—   38    —
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Koristnost mraza glede zdravja.
Ob ojstrem zimskem mraza je navada, da ljudje drage letne čase močno povzdigujejo; zoper mraz pa tožijo« Spomlad, poletje in jesen, dasiravno se ob svojem času po vrednosti ne cenijo, dokler se njih dobrote vživajo, se sedaj silno hvalijo. Tak pa je že človek navadno, da dobrega ne ceni, dokler ga ima, temuč njegovo vrednost se le takrat spozna, ko mu je vzeta kila.
Al so pa res uni letni časi edini naše hvale vredni? Al je zima zares sovražnica veselja, protivnica zdravja našega? Da resnico prav spoznamo, dajmo premisliti brez vse enostranosti, kakšne koristi nam podeluje zimski čas glede našega zdravja.
Spomlad in jesen ste zastran večidel naglih sprememb vremena za zdravje nevarna letna časa. Prašaj-mo zdravnike in povedali nam bojo, da spomladi in jeseni se rado množi število bolnikov, — prašajmo kme-tovavce in živinozdravnike, in tudi oni nam bojo odgovorili, da dokaj je bolezin, ki so tako rekoč lastne spomladanskemu in jesenskemu času. Poleti je zrak zlo stau-šan poln puhov, ki so dostikrat že pokvarjeni, ali saj k gnjilini nagnjeni. Poletje je čas, v kterem se človek, zlasti ako so noči hladne, nar ložej prehladi, kar potem mnogo hudih in smertnih bolezin napravi. Zima, to je, suha, merzla, prava zima je vsili teh škodljivih nasledkov prosta. Cisti zrak odvrača veliko nar strašnejsih bolezin, ki scer izvirajo iz sprijenega, in mraz konča ali popolnoma mnoge dolgoterpeče bolezni in kuge, ki so razsajale poleti in v jeseni, ali jih saj začasno za-tare. Zmerno puhtenje kože zlajša telo poletinske teže, ečisti kri in stori, da človek raji je in dobro prekuhuje vžiti živež. Cist in kislica poln zrak razveseli serce. Mraz stisne goste, terdne dele telesa skup, ki so poleti vsi ohlapnjeni bili, in tako močno krepča celi život. Kako težavna nam je huda poletna vročina! Kako trudno in leno postane telo, če se človek v prostem zraku dolgo mudi, in, tako reči, breme soparnega ohlipa nosi! Kako željno pričakujemo hlada noči, da se zopet okrepča naše telo. Teh neugodnost nimajo jasni zimski dnevi. Človek čuti neko posebno nagnjenje k gibanju in veselja, in neko prijetno lahkoto v vsih udih. Mraz nas sili k hitrejšemu gibanju, da se mali neprijetni občutek mraza spremeni v toliko prijetniši čutlej gorkote.
V tvoji moči je tedaj, bravec moj, si zdravje in veselje pospeševati tudi pozimi. Stvarnik je tudi ta letni čas za tvoje blagostanje skerbel, in narmodrejše naprave naredil, s kterimi se sreča njegovih stvari lahko ohrani in pomnoži. Ce nisi pozimi tako zdrav in vesel, ko v druzih letnih časih, si tega dostikrat sam kriv. Znabiti da čas v lenobi tratiš, — znabiti da si v vročih izbah zapert, in nikdar blazega hlada zimskega zraka ne občutiš, — znabiti da je tvoje serce polno žalosti in skerbi za prihodnost, — znabiti da si nezmernosti v jedi in pijači udan, ali pa da si o poletnih dneh svoje zdravje razdjal, česar neugodne nasledke sedaj čuciš. Kako zdrav, kako vesel bi bil lahko človek, ko bi vselej živel naravno in življenje svoje tako napravil, da bi se vedno delo s počitkom, resnoba z veseljem verstila!
Le sivi starček, čigar kri se je že ohladila in čigar čutnice so že omedlele, nam bi utegnil hvalo zimskega časa podreti, ker njemu mraz več ne tekne, — žubeljc življenja že vgasuje. Al, kdor je vžival že veliko veliko let vse prijetnosti sveta, ki jih daruje mili Stvarnik vsem stvarem svojim,  se sme tak pritožiti, če
kolo življenja njegovega se še začenja počasi gibati ? Kar starčku ne daje več lastni život, mu nadomestaje gorkeji obleka in zakurjena hišica.