti podržavljanju severne železnice, polemizir.il je tudi proti izjavi ministerskegii predsedniku ter slednjič izjavil, da je njegova stranka za volilno reformo, vendarle za tako, ki ne bo škodovala nemškim interesom. Na to je bila razprava zaključena. Posl. Erb je predlagal za prihodnjo sejo nastopni dnevni red: I. zakon o vojaški taksi, 2. obrtna reforma, 3. predloga o severni železnici, 4. pooblastilni zakon, 5. zakon proti pijančevanju ter poimensko glasovanje o tem predlogu. Predlog je bil sprejet s 130 proti 116   '
Hohenlohe je odgovoril za interpelacijo glede odgodenja za sedanja, da ko bo izvršena volitev v delegacijo, ostane zbornici še dosti časa za rešitev obrtnega reda. Zbornica je vzela v razpravo zakon o vojaških taksah. Popoludne se je vršila volitev v delegacije. Za Goriško-Gradisčansko je izbran Verzegnassi, namestnik Lenassi.
Delegacije' so sklicane na dan 9. junija t. 1. na Dunaj.
Odsek za volilno reformo je imel včeraj sejo,
v kateri je izjavil Hohenlohe, da se število poslancev pomnoži po njegovem načrtu za 40; 14 jih odpade na Galicijo. Lahi bi dobili 1 mandat na Tirolskem, 1 v Trstu — Slovenci nič!
Mstrijska gospodska zbornica. -:- Cospodška
zbornica je sklicana za ponedeljek 28.   t. m.
Na dnevnem redu je debata o najnoveji  izjavi
nunisterskega predsednika ter volitev   delegacije.
Admiral Roidestieikf upokojen.' — Načelnik
generalnega Štaba vojne mornarice admiral Roždestvenski je bil na lastno prošnjo upokojen. Roždestvenski še ni okreval;od ran, ki jih je zadobil v pomorski bitki pri Tsušimi.
Henrik IbŠeii, največji norveški pesnik,' je umrl, kakor poročajo iz, Kristijanije, dne 23. t. m. ob 2'/j pop. Ilbjen je bil v Skienu 1. 1828.
Hnalskl ban grof Pejačovič je podal de-f misijo, ali cesar ga je prosil, naj ostane na, svojem mestu. I Jan se je udal.
Hrvatski poslanci v ogrskem državnem zboru. —
Predsednikom hrvatskega kluba v ogrskem državnem zboru je bil izvoljen dr. Medakovic, podpredsednikom Škof Drohobeezkv, tajnikom dr. PptoCnjak. Klub je sklenil, da se bo držal reške resolucije.
Spor med Avstrijo in Ogrsko. — Ministra
Košuta so v klubu neodvisne stranke interpe-lirali glede" gospodarskega spora med Av3trrjo in Ogrsko. Minister je izjavil, da stališfie ogrske vlade temelji na zakonu, ki ga ne more preobrniti nobena avstrijska vlada. Diference med avstrijsko in Ogrsko vlado radi carinske tarife in trgovinskih pogodb postajajo zelo resnega značaja. Avstrijska vlada stoji na stališču, da se mora Ogrska v carinskem vprašanju brez prigovora podvreči Avstriji!
Proti slovanski duhovščini na Ogrskem. — Kakor
javljajo iz Budimpešte, je kardinal prhnas avstro-ogrski poslal na vse škofe na Ogrskem pismo, v katerem odrejuje, da se vsi duhovniki npanslavističnegau mišljenja, ki delujejo sedaj v krajih, kjer je narodnostno gibanje, premeste v madjarske občine in da se za slovaške župnije imenujejo izkušeni madjarski duhovniki. V bodoče bodo vse duhovne obiastnije zahtevale jamstvo, da bodo kandidatje za bogoslovna semenišča madjarskega mišljenja!!
Nova francoska zbornica in zakon o ločitvi cerkve
Qd države. — Volitve za novo zbornico so dovršene. V zbornici je večine nad 400 glasov, ki je. odločna, da nadaljnje politiko ločitve cerkve od drŽave. Važno besedo v sedanjem ministerstvu ima Clemenceau, ki utegne delovali na to, da se spremeni člen 4. zakona o ločitvi, ki zagotovlja vpliv papeževe kurije ob ustanovljen u katoliških bogoslužuih občin. Za sedaj vlada ne namerava, da bi vzela inicija-tivo v svoje roke. Počakati hoče, kako da bo postopala sv. Stolica, zlasti če dovoli ustanovitev bogoslužnih občin. Ako Rim napove vojno zakonu o ločitvi, tedaj bo vlada takoj predlagala, da se zakon poostri. V novejem času priporoča tudi poslanec abbe, Gavraud, naj bi papež dovolil katoliška bogoslužna društva. Dokazuje, da zakon o ločitvi nudi katolikom velike koristi in da določbe o bogoslužnih društvih bolj odgovarjajo cerkvenemu duhu, nego zakon o cerkveni upravi, ki je bil ustvarjen v smislu konkordata pod Napoleonom I. Današnji republikanski zakon ščiti interese cerkve bolje, nego imperialistični zakon o cerkveni upravi.
Vseslovenski sokolski izlet v Brežicah dovoljen.
— Oblasti so dovolile vsesokoiski izlet in slavnost razvitja prapora tamošn joga „Sokola", ki se imata vršiti v Brežicah za Binkoštne praznike.
Slovensko akad.-tehn. društvo »Triglav v Gradcu
se je na svojem I. red. obč. zboru tek. tečaja, dne 12./5. liJOO. izvolilo sledeči odbor: predsednik: teh. Viktor Plehan, podpredsednik: med. Vinko Tanjšek, tajnik: iur. Benedikt Gruden, blagajnik: inr. Milko-Krašovec, knjižničar: iur. Milko Brezigar, gospodar: iur. Konrad Šmid, odbor namest.: hI. Vekoslav Mura.
Kaj se vse najde v morju. — Ribiča Anton
Piljavič in Mihael Sklaver v Trstu sta svojo mrežo potegnila iz morja nasproti Llovdove palače neki kovčeg. Ribiča sta kovčeg izročila policijskim agentom, ki so ga nesli na policijo. Ko so ga tam odprli, so našli v kovčegu dve knjižici hranilnice „Cassa di Risparmio Trie-stina8; na eno teh je vloženo 644 kron in 23 stotink, a na drugo 820 kron. Poleg teh je bila še tretja hranilna knjižice Banke „Com-merciale", na katero je vloženih 505 iron in 54 stotink. Knjižice se glase na ime Carolina Supancich. V kovčegu so bile še razne druge malenkosti: ruta, ključ, beležnica, kosi pahljače itd., ter več pobotnic.
Star potlOtneŽ. — V Trstu so prijeli 07-letnega Laha iz Vidma, ker ga sodnija iz Italije išče radi obsodbe zločina pohotnesi.
Vprašanje a amnestiji na Ruskem. — Dopisnik
berolinskega „Lokal-Anzeigerjaa poroča, da bo dud 27. maja na obletnico kronanja proglašena amnestija, ali v zelo omenjem številu.
Ruska državna duma. — Zmerni poslanci ne vidijo v dejstvu, da car ni hotei vsprejeti de-puiacije dume, ki mu je hotela izročiti adreso, nikake razžalitve narodnega zastopstva. Ta dogodek ne sme dati povoda za kak spor, dama mora mirno nadaljevati svoje delo. Morda da bo razpuščena, želeti pa je, da pride do spora radi agrarne reforme, da bodo na novih volitvah vsi kmetje glasovali za stranke levice.
Minister za notranje stvari Stoligin predloži v kratkem dumi načrt glede preosnove lokalne uprave. — Parlamentarni odsek »kadetov" je konečno vsprejel zakonski načrt glede splošne, neomejene, enake, direktne in tajne volilne pravice brez razlike spola. Ta zakonski načrt se predloži dumi.
Boji m turško-črnogorski meji. — Poročajo
o opetovanih spopadih na tej meji. Iz Carigrada poročajo, da so ustaši udrli v niohame-danske vasi ter več mohamedancev ubili. Doslej je poslala Turčija na mejo S bataljone, pošlje jih še 7.
Enajstletna morilka. — Od dne 12. aprila
so pogrešali ItMetnega sinčka posestnika Ap-pela v Diestelhofnu na Nemškem. Brezuspešno so ga iskali. Nedavno pa je izpovedala enajstletna deklica Schenk iz Grfindeihansena, daje dečka vrgla v vodo. Ker je bila voda plitva in je deček Še parkrat izlezel iz nje, ga je vedno z neko ranto suvala nazaj, da je naposled utonil. Mlado morilko so zaprli, Vzroka dejanja noče povedati.
Ruska modra knjiga.      »Novojc vremjv
poroča, da je kompetentna oblast na podlagi spisov iz tajnih arhivov sestavila modro knjigo o odnošajih Rusije do Kitajske in Japonske pred vojno. Knjigo predlože poslancem dumo. Modra knjiga opisuje vse dogodke, ki so se vršili pred krvavo rnsko-japonsko vojno.
|foiiie«i)osf.
Redovne vaje za slovensko gasilstvo. — Razložil Fran. Basle. Ponatis iz „Gasilea\ Cena 40 v, s poštnino 45 v. Želja razlogateljevaje, da se vsa slovenska gasilna društva poprimejo teh redovnih vaj, da izgine raznoliko poveljevanje na Slovenskem,
Poprava in komisijska zaloga d v o ko les
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
Batjelu
v Gorici, Via Duomo  štev. 3.
jff/3: Rogaški Jempel-vrelec" kfvnseebteaLfvae6 ogljikove kisline ^ zdravju koristnih tvarin. =
Dr E Dereani
prakt. zdravnik in specijaiis!
za očesne, ušesne in nosne «•••-•• bolezni. ¦¦-»••.
Zdravi v Gorici, Stolni (stari) trg štev. 9. I.
A. Primožič
...    optik
naznanja, da je otvoril svojo delavnico
(rorica - ulica Vetturlni št. 3.
Na prodaj ima: ofiala, zlata in niklasta, vse Številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in Špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Prodaja kuhanih vampov, nu-
hajajoča se doslej na 'trgu Sv. Antona se je preselila na nov pokrit trg St. S) na TokališCn .los. Verdi. Vampi so vsak dan sveži.
Nova •<
S km in še več zaslužka na dan.
Dražba za domača dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi.
Družba za domača dela In strojen za pletenje Thos. H. Whittick in drug, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga irg sv. Petra 7. - 434.
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Gapsici comp.
Hsdomeetek za
Piin-Exp«!lar
je splošio priznano kot ievrstao tol bližajoč? manllo; cena 80 vin., K 1*40 ii K 2 s? dobiva v vseh lekarnah.
Pr nakupovanju tega povsod priljubljene^. domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo >. sdtno znamko .Sidro* iz Rteliterje*e *.-k.;rrv\ potem se je gotovo prejelo originalni  izdelek.
RICHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Pragi
Elisabothgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje.
slikarska obrt
v Gorici, ulica Morelli št. 9.
Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo, slikarskih, strokovnih del. Specijalitete v imitaciji lesovja.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča
udaui
Alojzij Požnic,
naslednik JOS MAKOVEC
BožjasL
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih norvoziiih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh   boleznih.   Dobiš a  so  zastonj   in
franko   v   priv.   Schvanaen - Apoteke,
Frankfnrt a. M.
Ceniki zahtevano brezplačno.
RAZGLAS.
Podpisana si nsojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtue oblasti — sprejemati vsa naroČila
električne luči «fe fe * M M in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-cken, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako m-upno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik & A. Kuge)
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električne luči.
« Gorici, za vijainiciitev. 13.
ISjudska pijača Inguer-piuo
najboljši pripomoček proti pijančeoanju; pri tem zelo po ceni.
Čisti  kri, napravi  lahkd  glavo   ter je  ugodno
za z d r a v j e inž c p.
Šumeči I monadni  bonbončki
svetovnoznane kvalitete
priporoča
prva  češka tovarna akcijske družbe     4gv>T ®^>Wx za orijentalske eukrenine in čokolade    ^IfcMii^V^Pl prej fl. ITlaršner.
Kralj. Vinogradi  (Plzenka).
Kerševani & Čuk
= Y Gorici - ......
Stolni trg it. 9 (Piazza Duomo)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
uaznih sistemov
za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga Moles.
Mehanična delavnica  konec
Raštelja št. 4 sprejema vsako
popravo šivalnih strojev, dvo-
koles, pušk in samokresov.
Šivalna stroja In poprova jamčiva od 5-10 let.
samo, ampak tudi skusiti se mora    I
lilijno mlečnafo milo           I
Bergmann & C.o, Dresden in DcCin ob Labi    I
prej Itergmannovo lilijno mlečnato    I
inilo (znamka 2 hribovca) za dosego    I
nežne polti iu odstranitev peg.       I
Prodaja komad a 80 vin.               I
= JOSIP ZORNIK V GORICI. =    j
Zahtevajte nov ilustrovan cenik!
Za pristnost blaga se jamči!
priporoča veliko  izbiro vsakovrstnih ur za birmance.
.Goriška Tiskarna"
priporoča
vizitke
Rimske toplice
u Tržiču (fllonfalcone) na Primorskem
so odprte slavnemu občinsluu
od 1. junija do konec septembra 1906.
«<•»• Mizarska zadruga a*
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevniiii obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogov
~ ;r:r~L~......._.....¦; ter sprejema V delo vsa večja, stavbena dela.-----——......—
Podružnica v Trstu Via di Plazza vacciila 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu.
Odlikouana pekarija in sladčičarna.
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
Anton Potatzky » Gorici.
Na »redi R»5teIJc 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliče nlraberikeaa Ii drehnega blaga tar tkanin, preja Ii iltlJ.
POTREBŠČINE
za piiarnice, kadilce in popotnike*
NajboljSe Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaše in ievljarje*
Svetlnjfce. — Eožnl venci. — MaSno knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalno po boj mili in trgih ter na deželi.   9    35—8
Najtrpežneje In najprlpravneje Je
„PANZER"-dvokolo
za izlete e zvončkomo , lu6jaeetylen in torbico za orodje z dveletnim jamstvom, stane K 95.
Največja trgovina
mitfler & Co., Dunaj Xlll|5.
Hattelbergstrasse 27. Bogato ilustrovan cenik na zahtevo gratis in franko.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
P
Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna
K. & R. JEŽEK v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vitlev, mlatilnic, žitnih Čistilnic in odbiralnikor (tri-
ierjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro-tilnifa mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev.
Popolne opreme opekarn, samotnih In tovaren za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-skh strojih tudi slovenski) zastonj in poštnine prsti
Zastopstvo za Kranjska in zaloga strojev v Ljubljani
Ivan Komatič Dunajska cesta i\w. V.
Zastopstvo za Goriško, Primorje in Istro
Josip Dekteva v Gorici, ulica Municipio 1.
priv.
livarna železja in kovin
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
A. POLLI= Gorica
Frane-Jožefova cesta št. 58. Dažno za stavbenike in hišne lastnike!
Zaloga in velika izbera: cevij za vodo, za stranišča z vsemi pritiklinami; kloseti vsakega sistema; vsakovrstne sesalke v veliki izberi; strelovodi; ograje za stopnice, hodnike, vrte itd.; stebri iz litega železa; železne peči; hidravlične zatvornice kakor tudi vsak izdelek potreben pri stavbah. -------z   Potrebščine «a vrte iz železa.--------
Sprejema katerokoli narjčilo v litju železa ali brona.
Cene brez konkurence.
> dobiva v vseh lekarnah.
Nsuboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
h REVMATIZMU in PR0TIN0
10   lilfDP   Rnilina   ^elan v Trstu v lekarnah Raftal Sodtna, lak ar in« „Alia nadetima dali« Salu««'* pri Sv. Jakobu; Josip Godina, JG   IIHDI    DUUIIIH   |«k«rn« ypAII« Ig««", Via dal Farnato 4.
Oen» itiklenlet K Mft Ii Trite se ne rMpoiD]i manj nego 4 itekleaJoe proti povnetjn tli MpreJ poeltnim sneskom K 7'- proeto poStnine.
C. kr.
„Ottoman-ov"
Dažno uprašanje za »sakogar
bodisi posestnik, trgovec, obrtnik, uradnik ali zasebnik je: kako nabaviti si primerne glavnice za starost, ali pa preskrbeti svojo rodbino za slučaj prezgodnje smrti? Oba smotra dosegljiva sta z praktičnim živ-Ijenskim zavarovanjem!
Prva češka gg^^S^^fla življenje
v Pragi (edini slovanski zavod na delnice v tej stroki) zavaruje na podlagi najmodernejših in udobnih tarifov na razne načine. Sklepa zavarovanja za opremo in doto hčerkam, mešana zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, za slučaj delavne nezmožnosti, na dohodke ali renlo, mešana zavarovanja na doživetje in smrt z zajamčenim Z% obresto-vanjem vplačanih zavarovalnin itd. po zelo ugodnih cenah.
Tudi zavarovanje proti škodam vsled pobara je neobhodno potrebno in važno za skrbnega gospodarja. Zavarovalna zadruga rVnaiia" v Zagrebu zavaruje proti poškodbam po ognju, streli »VsIUcUld. jn razpoku: stavbe, tovarne, javna in zasebna poslopja, pohištvo, trgovine in sploh vse premičnine po zelo zmernih cenah in ugodnih pogojih. Zavod uživa jamstvo stolnega mesta Zagreba.
PpmriiloivHA"   splošna zavarovalna družba na Dunaju zava-
.,1J UVlUGllua ruj-e prot| posledicam telesnih nezgod vseh vrst, bodisi, da se iste pripetijo pri izvrševanju poklica zavarovančevega ali izven poklica.
Vsa nadaljna pojasnila  glede*  gorinavedenih  zavodov in zavarovalnih poslov daje, ter tozadevne cenj.  ponudbe in oglase sprejema = zastopnik za Goriško
Josip Rovan
komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre ˇ Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo 11    najstarejšo firmo.................................... „ ,
Zwllchenbart, Basel (Švica) Gentralbahnpiatz i.
Za dobro in hitro ekspedicij o se garantira.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacalsivo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranita« vloga se obrestujejo po 47»%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila: na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastavo in na menice po 6 %. Glavni deleži koncem leta 51/* %.
Stanja 31. dee. 1904. (v kronah): članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.98913. —Posojila 1,570.81039 — Vrednost hiš 110.675*— (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile.
Ta sirup ,je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in dragih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih.
Cena 1 steklenice 1 K 40 v; narjev.
Dobiva se jedino v
lekarni CRISTOFOLETTI
v Gorici na Travniku.
"-----------------------------------Hsfr.I.   $j
srisini „                    je kot najokusnejsi
in naji^datnejši travni Pridatek priporočen!
Ln pos&S 3 istim, k ICLStTlGTTl prepričanji vsake gospodinje, kot temeljite veščdkinje kave, priporoča se najiopleje in prosi Clobrohotneaa poskusa v Fodbini.
g   P,X3859y.Q0I.____________________________________          _____________           J.W.L.    *
Zahteuajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
mmmmmmmam^mmmmmam             2 znamko „ je len«. -*&m
Varstvena znamka.
k 3 cesarskimi brzoparnlki „KAISER WILHELM IT«, »KRONPRINZ WILHELM" J t                                  in „KAISER W!LHELM der GROSSE".                                   i
\            Prakvmofska vožnja traja s a m o & — 6 d n I.      *"tf
Natančen, sanesljiv poduk in veljavne vozna listke za parnike gori navedenega   t""J
I parobrodnega društva kakor tudi lističe za vse progo ameriških železnic dobite    t%3 4
I                                            v Ljubljani edino le pri                                             "^ f
EDTARDU TAVČARJU, Kolflivorste nlice št. 35  ^
I       P        nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                     tJ5 i
I Odhod !e Mnbljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se   t*"3 i
I tičejo pot   jnja, točno in brezplačno, — Pos.režba poštena, raelaaia solidna.   ^ I
I ???^DmW    »errtenim v eapadite države kakor:  Colorado,  Mextko, Californijo,   DIj i
I Aro      , uteh.  Wiomfng,   Nevada,   Oregon  in  Wa8hingtcn  nudi  naše  društvo   r™~ I
I posebno   ugodno  in   liredno   c6no   črez   Salvestos.    Odhod   na   tej   progi   P3 I
I                                           h Bremna enkrat mesečno.                                            *-—; I
I Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mor a in na vse ostale dele svet«, kakort   """""" I
f     9   Brazilijo, Kubo, Buenou-Aires, Colombo, Singapore vAvttralijoitd,            •     I
Kdor hOČe kupiti OVOJČek Za 6 Vin.,  naj zahteva izključno
japir za cigarete
Pozor!
Omo j« |W zajamčeno ČiStO -%H la ara« vsak« kiodljlvo prloassl. Par« Izvrstno. Kaor noč« dobil! zares Jt-raduno pristno, perilu ariteiljlvo ailla aa| dohro pazi a« bo ImsI vsak kasiai laia »SGHIGHT" la vsrstvsao zaaaiko „JELEN'.
8aar| Sajhlaht Aaail| a. K. — ¦•Jv«aj« lavaraa la wata ¦• awrapa|tkaai ozsmIJu!                DobiM  SL  DOl)50d '
Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Magistratna ulica štev. 4.