THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OS AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Z« YWre In narod — z« pravico in resnico — old boja ilo »nagel GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. F DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 159. CHICAGO, ILL., SREDA, 18. AVGUSTA — WEDNESDAY, AUGUST 18, 1926 LETNIK XXXV, KELLOGG POROČA COOLIDGEU O MEHIŠKIH RAZMERAH. — AMERIKANEC IN MEHIKANCI ARETIRANI V KALIFORNIJI. — MEHIŠKA POLICIJA NAPADLA MIRNE ZBOROVALCE. __ . Paul Smiths, N. Y. — Državni tajnik Kellogg se nahaja pri predsedniku Coolidgeu v White Pine taboru, moža razpravljata o resnih stvareh, seveda tudi o položaju v Mehiki. Kellog je predložil predsedniku celo vrsto uradnih poročil o ameriških interesih izven naših meja. Ko se je nahajal pri Kellog-gu vrhovni načelnik Kolumbovih Vitezev, James A. Flaherty, in zahteval, naj Amerika posreduje v sporu v Mehiki in stori konec preganjanju Ame-rikancev, je državni tajnik obljubil, da bo ameriška vlada zahtevala od mehiške, protek-cijo za ameriške državljane in njih lastnino. San Diego, Cal. — Semkaj je prišlo poročilo, da so bili v nedeljo aretirani neki Mehikanci, med kateremi je bil tudi en Amerikanec, ko so se nahajali z dvema trukoma na poti proti Mehiki. Na vozilih so imeli strojnice, puške in muni-cijo, poročilo pravi, da je bilo vse to namenjeno za upor-, nike v spodnji Kaliforniji, ki : je pod mehiško oblastjo. V Dulzura so tudi aretirali večje število Mehikancev, za katere pravijo, da so voditelji revolu-cijonarnega gibanja v Mehiki. Aretiranih je bilo 150 oseb. Mexico City, Mehika. — V San Angel, predmestje glavnega mesta, je prišlo do izgredov, večje število oseb je za-dobile poškodbe. Neki duhovnik. ki se je podal vladni na-redbi, je hotel imeti opravilo v cerkvi sv. Magdalene, množica pa ni hotela imeti opravka z njim in mu preprečila vstop v cerkev .prišla je policija in vojaštvo, ki je streljalo med množico, tepli so tudi ženske. Člani lige za obrambo verske svobode so imeli zborovanje v privatni hiši, nrišla pa je policija-in zborovalce razgna-la. Kep pa ni šlo z lepa, je bilo več osfeb ranjenih, pa tudi pohištvo je veliko trpelo. Mexico. City, Mehika. — Po zadnjih vesteh posnemamo, da je mehiška vlada poslala čete na mejo, vojaki so zasedli važne točke, colninski in naselni-ški agenti imajo stroga navodila .naziti, da se ne vtihotapi v Mehiko orožje. Revolucionarno gibanje so začeli oni, ki so bili pri zadnji revoluciji izgnani iz Mehike. Poveljnik revolucionarnega gibanja je bivši mehiški vojni tajnik gen. Snrique Estrada. -o- NOVI SPOPADI NA JUGO- SLOVANSKO-BOLGARSKI MEJI. ....London, Anglija. — Semkaj je prišlo poročilo o novih spopadih na jugoslovansko bolgarski meji. Glasom poročila je prišlo 20 komitašev iz Bolgarije v srbsko vasico Ba-dalina,, ki se nahaja v bližini Strumica. Jugoslovanski orožniki so pognali vpadalce preko Jfteje, eden izmed orožnikov je bil težko ranjen. S KONVENCIJE KSKJ. Katoličan brez katoliškega lista je nic i Še nekaj o sprejemu. — Potek popoldanske slavnosti. — Velepomembni govori. — Začetek XVI. konvencije K. S. K. J. -O- Pittsburgh, Pa. — Izv. — Zadnje poročilo je končalo pred slovesno pontifikalno mašo v cerkvi Matere Božje, katero je daroval Most Reverend Nikola Dobrečič, ki je imel tudi pridigo v hrvatskem jeziku. Slavnostno pridigo v slovenskem jeziku je pa imel Rev. Geo Trunk, slov. župnik iz Leadville, Colo., ki je nadome-stoval duhovnega vodjo K. S. K. J., Rev. J. J. Omana ki je bil zadržan. Rev. Trunk je v lepih zbranih besedah razlagal veliki pomen konvencije in sestanka delegatov. Krasne besede preč. g. pridigarja so segale vsem globoko v srca. Po končani maši pa je gl. odbor in delegacija odšla nazaj v Slovenski dom, kjer je čakalo slavnostne goste kosilo. Tako je minulo nedeljsko dopoldne. Po kosilu f)o zopet odšli ta ali oni na svoje odkazano stanovanje; a v kratkem šo se zopet začeli zbirati. Krasno je bilo videti, kako so se zbirali pittsburški društveniki, kakor regementi s svojimi poveljniki. Velika obširna dvorana v Slovenskem domu je bila na-poljnjena do zadnjega kotička pravih Slovencev in Slovenk. Kmalu po 2. uri se je začel govorniški program. Nastopili so različni govorniki, ki so s živo besedo slikali "veliki pomen dneva, ko je zastopstvo katoliškega dela Ameriške Slove--nije zbrano iz vseh delov Unije, da se nauduši, da se okrepi pri skupnem delu za nadaljno društveno in drugo socialno delovanje po naših slovenskih naselbinah. Krasile besede govornikov so padale na srca vseh navzočih, da jih slednji poneso v svoje naselbine in za-sejo na obrnjene brazde katoliških Slovencev v tej novi domovini .Ako bo le mogoče dobiti spisane govore, jih bomo priobčili pozneje v celoti. Nato so se nekateri podali obiskovati svoje znance in prijatelje po naselbini, drugi so odšli na piknik in nekateri so šli ogledavati zanimivosti pitts-burškega mesta. Mesto Pittsburgh je eno izmed največjih industrijskih mest, kjer ima svoj glavni sedež železna industrija. Tu izdelujejo -vsakovrstne železne izdelke. Ker je v mestu in okolici silno veliko tovarn je kadar vse obratuje s polno paro, mesto kar zakrito s samim' dimom, ki se vali iz velikih dimnikov po tovarnah. Odtod ime: "Smoky City." Kadar ne obratujejo s polno paro je v tem oziru boljše in čistejše. A za delavce, ki delajo po teh tovarnah je najboljše, kadar se stalno vali iz vseh dimnikov dim, ker to je znamenje, da takrat delajo. Železna industrija obratuje včasih bolj, včasih slabje. Delo je težko in VETERANI SVETOVNE VOJNE GOJIJO KANARČKE. Na sliki vidimo skupino veteranov svetovne vojne, ki so si na fronti nakopali bolezen in se nahajajo sedaj v oskrbi v Municipal Tuberculosis sanatoriju v Chicagi, kjer gojijo kanarčke. Kletke dobijo večinoma v dar od dobrih ljudi. KOLIKO STANEJO AMERIKO FILIPINE. Stric Sam že 28 let igra vlogo stražnika na Filipinah, kar ga stane pol bilijona dolarjev. — $12,000,000 letno za obrambo. Washington, D. C. — Ze- dinjene države so že 28 let kot stražnik filipinskih otokov. Ves ta čas, se je za to stražo potrošilo več kot pol bilijona dolarjev. V tej svoti je uklju-čena tudi operacija špansko-ameriške vojne, in $20,000.000 katere je Stric Sam plačal Španiji, da je odstopila od svoje pravice po otokih. Letno se potroši za obrambo na Filipinah do $12,000,000 Kar s6 tiče notranje preskrbe otokov, so neodvisni od koga drugega in imajo za svoje potrebe vsega dovoli. Z davki se krijejo stroški vlade in se gradijo ceste ter druge javne naprave. V zadnjih treh letih, tako se glasi poročilo, se je za armado in mornarico potrošilo nad $40,000,000. NAD BARCELONO DIVJALA HUDA NEVIHTA. KRIŽEM SVETA. — Madrid, Španija. — Kamenje starodavne katoliške cerkve San Baudilio, v provinci Segovia Rapin, se bo vpor,abilo za svetišče v Ameriki. Španija je bogata starih umetnin, za- Iz Jugoslavije VELIKA KATOLIŠKA MANIFESTACIJA V KAMNIKU.— POSLALI SO UDANOSTNI POZDRAV PAPEŽU IN KRALJU ALEKSANDRU.—DRUGE ZANIMIVE VESTI. Katol. shod v Kamniku. obraz. ran ŠOŠTANJ. Leto jubilejev. Naše mesto obhaja letos kar tri jubileje: 501etnico, odkar ima samostojno občino, 151etnico, odkar je povišan v mesto in 401etnico ob- V Kamniku so priredili dne čelo se je gibanje, da se iste nej25. julija katol. shod, ki ga je bo več pustilo izvažati, sicer z vso spretnostjo in gorečnostjo bodo tujci vse pokupili. Le to aranžiral kamniški dekan, se bo smelo prodati, za kar bo preč. g. kanonik Ivan Lavren-vlada izdala dovoljenje. čič. Njegov trud je bil popla- — Chicago, 111. — Peter^ čan z uprav sijajnim uspehom. Homan, 1436 W. 13 Pl., se je. Ko so jele trume vernikov 'stoja osnovnošolskega poslop-naveličal živjenja, namazal je'kamniške dekanije s prvim ju- !ja. Od teh se je proslavila do-kruh s podganjim strupom in tranjim vlakom, peš in na vozo- sedaj samo zadnja z zelo lepo ga pojedel, bil je takoj mrtev. !vih prihajati v mesto, so ga vi- !uspelo prireditvijo koncem šol- — Rim,Italija. — Titina, Wdele lepo okinčanega s papeški- !skega leta. Ugajale so ljubke žek, ki je spremljal generala ^ mi in slovenskimi ter državnimi 'deklamacije in strumna telo-Nobile na poletu na severni te-( zastavami. Ob pol 10. uri do- jvadba, a še bolj res krasno pet-čaj, je dobil za svoje "juna- poldne je bila prostorna župna je, a najbolj srčkana igrica: štvo" zlato medaljo z listina- cerkev napolnjena samih mož ,"Šola v nebesih." V daljših go-mi, v katerih so navedene vse in mladeničev, katerih manife- vorih sta pa bivši in sedanji g. vsak cent, ki ga delavec zasluži po teh tovarnah je več kot krvavo zaslužen. Mesto šteje blizu 900,000 prebivalcev in je dokaj važno zlasti radi svoje velike železne industrije. V tem mestu torej se vrši XVI. konvencija KSKJ. O sprejemu sem že na kratko poročal. Zdaj pa o konvenciji. V ponedeljek zjutraj okrog 9. ure dopoldne je bil prvi sestanek. Najprvo se je izvolil po-verilni odbor, ki ima nalogo pregledati vsa poverila delegatov in nato zbornici poročati, kako bo našel poverilne listine in ako so vsi delegati upravičeni do svojih sedežev v zbornici. Izvoljen je bil tudi ta odbor za preiskavo raznih vprašanj, nakar bo tudi ta odbor poročal. Ko bo vse to, bodo delegati zasedli svoje sedeže in konvencija že v polnem teku. O vseh važnih dogodkih in razpravah bo naš, list poročal sproti objektivno, t. j. tako. kakor se bo vršilo. Ulice v mestu spremenjene v potoke; strele so švigale, promet ustavljen. — Pet o-- trok ene družine je voda odnesla. Madrid, Španija. — Semkaj je prišlo vznemirljivo poročilo iz Barcelone, kjer je divjalo neurje, kaki'šnega še ne pomnijo. Le eno uro je trajalo, a ta ura je bila — ura strahu in groze .Dež je lil curkoma, strele so švigale ena za drugo, odvodni kanali niso mogli požirati velike množine vode, ki se je razlila po ulicah in jih spremenila v potoke. Vse kleti po mestu so bile preplavljene, celo v nekatera pritlična stane vanja je vdrla voda. V poslopju. kjer se nahaja banka, je bilo tri čevlje globoko vode. Ves promet je bil par ur ustavljen. Na ulicah je prišlo do panike, ker je neurje prišlo nepričakovano .Več žensk in otrok so komaj oteli, da niso utonili. Parnik Infanta Isabel je ko-lidiral z bojno ladjo Dedelo, človeških žrtev ni bilo, parnik je zelo poškodovan. Podrla se je neka stena in ranila eno o-sebo. Pet otrok od ene družine je voda odnesla izpred oči sta-rišev, le enega so rešili. -o- LINČANJE ČRNCA. Wytheville, Va. — Maskira-ra druhal je vdrla v Wythe okrajno ječo in napadla črnca Raymond Byrd-a, ki je čakal na obsodbo radi prestopka, ker ie napadel neko bele dekle. Predno so stražniki mogli za-braniti, so že napadalci črnca ustrelili. podrobnosti o poletu. — Mexico City, Mehika. — V južni Mehiki so našli razvaline starega mesta, ki je najmanj sto let starejše, kakor katerokoli, kar so jih našli doslej. — Bellaire, O. — V soboto je divjal rad. tukajŠno pokrajino silovit vihar, porušil je tri hiše v Shadyside, mnogo je poje I__-ji-E____ti. . JBa ftrumovHinu, m osebe so zaao bile težke in 15 lahke poškodbe. — Chisholm, Minn. — Louis Krinik, star 41 let, si je kon čal življenje na ta način, da je držal >ia prsih kos dinamita in ga zažgal. Krinka je dobesno razneslo na kosce.' — Berlin, Nemčija. — Nemška vlada bo izpustila na svo bodo ruskega komunističnega agitatorja M. Sokolewskija, ki je bil pred enim letom obsojen na smrt, pozneje pa pomilo- stacija je ta shod bil. Gospod upravitelj razložila pomen te dekan je imel prekrasno, glo- proslave. Zanimivo je zlasti, da boko segajočo pridigo, nato pa se je kakor skoraj povsod, tudi je vsa cerkev za njim ponavlja- pri nas prva šola ustanovila od la ginljivo posvetitev presv. Sr- strani cerkvene oblasti in je biču Jezusovemu. Vsa cerkev je la šola najprej v cerkveni mež-zapela "Kvišku zdaj dekanija nariji. Po proslavi so bili pa vsi vsa," nakar je preč. g. Žužek, otroci pogoščeni, kar so omogo-D.J., imel sveto mašo, pri kate- čila blaga srca prijateljev šol-ri je združeni cerkveni moški ske mladine, zbor kamniške dekanije,, 80 | mož po številu, pei slovenske cerkvene pesmi z velikim občutkom in preciznostjo izvajanja. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena. Pred cerkvijo je stala velika množica mož in mladeničev, ki so že doma bili pri sv. maši in v župni Cerkvi niso našli prostora. Okoli 11. ure se je ogromna množica zbrala na velikem vrtu pri Krištofu. Razpoloženje je bilo praznično in enodušno; cel čas je vladala popolna harmonija, resnično v katoliškem ščen v dosmrtno ječo. Rusija je duhu. Shod so otvorili pevci s izpustila 14 Nemcev, ki so bili himno "Povsod Boga," ki so jo v ječah v Rusiji. | vsi z odkritimi glavami poslu- — Birmingham, Ala. — Ob šali. Zbran je bil tudi velik del progi v bližini Coosa reke so duhovščine kamniške dekanije našli truplo dojenčka, najbrže z g. dekanom na čelu, ki je kot vrženo iz vlaka, ki vozi mimo.j predsednik pripravljalnega od-Kdo je brezsrčna mati, se ne bora v imenu 2000 navzočih ve- I mož in fantov kamniške deka- — Emden, Nemčija. — Prvi. nije med viharnim aplavzom del kabla, ki bo vezal Nemčijoj predlagal udanostni pozdrav z Ameriko, se je položil. Dru- sv. očetu papežu Piju XI. in gi del, od kanala do Azores, se kralju Aleksandru. položi drugi mesec. Shod se je zaključil s himno — Cowden, 111. — Margare- j "Povsod Boga," na kar so se te Iren Prater, 4 letna hčerka Vsi razšli z najlepšimi čustvi v kontraktorja Halie Prata, je srcjh. Omeniti je tudi, da je bi- VALENTINO OBOLEL New York, N. Y. — Rudolph Valentino, znameniti kino igralec, je v svojem stanovanju v "Hotel Ambassador" padel v nezavest, kmalo na to se je moral podvreči operaciji, pravijo, da je njegovo stanje ja-ko opasno, vendar je upanje, da okreva. prišla pod kolesa truka, ki ga je vozil oče, bila je na mestu mrtva. — Three Rivers, Quebec. — Ogenj je izbruhnil v katoliški cerkvi v Louisville, Quebec, ki je oddaljeno 15 milj od tukaj in jo uničil. Škoda je cenjena na $300,000. — West Frankfort, 111. Celi teden se je skrival pred zasledovalci George Marko, morilec svoje žene, zdaj pa poročajo, da je prišel oblastim v roke v Morganfield, Ky., odvedli so ga v ječo, umor je priznal. — Chicago, 111. Noriš, 433 Plummer st., Calu met City, je na križišču Tor-rence Ave., kjer ni čuvaja, za-vozila z avto na železniški tir, v tistem trenotku pridrvi vlak in se zaleti v avto, Mrs. Noriš, H. Weining in žena so bili na mestu mrtvi. lo na shodu navzoče veliko re-dovniške duhovščine. Zgled kamniškega verskega manifestacijskega shoda, ki je bil prvi v naši deželi, na katerem so nastopili sami laiki, bo gotovo našel posnemanja. -o- NOVO MESTO. V Uboj. Iz Šmarješke okolice so pripeljali v kandijsko bolnico mladega fanta, ki je pa v bolnici kmalu umrl. Zadobil je smrtonosno poškodbo z motiko pri fantovskem pretepu. Za storilci je uvedena preiskava. Hitra kazen. Neki konjski prekupčevalec je kupil v Bučni Mrs. B. vasi konja, ki je bil pa prav hiter in živ. Kupcu ta lastnost konja ni bila všeč, zlasti, ker ga ni pustil do sebe in začel brcati. Začel je grdo preklinjati — pa še ni svoje kletve do konca zgo-voril, že ga je konj udaril s kopitom naravnost po ustih in nosu tako, da mu je razbil ves SAVINJSKA DOLINA. Polzela. Preselil se je od nas' bivši tukajšnji g. učitelj Peter Loparnik s svojo rodbino in sicer v Maribor. Gospod učitelj, kateri je precej svojih moči posvečal koristim tukajšnjega prebivalstva, pač ne odide z najlepšimi spomini. Zapostavljen pri oddaji nadučiteljske službe, je bil pod PP režimom, dasiravno že nad 30 let v službi, od tega-nad 15 let stalno nastavljen na Polzeli, prestavljen na enorazrednico v Špitalič nad Vransko. Njegova soproga je bila skoro istočasno proti svoji volji upokojena. Nam v opravičilo naj bo, da mu tega niso povzročili domačini, kateri so njegovo delo, bodisi v; šoli ali izven nje, spremljali vedno s simpatijami. Upamo, da mu bo Maribor prijetnejši! — Izletnikov in letoviščarjev že imamo nekaj, vendar je njih število manjše, kot prejšnja leta, kar gre tudi na rovaš slabega vremena. Savinja, katera je bila druga leta v tem času polna kopalcev, sameva. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako m poalužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din _9 9.43 1,000 2,500 5,000 10.000 100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir m M J 18.60 -9 «.25 -t 92.00 „1183.00 ...$ 4.05 ...$ 7.75 ...$18.50 ...$35.75 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina ]• v teh cenah 2« vraču-nana. / Zaradi nestalnostl ten je hemofoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cen« dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Izvršujejo po polti tU pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit« SV! '} ZAKRAJSEK £ CESARK 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. H, T. Amerikanski Slovenec Prvi in,najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 01)98. Naročnina: Za celo leto ________________________________$5.00 Za pol leta ________________________________ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ____________________________ 6.00 Za pol leta —.................................. 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: •or one year ___________________________________$5.00 •or half a year________________________________ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________6.00 For half a year ........................3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno ,lter s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Slovenci se premalo zanimajo za gospodarsko politiko. ■■■ • ■ imwi— i—WMgw—mr Narod, ki se ne zanima za gospodarsko politiko, postane kmalu odvisen od drugih. Mi Slovenci v Ameriki sicer ne tvorimo v skupnem ameriškem konglometaru nikakega odločilnega mesta. To ne. Vendar sami zase po naših naselbinah pa tvorimo nekaj v gospodarskem oziru; toliko že, da bi tuintam določali kolikor toliko svojo lastno gospodarsko odvisnost. Mislimo namreč na to-le: naši rojaki po naselbinah imajo naloženega na tisoče in tisoče dolarjev denarja. Ves ta denar, ki so ga slovenski delavci zaslužili v potu svojega obraza s krvavimi žulji, leži v tujih bankah in zavodih, ki prinaša vlagateljem le pičle obresti. ( < Povprečne banke dandanes plačujejo kake tri odstotke obresti na vloge. Banke pa nalagajo potem denar na posojila na zemljišča, v bonde, ki nosijo po G do 7 odstotkov obresti. Tu je, kjer banke delajo bogate dobičke. Delavec, ki vloži v banko $100 svojih prihrankov, ki jih je krvavo zaslužil, prejema 3 odstotke, banka pa dobi naprej od istega denarja še po 3 odstotke in več. Mi sicer nimamo nič proti,temu, kajti ako bi banke ne imele dohodkov, bi ne mogle eksistirati. Tako delajo vse banke. A kar hočemo je to, da bi obrnili pozornost naših rojakov po naselbinah na gospodarsko politiko vobče, kako bi tudi sami lahko gospodarili s svojim denarjem, ki ga sami zaslužijo. Marsikdo bo rekel, mi nismo zato, mi se na to.ne razumemo itd. Kavno ta misel je |m napačna. Vsakdo se lahko razume na gospodarstvo če hoče. Treba je le misliti in se pride do pravega zaključka. \ Vzemimo naselbino, v kateri je sto družin. Recimo, da Mi."^!*«.HHRi HBHW in r»r»*i ].' HVIurim oovnvof'no JUlu. vsiw.ri.ti v. * ti/»mu M««i»y v-tvS» , vy -JM I'. *■..• HJ5».H JM.'Y i" ■ nekateri imajo seveda več, drugi manj. Recimo, da ta naselbina ustanovi stavbinsko in posojilno društvo. Naj pristopijo v društvo kot delničarji. Društvo naj bi poslovalo, da bi sprejemalo tudi posojila od rojakov, kateri bi imeli svoj denar vložen po bankah. Recimo, da bi vsa naselbina vložila $100,000 v stavbinsko društvo, katero bi potem posodilo rojakom na hiše na prve vknjižbe po 6 odst. obresti letno. To društvo bi lahko plačevalo vlagateljem po 41/2 obresti letno, pa bi samo še delalo po 1%% obresti na leto. Poleg tega bi društvo stalno pobiralo tedensko ali mesečno vplačila delničarjev. Nekaj tu, nekaj pri posojilih, in društvo je v stanu kriti stroške poslovanja. Naselbina py pri tem gospodarsko raste. Rojaki bi dobivali večje obresti kot jih imajo tako. Varčnost in hranjenje denarja bi se širilo med rojaki. V par letih bi rojaki, ki so začeli hraniti potom stavbinskega društva, začeli misliti na lastne hiše. Obresti, ki bi jih plačevali od posojil na hiše, bi šle domačim ljudem in opaziti bi bilo kmalu vsestranski napredek. Tako bi denar, ki sliši Slovencem, krožil v slovenskem krogu, in obresti, ki bi jih doprinašal, bi šle Slovencem. To je seveda le mala primera. Ako se drugim narodom obnesejo taka stavbinska in posojilna društva, ni nobenega vzroka, da se ne bi našemu narodu. Treba je seveda začeti in stvar gre naprej. Slovenci imamo v Ameriki precej naselbin, ki štejejo nad 200 ali 300 rojakov. V v&»ki talci naselbini bi se dalo začeti s stavbinskim in posojilnim društvom. Ljudje, ki bi želeli voditi tako društvo, lahko prejmejo od gotovih strokovnjakov vsa podrobna navodila. To je prava malenkost. Vsak količkaj zmožen društveni tajnik, ki bi prejel od kakega veščega stro-, kovnjaka pri posojilnih društvih navodila, bi lahko vodil takoj društvo. Delničarji pa bi seveda morali paziti, da bi bili direk torji pod zadostnim poroštvom in ničesar se ni bati. Naše slovensko časopisje je doslej le premalo seznanjalo naše ljudi z gospodarsko politiko. Ljudje, ki si začno gospodarsko pomagati, začno dobivati šele pravi vpliv. Gospodarstvo je v vseh panogah človeškega življenja glavni faktor. Po dobrem ali slabem gospodarstvu se sodi ljudi. Tudi delavci ne smejo zaostati pri gospodarski politiki. Je seveda resnica, da pri sedanjih nepravičnih gospodarskih razmerah delavci ne morejo misliti na kako bogastvo. Pa saj o tem ne govorimo. Pač pa se tudi delavce lahko navaja k skromnemu varčevanju. In ako delavec po par letih pride do lastne strehe, verjemite mi, hvaležen bo do smrti tistim, ki so ga z dobrimi gospodarskimi nasveti do tega privedli. Slovenske naselbine naj bi začele o tem misliti in kjer se da ustanoviti stavbinsko in posojilno društvo, naj istega rojaki ustanovijo. Tako društvo jih bo dvignilo gospodarsko in ljudje, ki morda danes niti malo ne mislijo na varčevanje svojih zaslužkov, bodo ustanovnikom takih društev enkrat hvaležni iz dna srca. Mislimo na lastno gospodarsko pokrepitev! Mislimo in delajmo! -n. Rakova pot - fotografija -- naših rdečkarjev. PRI LINDLY COAL KOMPA-NIJI OBRATUJEJO. Canonsburg, Pa. Že stari pregovor pravi, av-jgusta meseca ali zorit ali pa zgoret. Pri nas prvo ni, je pa drugo. Vročina je pritisnila, dež že zemlje ni namočil dalje časa, zeleni vrtovi so se spremenili v pravcate puščave. Je pa druga bolj vesela novica, in sicer, pri Lindly Coal kompani-'ji, kjer je največ Slovencev za-jposlenih, so pred dvema tedno-|ina začeli z obratovanjem. Pač jvesela vest. Strah je izključen, da bi nam sedaj vsiljevali lestvico iz leta 1917. Ponesrečil se je Anton Kirn v premogovniku; zlomil si je nogo. Nahaja se v bolnišnici v Canonsburgu. Istotam se nahaja John Tomšič, ki si je tudi nogo pokvaril, in sicer pri delu v premogovniku. Slovita je pa le naša canons-burška naselbina-, kajti v naši sredi imamo Kralja in Papeža. Slednji si je nedavno nameraval kupiti veliko poslopje, a se je skesal. Ant. Smrekar, izkušeni krojaški mojster, se bo v kratkem preselil v svojo novo moderno hišo, ki sta mu 30 zgradila slovenska stavbenika Rupnik in Boštjančič. Kam pa jo mahnemo v soboto, 21. avgusta? No, Matice, kam? "Veš, da nikamor drugam, kakor na veselico in sicer veliko veselico društva sv. Je-ronima." Prav tako, sliši se, da se tam nekaj velikega pripravlja, kjer ne sme nikogar manjkati. Torej na svidenje dne 21.v avgusta! Jos. Pelhan. SLOVENEC IZVRŠIL SAMO-UMOR. Lloydsninster, Sask., Can. Sredi julija so našli tukaj 11a drevesu obešeno truplo Slovenca Andrew Usinika. Pro-vincijalni policijski načelnik je dobil nalogo, naj zadevo temeljito preišče. Pri tem se je dognalo, da je bil brezdvomno izvršen samoumor. John Rejc. ZANIMIVOSTI IZ SO. CHICAGO. So. Chicago, III. Dasi je neprijetno vroče, vendar to gibanja na našem društvenem polju prav nič ne moti. Preteklo nedeljo, dne 8. avgusta, so se vršile kar tri društvene seje: društva sv. Jurija, JKJ., ženskega društva Marije Čistega Spočetja in društva Najav. Imena. Zadnje društvo je sklenilo na svoji seji, da priredi 29. avgusta zabavni večer, drugo nedeljo v oktobru pa poučni večer, h kateremu bodo imeli dostop vsi farani. Vsak dobromisleči bo tedaj dobrodošel. V torek, 10; avgusta, pa so bili naši rojaki 11a Pullmanu, znani koroški lest fantje, izredno veseli in Donosni. Iz daljne Colorado, iz visokega Lead-ville, je namreč prišel obiskat svoje rojake znameniti pisatelj na "Pisanem polju," Rev. J. M. Trunk. Našemu pevskemu zboru "Zarja" vsili nadležna bolezen od časa do časa svoje obiske. Nedavno je zbolela za hudimi opeklinami članica Mrs. A. Š. Operaciji v grlu pa se je mora-jla podvreči Miss E. Š. Ko so I člani in članice zaznale za to I žalostno vest, so v znak sočutja in naklonjenosti do prizadetih, poklonile obema na njih domu 'po en lep šopek cvetic, z željo, I da bi jim donesle skoraj zaželi jeno veselo zdravje. Poročevalec zdaj z veseljem javi radostno vest, da ste obe pevki že zdravi. Po 22. avgustu, ako bo lepo vreme, pa upam, da bom imel poročati kaj bolj zanimivega. Poročevalec. --o- "AMER. SLOVENEC" JE NAJ STAREJŠI, A MORA PO STATI TUDI NAJVEČJI Schneidermeister, rote Mun-dur, zuriickmarschiert. Pevsko društvo "Naprej" iz Milwaukee, alf pravilno rečeno "Nazaj," je priredilo veselico v zvezi z našimi rdečkarji v She-boyganu. Glavni govornik je bil uredniče Proletarca, Zajček iz Chicage. Njegov govor o veri, o Najsvetejšem Zakramentu itd. je bil tako nizkoten in podel, da se je pristudil tudi onim, ki njso člani slovenske cerkve. — Ker je po oslovsko govoril, mu je mladenič, tukaj rojen, po oslovsko zarigal in ga osmešil. To je njega tako razburilo, da se je na licu mesta izrazil, da on "rona" za governerja države Illinois — presneto smešno! Več uspeha bi imel pri kozah na rebru. Srečna država, katera bo imela za governerja slovensko propalico! V svojem govoru je v zvezde I koval socialistovskega majorja j iz Milwaukee, Mr. Hoana. On je v resnici dober diplomat in politikar. Socialist kakor je 011, sem tudi jaz. Njegova soproga je katoličanka. Večkrat poje v cerkvi. Radi tega katoličani irske narodnosti podpirajo njega pri volitvah. Katoličani nemške narodnosti in tudi njihovi duhovniki so pri volitvah bili na njegovi strani od ča^a svetovne vojske. O11 se udeležuje večkrat strogo katoliških prireditev, katere so v čast katoliških škofov in duhovnikov. Pribiti pa je, da bi bilo njega sram, kot inteligentnega človeka, da bi se udeležil tako nizkotnega in bara-barskega shoda, kakor je bil v Sheboyganu. Seveda od takih propalic se tudi kaj več pričakovati ne more. Ako Zajček tega ne veruje, naj da svoj she-boyganski govor v angleščini njemu v potrdilo. To so ljudje brez sramu, značaja in poštenja. Tudi šuspul-fra niso vredni — kar se tiče človeške družbe. 'Lastnik posestva, ki ni član naše župnije, in kjer so imeli svojo zabavo, drži toliko na svoje dobro ime in po- ■ Stenje, da jim take prireditve j ne bo nikdar več dovolil./Zdi se mu, da je l*il celi program iz-j peljan na preumazan način. To je dober trumf za tako sodrgo. Ha, ha! Naselbina v Milwaukee je Ve-( lika in bi morala zavzemati po številu Slovencev častno mesto med Slovenci v Ameriki. Kon-štatirati moramo, da je ravno nasprotno. Rdečkarji so imeli tam odprto pot in niso imeli no-' bene neprilike od strani sloven-1 skega duhovnika, ker ga tam sploh nimajo. Lahko bi pa tam' imeli dva duhovnika in katoliško šolo za najmanj 500 otrok. Imajo svoj protiverski list, ali v resnici ti nezmožni in nepoklicani rdeči voditeljčki niso povzdignili svoje naselbine in so v gospodarskem, političnem in v vsakem drugem oziru prave ničle. Ne zavzemajo mesta, kakor bi ga morali po številu Slovencev. "Napredek, izobrazbu" in druge fraze se vedno čuje. V istini so ničle! Zajček iz Chicage je v majski številki Proletarca pisal, da so slovenski rdečkarji v Ameriki imeli samo enega inteligentnega urednika. Pozabil je pristaviti, da so bili še najbolj inteligentni njegovi milijondo-larski dolgi prsti — Etbin Kristana. Vsi drugi uredniki so sami škarjevci, seveda tudi plon-karji, posfibno iz'radikalnih čeških listov. Za časa evharističnega kongresa se je izkazalo mesto Chicago izvanredno. Kaj takega* ne zmore nobeno svetovno mesto na svetu. Slovenski figovci iz Lawndale so priredili kot najnižja banda na svetu protestni shod. Ali vse njih prizadevanje ni bilo niti kaplja v morje. Edini uspeh, ki ga imajo je, da izlorabljajo Slovensko Narodno Podporno Jednoio v svoje svrhe in v svojo sebičnost. Inteligentov nimajo, da bi se mogli na kakšen drugi način pošteno preživeti, zato farbajo nevedni slovenski narod. Propadli Slovenci po raznih kem-pah, ki žive v divjem zakonu in ki so podivjani, jim sledijo. Za ugled in napredek slovenskega naroda v gospodarskem oziru do sedaj še niso storili ničesar. "Milwaukee Leader," socia-listovski list, je dostojno pisal o evhar. kongresu in sprejemu poljskega škofa Cieplaka v Milwaukee. Imajo pač inteligentnega urednika. Vere ne u-silj ujemp nikomur — zato spustu jenm lnrengenfflojTKn^^W obenem pošteni. Barabarstvo slov. ignorantov Zajčkovega kalibra preziramo. Zajček iz Chicage piše o rdečkarskih voditeljčkih približno tako-le: Schneidermeister, rote Mandur, zuriickmarschiert . . . Sin slovenskih staršev je služil pri kranjskih Janezih v Celovcu, kjer se je priučil nekoliko nemškega jezika. Njegov oče je bil ponosen na fanta in ker je prišlo vsako leto v njegovo vas dosti nemških letoviščar-jev, sta pričela z gostilno. Kar se je tikalo jedil, je znal pove-, dati skoraj vse v nemškem jeziku. Ni pa znal, kako bi se izra- zil v nemškem jeziku, ko je imel rake na razpolago. Vojaška komanda mu je pomogla in rake je raztolmačil 11a ta način : Schneidermeister, rote Mandur, zuriickmarschiert. —■ To je fotografija naših rdečkarskih voditeljčkov. Ti ljudje po receptu Zajčka so neinteligentni. Da morejo urejevati svoje liste, imajo škarje, kakor jih ima rak in krojači. Uporab-ljajp iste, ker nimajo možgan in režejo iz drugih listov. "Rote Mandur," kakor rdeči raki, imajo naši rdečkarji za svoj simbol — rdečo barvo. "Zuriickmarschiert," kakor raki po svoji naravi, tako tudi naši rdečkarji, ki zidajo vse na naravo in jo obožujejo — nazaj marširajo. Pri vsem tem zanikajo Stvarnika narave, večnega Boga in nazadujejo na gospodarskem in delavskem polju. Te rdeče propalice in voditeljčki so danes poštenim Slovencem v sramoto kot Slovenci in kot državljani Združenih držav. "Gliha vkup štriha!" Ako nezavedni Slovenci takim zaru-kancem sledijo, ker nimajo v svoji sredini nikake inteligence, naj jim bo prosta pot. Slovenci, kateri pa imajo v Ameriki organizirane slovenske žup-. ni je in katoliške šole, so danes v ponos svojemu narodu in Zdr. državam. Vam rdečkarjem, kateri prodajate prosveto in napredek Slovencev, želim dober tek! — Vaše veselice se po vaši izjavi vedno najboljše obnesejo — tako tudi zadnja. Ali lažete ali kradete? Ako ste v resnici napravili nad $250 čistega dobička, se vaši sobratje zanimajo za to in upajo, da bodo vaši pošteni voditeljčki v računih pokazali} da ste v resnici toliko napredovali; ako ste se zlagali, glede tega bi se vaše podrepne muhe zadovoljile s«tem, da bi vi rdečkarski voditeljčki dopla-1 v blagajno, o Čemer ste se lagali. i Socialistične veselice so bile zadnjih 15 let v Sheboyganu, še bolj v Milwaukee, menda dobre. Javnost bi smela vendar vedeti, kako obstoji njih blagajna ali gospodarstvo. Osebno ne zavidam vašega skupnega premoženja. j Pač bi zaslužili vi, takozvani "izobraženci," da bi v Sheboyganu ii\ v Milwaukee zgradili vsaj eno cesarsko kamrico. Tam bi vsaj shranjevali ves smrad svojih propadlih duš in da bi nam, pravim Slovencem, ne delali sramote pred tujimi narodi. Rev. James Cherne. < 1 CELJE. Eksplozija. V pirotehnični tvornici Pyrota se je najbrže vsled visoke vročine vnel en naboj, vsled česar so se vžgali tudi drugi približno 20 po številu v bližini se nahajajoči naboji. Pri tem je bila poškodovana tudi neka delavka. Poškodbe so lahkega značaja. -0- Smrtna nesreča. Na cesti iz Vojskega v Idrijo se je zgodila smrtna nesreča na prav nenavaden način. Josip1 Likar je peljal voz tramov. Na' strmi cesti je pritrjeval zavoro' na sprednjem delu voza. Tu pa1 se privali s hriba težka skala, ki ga je podrla na tla. Na mestu je bil mrtev. — Srašna nesreča se je pripetila pri Sv. Andreju v Trstu. Vojaški avto, ki ga je vodil prostak Giovanini, je podrl 751etnega Josipa Pipana in ga zmečkal. Vojaki so snažili avtomobile. Janez Zabukovec: • MEHURČEK IZ MILA, (Konec.) Brž napolni škaf z vodo, ga zadene na glavo in hiti na vso moč po bregu proti domu. Od daleč že išče z očmi Martinka pred hišo. Ne vidi ga. Ali je v hiši? Težko sope, noge se ji šibe. "Martinek," zakliče na ves glas. Martinek se ne oglasi. Pride na vrh. Nemirno ji begajo oči na vse strani. Martinka ni nikjer. Pride do kala pred hišo. Kaj zagleda? Srce ji zastane. Po vodi vrh kala plava Martinkov klobuček, voda v kalu je skaljena. Plašno išče Martinka z očmi. Gleda, gleda in zagleda Martinka na dnu sredi kala. Utonil je. Mara krikne, tema se ji naredi pred očmi, omahuje, — škaf ji pade z glave, ona pa «e ogradi na tla in obleži v nezavesti. Race, ki jih je bil prepodil Martinek, ko j*1 hotel prebresti kal, se vrnejo nazaj. Po-skačejo v kal in se ziMjejo po vodi; kakor bi se ne bilo nič ugodilo . .. 4. Mara je zbolela za smrt. "Vročinska bo- lezen," je rekel zdravnik. Bledlo se ji je. "Kaj bo rekel Marko, kaj bo rekel Marko," te besede je neštetokrat ponavljala v zmedenosti/ Martinka so pokopali, ne da bi se bila zavedla. Cele tri dni je ležala tako. Stregla ji je mati, ki je takoj prihitela, ko je zvedela, kaj se je zgodilo. Mati je ravno zopet položila mrzel ob-kladek bolnici na čelo, ko se bolnica zbudi iz nezavesti. Takoj spozna mater. Za trenotek se ji nasmehne, a ji brž začno oči plašno begati po hiši. "Mati, kje je Martinek?" vpraša komaj slišno, od slabosti ne more glasno govoriti. "V grobu," ji odgovori mati. "Oj, k a,j bo rekel Marko, kaj bo rekel Marko!" zastoka Mara in zopet pade v nezavest. Njeno mlado življenje se dalje bori s smrtjo. Kdo be zmagal? Zmagala je smrt. Samo za nekaj ur je Mara še prišla prej k zavesti, toliko, da je mogla biti z vsem previdena. Mirno je čakala potem, da se nad njo zgodi volja božja. Mati jo je tolažila, da bo še ozdravela in da bo še vse dobro. Ona je pa rekla: "Ne, mati, z mano je ven. To dobro čutim. I11 prav je tako. Kaj sem si tako želela sreče 11a zemlji. Sreča na zemlji je kakor mehurček iz mila. To sem prav živo čutila takrat, ko me je Marko samo pustil doma. Pisala sem mu to v prvem pismu in ga prosila, naj ne lovi mehurčka iz mila, naj pride domu, bo bolje zanj, zame in za Martinka. Nimamo stalnega mesta tukaj, ampak prihodnjega iščemo, zato moramo bolj skrbeti za srečo onkraj groba, ki bo večna, kot za srečo na zemlji, ki tako hitro mine. Ni me ubogal in ni prišel domu. Zdaj šele po petih letih prihaja, a ne bo na^šel doma ne mene ne Martinka. Gotovo mu bo hudo. Povbjte mu, mati, da sem šla tja, kamor bo prišel tudi on za mano, če bo iskal sreče v Bogu, ne pa v svetu i-n v uživanju sveta. Ločena bova sicer za nekaj časa, pa-povejte mu, da večna ta ne bo ločitev, a večna tamkaj bo združitev." Drugi dan je umrla. Lep pogreb je imela Mara. Vsa vas je šla za pogrebom in vse je jokalo. Vsem se je smilil tudi Marko, ki bo našel doma le gro- bove, 5. Dva dni prepozno je prišel Marko domu. Kakor strela z neba ga je zadela novica o smrti Martinka in Mare. Pa je mislil, kako dobro se jim bo zdaj godilo. Ne bo treba biti v skrbeh za vsakdanji kruh. Ves dolg je plačan in prinesel je še s seboj toliko denarja, da je v prinferi proti prej naravnost bogat. Po srečo je šel v. Ameriko. Mislil je, da jo je našel, a kje je zdaj sreča? Kaj mu pomaga vse bogastvo, Mare in Martinka pa le ni. Ali bi ne bil bolj srečen, ko bi Mara in Martinek še živela, četudi bi imel le prejšnje skromno premoženje? Marina mati mu je povedala, kaj ji je Mara naročila zanj pred smrtjo. Kakor razsvetljenje od zgoraj mu je po tem sporočilu prišla misel: Bog Te je poučil, kje je prava sreča. Pokazal ti je, da si se zmotil, ko si mislil, da boš srečo našel v zemeljskih dobrinah. Zavoljo nestalne zemeljske sreče si zapustil Maro, zato ti jo je Bog vzel, da boš odslej bolj hrepenel po tisti srečirki,jo je Mara že našla in ki ji ne bo odvzeta nikdar. In nemudoma se je odpravil 11a grob svoje Mare. Dolgo je stal ob njenem grobu. Preden ga je zapustil, pa je še tiho govoril v grob: "Mara, ko bi ne imel vere, bi si tu na tvojem grobu sam končal življenje. Toda ne! Ohranil sem vero. Ti si bila moj angel varuh. Misel nate in na tvoje besede ob slovesu: "Ne pozabi na Boga v Ameriki," so me obvarovale. Zdaj šele dobro razumem tiste besede, ki si mi jih pisala v Ameriko v svojem prvem pismu, besede: "Sreča na zemlji je kakor mehurček iz mila." ReS je to. Komaj se mehurček iz mila zasveti v mavrični lepoti, se že razpoči 111 ga ni več. Komaj se prikaže sreča v svojem mamljivem čaru, že izgine, že je ni več. Mehurček iz mila sem skušal ujeti, ko sem tebe zapustil in šel iskat sreče v Ameriko. Ujel sem ga, a se je že razpočil in ga ni več. Ne boj se zame, ne bom pozabil na Boga in na svo-' jo pravo srečo. Kakor si ti junaško nosila mojo ločitev od tebe, tako bom jaz zdaj pogumno nosil tvojo ločitev od mene. Saj verujem, kar si rekla, da ne bo večnala ločitev, a večna tam bo najina združitev. Na svidenje Mara!" In je šel na svoj dom . . . Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV Ifr IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Koehevar, 1208 Berwind ave.. Pueblo, '»'olo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4?17 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, ILL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- ( nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške j nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- , 1 gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. j I Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- < * štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. j Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa < pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! STROŠKI Z. S. Z. ZA MESEC JULIJ 1926. IZ URADA GL. TAJNIKA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Cenjeno članstvo: . V zadnjih šestih mesecih smo dokaj-lepo napredovali v članstvu, toda gl. odbor jc kljub temu olajšal pristopnino v mesecu septembru, kar ste gotovo čitali v zapisniku gl. polletne seje, ki se je vršila dne 17. julija t. 1. Pristopnine ni skoro nobene; člani, ki se hočejo zavarovati za 2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo 1.00 v bolniški sklad, vsi drugi, ki se zavarujejo za 1.0(1 bolniške podpore, kakor tudi oni, ki se zavarujejo samo za posmrtnino ne plačajo nič pristopnine, plačajo le 1.00 v rezervni sklad in prvi mesečni asesment in tako postanejo člani naše dične organizacije na zapadli. Ker sem Vam v zadnjem glasilu obljubil, da Vam bom še vse enkrat na drobno razložil glede naših razpisanih nagrad — Vam na tem mestu isto prinašam. Razpisane nagrade so sledeče: Društvo, ki dobi največ novih članov do 31. decembra t. 1. dobi zlato uro z Zvezinim znakom, društvo, ki dobi drugo največje število članov do omenjenega časa — dobi zlati prstan z Zvezinim znakom in društvo, ki dobi tretjo največjo število članov, dobi iglo nalivno pero {fountain pen). llvatje in sestre, Vam se nudi najlepša prilika, da pripeljete nove člane v našo sredino. Povejte kandidatom, da pri pristopu v Zu-padno Slovensko" Zvezo, se jim jamči popolna verska, kakor tudi politična svoboda. Malo je slovenskih organizacij, ki se morajo s tem ponašati. Našli jilt bote, da Vam obljubijo svobodo, toda ista je samo na papirju, toda pri nas kar se Vam pove ali kar imamo pisano pri tem obstauemo in Vas vedno spoštujemo, kot brate in sestre, če bi prav slučajno bili drugega mišljenja, kakor so voditelji Zveze. Gotovo se bo vsak član in članica potrudila, da bo pri tej naši izyanredni kampanji pripeljal vsalc po enega člana ali članico v ZSZ. organizacijo, ki lahko kandidatu v oči pogledate in mu poveste, da ga hočete v našo sveti«>, zato ker veste, da je to najboljša organizacija v Združenih Državah Ameriških. » Za vsakega novega člana dobite 2.00 nagrade in zraven tega pa pripeljete svojega prijatelja ali znanca v organizacijo, ki bi ne smelo biti ne Slovenca ne Hrvata, da bi ne bil član te visoko principalne organizacije. JCa.n* l>«do šle jmjjj« r azpjsam?. nagradr? Tega ne vem, ker čas je še, da se Vsako posamezno društvo skliče svoje seje in pri istih sklene kaj bodo napravili z nagrado če jo dobijo. Moj nasvet bi bil, da kaj vkrenete, da bo članstvo bolj spodbudilo, da bodo bolj z veseljem agitirali. Če bi bila danes kampanja zaključena bi šla prva nagrada k novemu društvu št. 30 v Hiawatha, Utah, druga k društvu št. 3. Pueblo, Colo, in tretje k dr. št. 29 Cleveland, O. Jaz se.n povedal bratu Pritekel, začasnemu predsedniku nadzornega odbora, da prva nagrada bo romala najbrže k novemu društvu v Hiawatha, Utah — pa mi je on zagotovo obljubil, da ista bo šla k največjemu društvu v Pueblp, Colo, od kojega društva jc on tajnik. Prav nič, bi pa jaz ne jiil začuden, da prva nagrada roma v Ameriško belo Ljubljano (Cleveland) kajti tam imajo največje polje in tudi neutrudnega delavca Joseph Ponikvar-ja, ki jc ob enem gl. porotnik ZSZ. Vsakemu posameznemu društvu se nudi lepa prilika, da dobi eno ali drugo nagrado, seveda potruditi se bo malo treba, stari pregovor pravi, da brez mitje se še čevelj ne obilje. Omeniti moram tudi, da pri zgoraj razpisanih nagradah — se vsaka dva' otroka, ki pristopita v mladinski oddelek računata za enega člana v odrastli oddelek. Društva, ki nimate še ustanovljenega mladinskega oddelka, Vam svetujem, da to storite v tekoči kampanji, kajti ravno pri otrokih je brat Pri-tekelj najbolj žel. enkrat eno popoldne je prinesel pistnonoša zavitek od vrhovnega zdravnika, in v istem ni bilo nič drugega, kakor cela kopica prošenj mladinskega oddelka, potrjena od vrhovnega zdravnika in iste so bite vse od dr. št. 3. In precej sem uganil, da je naš Jože tekel od hiše do hiše in njegovo delo jc bilo lepo poplačano, za kar mu je predsednik njegovega društva Jolm Merliar, dal vsii priznanje.. Bratje in sestre upam, da ne bomo mi roke na križ držali in gledali druge, ki tako marljivo delajo za procvit in napredek naše dične Zveze, ampak nasprotno! Upam. da si bomo Hudi mi rokave zavihali in storili nekaj za naše društvo, za našo Zvezo, za samega sebe, kakor tudi -za korist svojih bližnjih in v korist celokupnega slovanskega naroda v Združenih Državah Ameriških. Vas bratsko pozdravljam, ter ostajam, Št. dr. Operacije Porod. Nagrade za Boki. podp. in poškodbe nagrade nove člane 1. 114.00 50.00 2.00 3. 321.00 100.00 10.00 15.00 4. 3.00 5. 231.50 100.00 10.00 6.00 6. 6.00 7. » 7.00 8. 11 .(K) 9. 242.00 500.00 11. 15.00 12. 9.00 13. 56.00 14. 60.00 7.00 15. 6.00 16. 18.00 20. 28.00 10.00 21. 51.50 10.00 22. 18.00 100.00 6.00 23. 51.00 6.00 24. 50.00 25. 17.50 6.00 26. 70.00 10.00 16.00 27. 6.00 28. 3.00 29. 5.00 30. 41.00 Skupaj 1286.50 900.00 50.00 168.00 Glasilo A mer. Slov.......... / Skupaj 166.00 •146.00 3.00 347.50 r..oo 7.00 11.00 742.00 15.00 9.00 56.00 67.00 6.00 18.00 38.00 61.50 124.00 57.00 50.00 23.50 96.00 6.00 3. milijonov hektolit- BBP l nost! r/ „ 1-----t-,,~s V DUUUL Mežnar je kar spreminjal barve. "Ja križ božji," je dejal ; "kaj morem za to, saj je ca je bi ravnokar odbila devet." — Po potu je ob tistem času privandroval ciganček Hudoro-vič, iz znane ciganske porodi-ce, ki jo v Stražišču bil znan kot kapaciteta na vsakem polju. "Ej, g j, si je ogledoval uro, glej, ga spaka ,v Stražišču imajo še le devet, jaz pa lačen, da bi pojedel celo skledo baše, čeprav je drugače ne maram. Ti preklicana zadeva!" Pa se zgodi, da v momentu njegovega razbiranja kazalec skoči na eno. Takoj si jc bil ciganček na jasnem. • Mežnar Rape, ki je bil ci- Skrivnosti bandita. Sodnik: Tega moža denarni-ili v žepu telovnika, na kateri jc mož držal roko. Kako si pa vendar mogel jo ukrasti ? Žepni tat: Gospod sodnik, to se pa ne pove kar tako. Jaz računam šest dolarjev za celi tečaj, v katerem je vse zapopa-deno, kar sliši v to stroko. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Št. Smrt. Dolu. Rezerv. P o škod. Onemogli Strošk. Pristop- dr. sklad sklad sklad aklsd sklad sklad nina Skupaj 1. 152.10 127.40 —.— 17.90 3.58 44.75 345.73 3. 173.74 . 163.40 3.00 22.80 4.56' 57.00 4.00 428.50 4. 22.7.5 19.f)0 —.— ' 2.60 s .52 6.50 —.— 51.35 5. 145.81 125.30 —.— 16.40 3.28 41.25 — 332.04 6. 25.29 23.90 —.— 2.50 .50 6.25 —.— • 58.44 7. 137.00 97.50 —.— 14.10 2.82 35.25 —.— 286.67 8. 39.73 34.20 —.— 4.20 .84 10.75 . —.— 80.72 9. 87.82 87.50 —.— 11.20 2.24 28.50 —._ 217.26 11. 28.06 " 26.70 i — .— 3.70 .74 9.25 _._ 68.45 12. 9.88 13.20 V —.— 1.20 .24 3.25 —.— 27.77 13. 13.72 14.10 —.— 1.90 .38 4.75 —.— 34.85 14. 31.59 34.80 —.— 3.60 .72 9.00 4.00 83.71 15. 24.02 20;30 —.— 2.10 .42 5.25 —.— 52.09 16. 126.13 108,90 1.00 15.00 3,00 37.75 1.00 292.78' 17. 26.90 33.20 —.— 3.60 .72 9.25 _.— 73.67 20. 22.43 . 17.50 —.— 2.50 .50 6.25 _,_ 49.18 21. 25.96 65.00 —.— 6,20 1.24 15.50 113.00 22. 79.22 70.10 —.—^ 6.70 1.36 17.00 —._ 174.38 23. 49.83 53.60 —.— N 5.60 1.12 14.-00 —._ 124.15 24. 12.08 7.70 — .— 1.30 .26 3.25 _._ - 24.59 25. 15.84 19.10 1.70 .34 4,25 _._ 41.23 26. 28.32 35.00 —._ 2.80 .56 7.00 3.00 76.68 27. 20.78 2.7.70 —.— 1.90 .38 475 _._ 55.51 28: 15.24 17.90 —.— 2.10 .42 2.82 _ 38.48 '29. 12.92 9.90 — .— 1.4mr> liu uiu u liui mi i« priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-»tve ob času selitev in vae kar pada v to stroktx, Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21 st Place CHICAGO, ILL. ^lone: R-nosevelt 8221. DR. t F. KONOPA "TmS*6 in X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse, moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitagc 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 K. ROPA 1710 W. 21 st ST., NJJDI SLEDEČE: LES. HIŠA, 2 stan po 6 sob, klet, podstrešje, kopalna soba; rent prinese $70.00;_cena $6500. LES. HIŠA, 4 stan., vse improvements, blizu cerkve in šole, zamenja za Rrocerijo,- ali proti gotovini. ZTD. HIŠA. 4 stan., pod strešic, plin, elektrika in dr. Rent nese $75,00. Cena $8000. Nekaj takoj, ostalo na prvo vknjižbo. _____ SO AKR. FARMA v Wisconsin, tudi zamenja za hišo v Chicagi; 49 akr. obdelane, 20 akr. gozda, 20 akr. paše, 12 glav živine, 3 konji, hiša 6 sob, hlevi in kompletno farmarsko orodje in stroji. tudi Ford tiuašiua. NA PRODAJ HIŠA ZID., MODERNO, BLIZU SOLE IN CERKVE; CENA IZREDNO NIZKA. VPRAŠAJTE 1710 W. 21st ST., CHICAGO, ILL. sr,č,p,s K. ROPA Najstarejši trgovec z železnino v Chicagi je 2000 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO Phone: Canal 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, električne potrebščine, pli-nove cevi, avto potrebščine, železni material za vsakovrstne stavbe. — 1500 RAZNIH PREDMETOV V f aBlago dovažamo na dom. — Začnite tr-Kovati z nami in ostali bo.ste naš stalni od- Naše cene so najnižje v mestu! Razprodaja novih knjig "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. "S kakim denarjem l" srdil se je Vrban, da ga je hotel zadušiti kašelj. "Kje pa imam' jaz denar? Kaj moram izročiti res zadnji krajcar! Saj ne strada ne Jerica ne Tone. Še prenizka je najemnina, prenizka! Le gospoda Lisca vprašaj!" "Tega sleparja, ki Vas vedno podpihuje?" "Kovač, molči! Lisec bo tožil," pretil je Vrban. "Naj toži. Jaz mu dam pisano, da je slepar, in Vi bi bili poštenjak, če bi se ne družili ž njim." Razžaljen je odšel Vrban naravnost h gospodu Liscu. Tam je našel tolažbe za sovraštvo sveta, tam je odkril svoje srce in tudi povedal naravnost, k,ako je imenoval Kovač gospoda Lisca. Gospod Lisec pa ni vzrasel, kakor je pričakoval Vrban. "Če bi hotel jaz iskati časti po sodiščih," dejal je premišljeno, "Kovač bi sedel ves teden. A kaj se menim jaz za njegove besede. Tak človek me niti razžaliti ne more. Jezi se, ker ni dobil Vašega posestva v pest. A kak revež bi bili Vi danes! Sedaj ste pa gospod in če Vas Tone ne posluša ali če se Vam zameri Jerica, hajdi, po svetu morata! Za Vas pa je narejeno tako, da Vam ne more izpod-leteti." "Hvala Bogu- in Vam," kimal je Vrban. "Te Kovače bova učila kozjih molitvic. Br-dai'jeva Lojza je že precej menj komata; a bo še ponižnejša, ko bomo Janeza nekoliko pritisnili. Saj Vam ne plačuje redno obresti. Klobas Vam je prinesel, da jih še pes ni maral, in z maslom' njegovim boste morali kola mazati. Brdarjevina se bo dala prav lepo do-^ biti, in prodajali jo bomo na drobno, po zimi, ko bodo imeli ljudje denar. Boste videli, kako bodo dražili! Travnik, njivo, gozd hoče imeti vsak in vsak bo preplačal: vsega skupaj pa ne zmore razven Vas nihče. Kaj bi prizanašali Vi drugim, ko Vam nikdo ne prizanese! Vi posojate in posojate, ljudje se pa norca delajo iz Vas. Vašo dobroto imenujejo lakomnost, Vašo varčnost iimazanost, in kader Vas kdo opehari ,smeje se vsa vas." "Najsitnejši je postal ta Kovač," zdihnil je Vrban. "A mislim, da ne sam od sebč. Za Kovačem se skriva nekdo drugi,ki je Vam prav ve-. liko hvale dolžan. S kom pa se je začel bra-titi Tone?" Tako je podpihoval Lisec Vrbana, ki se je začel kesati svoje usmiljennsti in dobrotljivo-sti in pisano gledati nehvaležno Jerico. VII. Janez Brdar se je bil silno izpremenil v dveh, treh letih. Iz It^pega, gizdavega mladeniča je postal zanemarjen, puščoben mož. Kakor upihne sapa iskro brez goriva, a razpiše žerjavico v velik ogenj," tako potlači beda slabotneža, okrepi pa krepkega duha. Hude skrbi so morile Janeza in mu jemale spa- nje. Vstajal je čemeren in truden in postopal zamišljen krog hiše. Govoril je malo in nerad in hudoval se, če ga je kdo kaj vprašal in zmotil v preudarjanji, kako bi plačal delavce in davke, kako odvrnil rubežen in dražbo, s katero je jel pretiti Vrban. Kako je pač izhajal oče? Gotovo je bil podedoval mnogo; njemu pa je zapustil le borno kmetijo, obremenjeno z neizmerno doto bratovo. Bratovih petsto goldinarjev je imel za poglavitni vzrok svoje revščine Janez. Začel se je bati ljudi. Daleč se je ognil staremu znancu in zavil v gozd, če ga je utegnil srečati kdo, in najrajši se držal doma in prepuščal polje hlapcu, ki je gospodaril po svoje. Zvečer sta posedela gospodar in gospodinja skupaj in tožila o slabih časih in milovala sebe in otroka in preudarjala, kako bi si pomagala. Tudi žena ni bila več prejšnja liŠpava Lojza; o-korno je tavala po hiši in gospodski kroj je le še bolj kazil ponošeno obleko. Samo Janezek je bil še čedno in lično napravljen. Kolikor bolj pa sta ljubila tega svojega sina, toliko več skrbi jima je budila njegova bodočnost. Da bi moral njiju sin služiti, stradati, ljudi milosti prositi, to jima je bila grozna misel, katere niti drug drugemu nista upala izreči. A prihajala jima je na um često. V takem1 trenotji je posadil Brdar sinka na kolena in objemal in l^ožal ga prepričan, da bi rad dal svoje življenje za srečo njegovo. Janezek pa je. strme gledal zdihujočega očeta, obešal se mu krog vratu in poljubljal mu u-palo lice, da se je storilo očetu še bolj inako. Vedno premišljevanje in vrtanje je bilo raz-dražilo Brdarja tako, da ni mogel več mirno ne soditi, ne govoriti, ne delati. Lotila se ga je nestrpna togota, ko si je domišljeval, da ga sovraži in preganja ves svet. Kdor se mu je nasmehnil ,tega je sumničil, da- se mu roga; onega pa, ki se je držal resno, da ga prezira in zaničuje. Revež nima prijatelja nikjer, vzdihnil je časi. Tako zlovoljen je hodil nekega jutra po dvorišči in jezil se, da še ni vstal hlapec, ta plačani vrag. Tudi je ležalo po dvorišči vse navskriž. Srdito je jel premetavati drva in o-rodjf Brdar, brcnil psa, ki se mu je dobrikaH Ni njena krivda. On: Kaj pa vendar misliš, da me pustiš na vogalu čakati na tebe skoro celo uro. Izgledal sem kakor norec. Ona: Res, oprosti, pustila sem te čakati, to je moja krivda, kako si pa izgledal, je pa tvoja stvar. Stop! Ako Vam izpadajo lasje ali ste jih že izgubili ,moja "ALPEN-tinktura" napravi ,da v osmih dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje, kakor tudi dame, rabijo samo mojo "Alpen-tinkturo" za rast in proti izpadanju Jas "ker je dokazano, da je "Alpen-tinktura" silno dobro sredstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8do 14 dni na lasne korenine, da lasje takoj začnejo rasti. "Bruslin-tinktura" zoper sive lase tako izvrstno deluje, da postanejo lasje v osmih dneh popolnoma naravni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila, kot za Revmatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje oči, bradavice, potne noge, solnčne pike, ali drugo nečistost na obrazu. $5.00 vsakemu, ki bi rabil zdravila brez uspeha. Pišite po cenik, pošljem ga zastonj. — Jacob Wahči£, 1436 E. 95th St., Cleveland. Ohio. Naročite še danes knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," ki se dobe za $1.00 s poštnino vred iz knjigarne "Amer. Slovenca." -ROJAKOM V CLEVELANDU naznanjam, da sem prevzel knjigarno Mr. Frank Kurnika. Obenem sem prevzel s tem glavno zastopništvo za Cleveland za lista "Amer. Slovenec" in "Ave Maria." V moji knjigarni imate na izbiro vse knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Prejel sem tudi mojo knjigo "Štiri leta v ruskem ujetništvu," katero rojakom vsled nje velezanimive vsebine posebno priporočam. — Obenem se priporočam vsem naročnikom Am. Slovenca in Ave Maria v naklonjenost. Vsem bom skušal po-streči vsikdar kar najboljše. Knjige oddajam proti primerni odškodnini tudi na posodo. JOSIP GRDINA, Zastopnik "Amer. Slovenca" 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. v a oil zgrabil podajač in premišljeval, ali bi šel budit hlapca Jerneja ali bi počakal, doklej bo spal. Prišla je dekla klicat h kosilu; a dolgo ni bilo nobenega odgovora, nazadnje zago-drnja izrad hleva znan a ne Jernejev glas: "Ne vpij, Polona, da naju ne vzdramiš!" Po Brdarji je vse vrelo, a krotil se je in čakal in srepo gledal na lestvo pri hlevu. Čez dolgo časa je zaškripala lina in oprezno se je jel po lestvi spuščati na zemjo Jernej komaj zdramljen. Na tleh je zazeval, stegnil se in zletfal in čakal tovariša. "Koga imaš na hlevu?" zarohnel je nad njim gospodar. "Koga imam!" godrnjal je hlapec in se u-mikal. "Moravški Matijček je gori." Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimjve knjige: 1. "KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c 2. "SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c 3. "NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c Skupaj..................$1.30 KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV. Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft. "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. esseensmiBii i i GOSPODUJE V JQL1ETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake' vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 29ll ROJAKI V SO. CHICAGO ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue t zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, svsže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? ( .. u^JUŠ Vsem se priporoča v po set! Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. «217 ST. CLAIR AVE., , CLEVELAND, OHIO. Anton Wencel Naslednik Frank Grilla 1818 West 22nd Street, Chicago, 111. Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slov. mlekarna. Rojaki, podpirajte jo! sr ''•]||imilllllt}lllllliuill[]llilliiiiiiitiniiinii i Pozo** krojači INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY LONDON, PARIZ, LJUBLJANA. Korespondenčni tečaji v slovenskem jeziku za Ameriko. Vsak krojač ali šivilja se more potom tečaja s pošto naučiti najmodernejši ,-«mcrikanski, angleški ali francoski kroj po preizkušenem sistemu po merah in modelih, s slovenskim podukom in s slovenskimi knjigami. Modni žurnali s priloženim slovenskim podukom. Informacije in vpise. — INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY, London, Pariz, Ljubljana, od ministra za trg. in obrt konc. krojne šole. F. POTOČNIK diplomiran v Angliji, izprašan profesor kroja STARI TRG 19-1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA F* s *ninimmnDiniiniiiiiniiiiiiiiiniuiiiniiiim£]imim Šumelo pa je . . . Janezov Janez je bil prvikrat visoko v gorah. Njegovega pripovedovanja ni bilo konca. "Sto jelenov sem videl," je zatrjeval. "Kaj?" se zadere Ongavov Jaka, "sto jelenov? Hahaha . . . Toliko jelenov sploh na vsem Kranjskem ni." Čutil je zaušnico. "Petdeset jih je pa bilo . . . prm . . ., da jih je bilo toliko," poudari Janez. "Petdeset?'' vseka Jaka nazaj," toliko jelenov nikoli ni skupaj." Zopet je bil udarjen. "Kakih deset jih je pa pri vsi resnici bilo," manevrira širokoustnež. "Kaj deset?" vseka zopet Jaka, "saj tam na tistih gorah sploh jelenov ni." Janezu je zmanjkovalo sape. "Veš," pravi, "veš, Jaka, da po pravici povem, prm... po vsi resnici in pravici, šumelo pa je." Janezov Janez pri Prosveti št. 149. piše: "Naval je bil strašen . . . Tedaj so pokala rebra, lomili se prsti, strta je bila ena lobanja, vmes pa je treskalo in lilo, da je bilo veselje (vendar nekaj veselja tudi!) Izgledalo je, da bodo vsi ob ograji ... z megalofoni pozivali podivjane romarje, a je bilo vse bob v steno. Romarji so se . .. suvali med seboj (še več veselja bi bilo, ko bi se bili kar pobili!) ... se je čulo klice, ko je kaka ženska omedlela. Na tisoče oseb je o-medlelo, ampak niso padli na tla, kajti v gneči to ni bilo mogoče (res škoda). "Približno 5000 oseb je tekom dneva rabilo zdravniško pomoč . . ." "V Chicago so pripeljali s posebnim vlakom sto oseb, ki so bile ranjenje, ali pa sicer potrebovale zdravniško oskrbo." "V razne bolnišnice na severni strani so prepeljali dvaintri-deset oseb ..." Da bodo pri takem številu ljudi nezgode, je pač naravno, zato so bile tudi priprave. Po Prosvetinem pi-ipovedovanju se pa lahko trdi, da "šumelo je pa." * * * Vse v isti koloni. Glas Svobode piše: "Kakor čujem, je bil med drugimi (menda v Mundeleinu) poman-dran tudi štirileten deček do smrti." Malo spodaj pa: "Na prostoru, kjer je ... so našli mrtvo trupelce triletnega deteta." Ko bi bilo dvoje otrok, bi bil svobodomiselc gotovo bolj upil, tako pa od samega grobega zmirjanja ne ve, kaj piše. * * * Dirindaj okoli peklenskih vrat. Kakor bi jih z bičem gonil, so se gnetili uslužbenci peklenskih vrat povodom evharistič-nega kongresa. Kakor tat nikoli neče biti tat, pravijo ti u-službenci, da takih peklenskih vrat ni. Komur bi se utegnil zbuditi kak dvom o obstanku takih vrat, naj pogleda samo v slovensko* napredno časopisje, in če mu ne mine vsak dvom, mu ni pomoči. Drug drugega so skušali prekositi. Ako je eden zapisal nekaj o "piškotu," mu je hitro drugi vzel iz peresa isto besedo, da bi pač ne izostal v satanski službi. Satan sam bi ne mogel bolj ostudno in bolj prostaško pisati. Ako bi ne imeli drugih dokazov, to infer-nalno besneneje bi vsakega lahko docela prepričalo o "duhovih te teme." Kjer Bog postavi cerkev, tam postavi *satan gostilno, pravi narod. Kjer so otroci božji slavili triumfa, tam otroci satanovi niso mogli mirovati. Drugače se izkašljujejo, tokrat so dobili povelje, da se izkašljajo, zato so pljunci leteli na vse strani. Palma zmage v peklenskem dirindaju je bržkone pripadla Slovencem, ker težko jih je kak drug narod prekosil. Ne pravim "žalostna nam majka," ker hudiči so najraji tam, kjer so tudi angeli. * * * Filozofiranje. Pripiskar se v Glasu Svobode s to robo rad malo postavlja.-"Filozofi so tisti znanstveniki, ki se posvečajo s svojim umom raziskavanjem in modrovanjem v resnici obstoječim rečem (pač obstoječih reči)." Reč mora to-raj že obstati, potem se je šele lotijo filozofi. Cemu pravzaprav toraj filozofija? Filozofija mora biti pj-ed vsem emipirična, skušati mftra odkriti obstoj kakega predmeta z modrovanjem, pravilnim sklepanjem, umskim raziskavanjem, toraj iskanjem, potem je lahko tudi spekulativna, modrovanje o predmetu samem, ko je bil najprej najden. "Ljudje, ki si prizadevajo dokazati nekaj, kar sploh ne obstaja, niso toraj nikakšni filozofi, pač pa navadni sofisti, ki hočejo na navihan in pretkan način vsiliti ljudem svoje vijugaste misli," modruje dalje pri-piskarski filozof. S tem, kar sploh ne obstaja, n. pr. da je dvakrat dve pet, se ne bo u-kvarjal niti kak sofist, še manj kak filozof. Vem, kam pes taco moli. Za svobodomiselnega "filozofa" ne obstaja Bog, duša, posmrtno življenje, in kdor se ukvarja in modruje o teh predmetih, -operira po njegovem z vijugastimi misli, a takle "filozof," ki že naprej taji, kar ima emipirična filozofija dognati, ne zasluži niti imena sofista, taka "filozofija" je podsofistič-na. * * * Kaj pomeni "grabiti?" Redkokdaj se kaj takega pripeti pri znani prebrisanosti Židov, a Glas Svobode trdi, da so seziaovski Clkaški štacunarjl povodom kongresa le namazali. "Romarji," pravi, "ki so prišli v Ameriko, niso imeli denarja, da bi ga razmetavali po čika-skih štacunah. Omitranci pa so se držali hotelov, kjer niso dajali, nego le grabli." Slovnično je glagol "grabiti" zelo kočljiv, kakor tudi glagol "jemati," kar ve povedati Mr. Joe Paulenich, Sharon, Pa., in bi bilo zelo dobro, da bi se pomen malo pojasnil. Menda evropej-ski omitranci niso "grabili" kakih srebrnih žlic? * * * Najboljša plača, in največ slin. John Ban, Pittsburgh, Pa., pravi, da so delavci v vinogradu gospodovem najboljše pla>-čani. Mogoče. Najbolj se cedijo sline po teh plačah onim, ki so se jim te plače za nekaj časa svetile, a ni šlo. Morda je tudi John Ban na te plače "študiral," pa je bilo "delo" pretežavno ?! POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati^ knjige naše knjigarne. Mr? Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria." Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da m« grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca.