št. 14. »SLOVENK A" Str. 1 Obleka. Po dr. Ivanu Dežmanu. Ako hočemo, da obleka krasi človeka, mora ona biti poleg vse elegance jednostavna ter ne sme človeške rasti kazat ne prevelike, ne premajhne, ne , sme je pre- več širiti ni ožiti. Moda sama po sebi ne odločuje v tem, baš.tu se kaže dober ukiis in finejša naobraženost,,kako se v tem ravna osebni ukus. Priprosteji ljudje, ako so gizdavi, ljubijo razne in kričeče boje in izbirajo take forme, ki bolj koljejo oči, koje so najnovejše in najsi-, jajnejše. Toda vsak uglajen človek spozna na prvi mah nesklad med obleko in osebo, spozna plitvost dotičnega, za ktero bi morebiti ne doznal, ako bi se dotična oseba ©"blekla v obleko, ki bi ji pristojala bolje. V tem oziru greši se največ v rodbinah, kjer je, več odraslih hčera ; one se oblačijo vse jednako, da bi se nobeni ne godila krivica. Ta način je sicer ugoden, ali je kriv ia večkrat nepravičen; ker ako se dve sestri" želita jednako obleči, treba je prej vprašati, sta li oni dve enake rasti, stasa in polti. Debeleja, polna in. mala mora se vedno braniti nabranega pasu in života, ki pa Vitki devojki lepo pristoja. Tako ne more mal klobučič lepo pristati na glavi devojke polnih lic, kratkega in debelega vratu. , ' Obleka ima biti iščit proti slabemu vremenu in zato : moramo gledati, da se oblačimo vedno po letnem času, po razni toplini in vlažnosti posameznih dni. Ali ne samo proti slabemu vremenu, ampak za štedilo telesne toplote mora biti obleka. Ako se oblačimo dovolj, moremo vzdrževati toplino telesa z manjšo koli- kostjo hrane, a drugi del hrani vporablja se n. pr. za tvorenje novih iztrošenih delcev. Znano je, da tople ob- leke, koje ne prepuščajo gorkoti telesa v bližnji zrak izmanjšujejo željo za jedjo, to je tudi v zvezi s tem, da po letu ne čutimo tolike potrebe za jedjo kolikor . po zimi. Za lepoto obleke treba je osobito paziti na izbor boje (barve) ; ker nič toliko ne povišuje pa tudi nič ne zmanjšuje toliko lepote obleke, kolikor baš skladnost in neskladnost boj na njej. Gospa ali deva, katera čuti in zna sklad raznih boj, oblačila se bode vedno ukusneje in zato bode vedno bolj ugajala nego ona, ki nema tega čuta ali ne mara zanj. Za boje so zakoni sklada ali harmonije takovi, kakor za glasove. Znanost razlikuje tri temeljne močne boje : rdečo, rmeno in modro. Razen teh je tako zvanih komplementarnih ali dopolnilnih barv, ki ublažujejo pre- hode. Tako je rdečej ublažujoča in dopolnjujoča zelena boja, rmenej vijoličasta, a modrej narančasta. Zelena boja je posrednica med rmeno in modro barvo, vijoli- časta med rdečo in modro, narančasta med rdečo in rmeno. Naobražen čut za barve skrbi vedno, popolnuje in posreduje, da ublažuje močne temeljne boje: rdečo,' rmeno in modro. Take barve ljubijo v vaseh, kjer po- gostoma vidimo vaečanske oblečice v te tri barve drugi poleg druge. Da to teoretično trditev bolje pojasnimo na prak- tičen način, porečemo, da se vsaka boja ima skladati z- osebo, najbolj z licem in njegovo poltjo. Kar enemu lepo pristoja, druzega kvari. Tako ne bode lepo pristojala rožnatemu licu jako rdeča obleka, ker po njej se bode videlo lice še bledejše; ženske ta- kega lica morale bi izbrati temnordečo barvo s tem na-- menom, da z nasprotno živo barvo ne povišajo bledobe. Nežno-zelena boja pristoja plavolasin, belopoltnim de-' vojkam, ker se s tem vidi njih lice rožnato in se silno- povišuje njegova lepota. Tudi modra barva daje živahnost licu blondinke, toda modrina ne sme biti premočna in preostra, ker vsled nje izgublja lice v svoji nežnosti. Črnkam, katerih polt je bolj narančasta, ne pristoja ni- kakor modra boja. Od rmene boje pobeli sicer rmenkasta polt ali ta barva ne pristoja plavim lasem. Vsaka nežna polt prihaja po rmenej barvi na modro-vijoličasto. Rmena boja pristoja vsem črnolasim, katerih polt je nekako na- rančasta. Narančasta barva je premočna za ktefo koli si bodi toileto ; plavdlaske bodo po njej modraste, a na črnkah poželenj uje jormenkaste pege po licu. Vijoličasta barva je gotovo nepjipravna za vsako lice, ker tudi temna polt se vidi po tej barvi rmenejša. I Nesvetla, bela boja priatoja vsakemu mlademu licu i živahne :pplti, ker se lice po belej boji zdi nežnejše, oso- bito lepo pristoja gospem, ako izberejo belo obleko n. Str. 8 »SLOVENKA" Št. 14 pr. 4z mousselina, na kojem so našivi (aufputz) še bolj beli, konture se s tem oblažiijejo, a koža dobiva neko eterično svetlino. Črna boja, ki ni svetla, je bolj boja za žalovanje nego za lepoto. Svetla črnina n. pr. v svili ali v čipkah ublažuje jakost barve s tem, da boja postaja jasneja. Črna polt ali pege na belej koži vidijo se še jasneje v črni obleki. O -boji obleke je še pristaviti to, da temna boja, osobito črna, bolj prevaja -gorkoto, tedaj bolj greje in je zato pripravnoj^a za zimo in mrzlejše podnebje, med tem ko svetla največ bela obleka ne prevaja rada gor- kote, zato je primerna za poletje in za vroče podnebje. To je že Franklin dokazal dovolj s tem, da je postavil na sneg koščeke sukna raznih boj in je našel, da je največ snega skopnelo pod črnim suknom, a pod košče- kom belega sukna najmanj. Razven tega, temna obleka lože pije vlago in vsakovrstne vonjave, gotovo tudi kužne, nego svetla. Zato je previdno nositi za čase kakove na- lezljive bolezni svetle obleke a ne volnene in ne suknene. Razne vonjave sprejema v sé največ črna boja, potem modra, potem rdeča a najmanj bela. Tudi voda ne blapi iz vseh oblačilnih tvarin enako ; najlažje hlapi iz platna a najtežje iz volne. Zato se za mrzle obkladke vedno vporablja le platno. Da bode obleka lepa, treba je, da bode dostojna in čedna. Osobito je graje vredna vsaka decolletirana (razgaljena) moda, ker pravilo lepote se glasi : vsaka krasotica izgublja v miloti in čaru tem bolj, čim bolj kaže goloto svojih form. Zato pravi nek italijanski pes- nik : čim manj se kaj odkriva, tem lepše je, ker mnogo bolj zanima blažena čednost pod pokritimi formami nego najdovršeneja lepota, ako ji odvzameš zaveso pristojnosti. Kosmetična (ukrasna) svojstva obleke ne smejo se ločiti od zdravoslovnih, Majti trditi smemo, da vse, kar služi zdravju mora biti tudi pristojno. Moda je, žal, čestokrat razdvojila zdravje in pri- stojnost, zahtevajoča od sveta, da se prikazuje v takih odevnih načinih, koji niso baš za zdravje, a dopuščajo nasprotno takove načine, koji niso taki, kakor velevajo stalni zakoni pristojnosti. (Pride še.) ,. Marica. Str. 2 .SLOVENKA' St. I a Obleka. Po dr. Ivanu Dežmanu. Dalje. Poglejmo sedaj s čim se najčešče pokrivamo in v kakem razmerji je obleka ( odevna stvar) se zdravjem. Odevala delamo iz volne, pavole, lanu, svile, kože, krzna, gumi in gutaperča. Bil je prej običaj devati si na golo telo le laneno ali bombaževo srajco, kar je služilo bolj snagi nego li toplini. V novejšem času po nagovoru zdravoslovcev in po izgledu naprednejših narodov so začeli ljudje iz zdrav- stvenih ozirov devati na samo kožo volnena odevala in to za to, da bi volna usrkavala izparo kože ter jo varo- vala od prehlada in od vsakega slabega vremena, ki prihaja včasi od nagle zračne izpremembe temperature. Nekateri se še silno vpirajo temu ter drže Angleže, Nemce, Italijane ia nas Primorce za mehkužne ljudi Močnemu in utrjenemu telesu je to morda brezpotrebno, ali ljudem srednjega zdravja in takovih je večina kulturnih ljudi, ne samo, da ta navada koristi, ampak jih tudi obvaruje od mnogih bolezni. Volna spada med one tvarine, koje slabo prepuščajo telesno toploto, zato varuje, da se te- lesu toplota ne odvzame kakor tudi brani, da se zunanja vročina ne primakne telesu naglo. Tako varuje volna telo od vsake skrajnosti in drži površino kože vedno v jednakej srednej toploti. Zato so ljudje v vročem podnebji, n. pr. v Afriki, vsi oviti z volno. Vsi ljudje, koji žive mnogo v sobi, vsi nervozni, reumatični, hemoroidalci, vsi, ki so bolni na prsih, vsi bolehni in vsi potniki morali bi nositi na nagem telesu volno. Seveda, da kdor nosi volno na telesu, mora jo često menjati. Favola ni tako mehka kakor volna, a tudi ona bolje ohranjuje toploto nego li l?in, kateri prerad izpušča to- ploto in s ^81 pospešuje izhlapevanje. Lan platno se napije se znojem, zmoči se naglo, hlapi in zato mrzi člo- v^.t%r 3iiJ^i> telesu. št. 15. ,S L o v E N K A" Str. ,3 Kakor se je saiatral v XV. stoletja bogatinom, kdor je imel platneno srajco — n. pr. soproga kralja Karla VII., ki je bila najbogatejša na Francozkem, ker je' imdk dve platneni srajci — tako se sedaj ostavlja noštoja platnenih srajc, ker vsakdo, ki se drži zdravoslovnih zakonov, nosi raje pavolnate srajce, kakor a. pr. vsi Angleži. Platno ima to jedino izvrstno lastnost, da se v pktßtt ne 'drže kužila tako lahko. . ' ' " ' ' i Svila je bolj ža razkošje nego žai potrebo, seveda, da svila krasi in najbolje pristoja ženskej polti. Krzna nam je treba po zimi, ali ono je kakor pod- stava ali tesBo odevalo prav škodljivo ; ker brani hla- penje rn človeška koža postaja vlažna, čutljiva, a kakor se odgrne odevalo, prehladi se prar lahko vsled hlajenja zaostale ' telesne vlage. : ; Iz tega uzroka, so škodljiva" otlevala iz gumija in guttaperče-; vrhu tega. postane gumirano odevalo'prav hitro električno pa zmeša električnost kože in provzročuje često reumatifee boli. •" ' Koža nam rabi za obutev, treba je, da je mehka in da. ne pušča vlage. Naj si bode odevalo iž katere koli t varine, treba je vedno paziti, da nekatera mtota na telesu greje, a druga pušča hladne. Razven tega ne sme se telesa pretesno zapenjati in ustavljati krvnega toka. V obče se naora gornje telo držati hladneje, to je, riianj oblačiti nego spodnje telo in noge gorko pokrivati.- Glava, katero že lasje nekaj čuvajo, naj bode vedno lahko pokrita in branimo si jo samo pred solčno vročino, pred hudo zimo in pred vetrom. Stari Grki niso nikdar pokrivali glave razvéh na potu in. v- bolezni. Osobito treba pt^ziti, da je deca v ranej m'adosti prav malo pokrita po glavi, ker se s po- krivanjem brani tudi lasem, da, hitro rastejo. Vrat, za kateri bi bilo najbolje, da bi ga nikdar ni v detinstv.i ne zavijali, ne sme biti nikdar,zapet s top- limi, tesnimi in visokimi ovratniki in robci. Ostajati bi moralo vedj«) med ovratnikom in vratom, prostora za dva prsta, da se tok. krvi ni malo ne ovira. Niti v sta- rosti ne nosite ni pretopSib, ni pretesnih, ni previsokih ovratnikov, ampak ovratnifei naj bodo vedno iz mehke popustljive tvarine, da ne grejejo preveč Zato je po letu bolje nositi za vratom pavolnate robce nego svilene. Na prših bi morala biti vedno taka odevala,'pod katerimi lehko globoko dihamo. V ženskih često ovira glojöoko dihanje tesna; oblfefca in steznik, a v možkih tesni telovniki in neelastične pot-amenice. Dolnje telo oso- bito nad jetri, nad želodcem ne sme nikdar ; biti zapeto, a ohranjati se morajo ti deli vendar vedno topli, na nogah je najbolj ždra:vo nositi pavolnate nogavice, a kdor se lahko poti, naj'nosi volnene. Za one, ki mnogo ¦ ho- -dijoi, je najbolj zdravo, ako noge zavijajo v platno, ker je mehkeje in so v njem noge hladneje, ker platno .raje Bazven rane mladosti in najpozneje starosti je naj- bolje nositi: i lahko, ne pretopio obleko. Prelahko zopet'ne sme-biti, kakor se to, žal, opaža v naših obrtnikih in kmetib, v katerih je prelahko odevalo tem škodljiveje, ker se oni ne hranijo z jelom, ki bi bilo dovolj hranilno in zdravo. O menjanju odeval v raznih letnih časih treba po- stopati vedno oprezno. Osobito je treba paziti, da ne menjamo prenaglo tople odeje, s hladno, n. pr. v po- mladi, ker se s tem človek prehladi najraje. Oblačilo in perilo novorojenca mora biti dovolj toplo, da ga mor^ greti, a razven tega mehko, popustljivo in čisto. .i-'..-;- Koliko dece, umira samo zato, ker se ne pazi dovolj na njih; odevalo in toploto ! Kasneje, v 5. letu treba na- vaditi otroke na lahko oblačilo, samo noge toorajo biti vedno tople; mokra odevala treba je hitro sneti z otrok ter je zamenjati se suhimi, fetari ljudje naj se drže toplih oblačil, ker cim lažje jim pada lastna toplota, tem lažje se morejo pokvariti. " MaHca. (Pride še.) - ; št. 1^6. »SLOVENKA« Str. ,3 Obleka. Po dr. Ivanu Dežmanu. Dalje. Oblačiti se je treba tudi po načinu življenja. Člo- vek, kateri mirno leži ali sedi, diše z maujo močjo, v njem je pretvaranje telesnih sestavin mirneje in zato te- lesna toplota nižja, nego v onem, koji se mnogo giblje ali dela naporno, zato je prvemu treba toplejega oblačila nego drugemu. Kolikokrat vidimo težaka, kako dela po zimi golorok in z razgaljenimi prsi, a ne čuti mraza, v tem ko nas, dasi smo toplo zaviti, hudo zebe, ker ga gledamo brezposelni. Treba je še opomniti, da so nekatere obleke za gospe barvane sé strupom, največkrat z arsenikom to je n. pr. belo-zeleni tarlatan ; te obleke so često uzrok kro- ničnim ali naglim boleznim. Zelena boja je lepa za oko, ali ta boja se praši in trosi z obleke ter se morejo ti praški potegniti v sé z di- hanjem ; razven tega izkadi se arsenik ob večji telesni toploti in močnejšem izhlapivanju, n. pr. pri plesu, pre- tvarjajoč se v arsenikov vodik, kateri se prišteva k naj- močnejšim strupom ter more prouzročiti ne samo glavo- bol, krč, hrapavost, živčne bolezni^ nego še bolj ostrupiti človeka. Tudi nekatere bele obleke so barvane z belim arsenikom in dasi pazi zdravstvena policija, da se ne razprodavajo take obleke, vendar nosijo se še. Evo vam načina, kako se morete uveriti, je-li v taki obleki strupa ali ga ni. Vzemite krpico te obleke ter jo denite v malo čašico, poljite jo z nekoliko destilo- vane vode in dodajte dve ali tri kapljice solne kisline. Potem pomešajte sé stekleno paličico, da gre boja od nje, dodajte sedaj k temu žveplovodikove vode, katero morete dobiti v vsakej lekarni, pa tekočina takoj poru- meni kakor zlato, ako je v obleki bil arsenik, a na dno čašice sede narančasta gošča. Druga nezgoda, večja nego je otrovanje z arseni- kom, zgodi se lahko pri ženskih posebno plesnih oblekah in ta je : da se one obleke lahko vnamejo. Znanost je dolgo iskala sredstva, ki bi ne škodilo odevnemn blagu, a bi je vendar varovalo od gorenja. Neka plemenita gospa vžgala si je na plesu angležke kraljice obleko ter zgo- rela, tedaj je razpisala kraljica veliko nagrado onemu, ki bi našel sredstvo, s katerim bi se obleke varovale od ognja. Našlo se je tako sredstvo, našla so se celo štiri takova sredstva ali večina kemijkov zlaga se v tem, da je žveplenski amonijak najbolje sredstvo. Vzemite tedaj sto delov vode deževnice in đenite va-njo 7 odstotkov prav cenene soli, da se v vodi razstopi, potem dodajte, nekoliko škroba (štirke). Sedaj ni treba druzega, nego obleko pomočiti v tej vodi in dobro jo ocediti, a ne iz žmeti, ko se je posušila, pogladiti jo z mednim gladil- nikom. (Ako bi se vzel železni gladilnik mesto mednega, ostale bi na obleki rjave pege). Ako se tako postopa, ne izgubi obleka v boji, ako je boja tudi najnežnija, pa tudi v blesku ne izgubi. Ako pride taka oprava do plamena, ne zagori, ampak ona bode samo tlela, a preneha skoro tudi tleti, ako jo odmaknete od plamena ali od sveče. Najbolje bode, da preiskovanje ako je strupenih tvarin v obleki, ali ako je gotova proti gorenju, prepustite kojemu veščaku lekarniku ali kemijku. Razven obleke vporablja svet že od davnih časov raznega lišpa, da svojo zunanjost ukrasi kar najbolje more. Tudi divjaki lepšajo svoje telo s perjem, školjka- mi, cvetjem, kamenjem in biserji. V prosvetlenem svetu nosijo gospe nakite v laseh, ušesih, okoli vratu, na pr- sih, na zapestju in na prstih — ne govore o nakitu na sami obleki. V obče je pravilo, da ne sme biti preveč nakita na telesu, ker se s tem ne kaže uglajen vkus. Ta vkus in estetična naobraženost kaže se še bolj po izbora in nošenju nakita. Čim jednostavneji je nakit, a vendar fino izdelan in dragocen, čim priložneje je nakit nastavljen ; čim primerneji je stanu in opravi osebe, tem lepši je in tem bolj krasi. Ako je preveč nakita na te- lesu, tedaj ne samo, da ne povišuje lep ote, ampak kvari celo dražest osebi, katero zatemnuje in skoro nedostaja po- leg toliko zlata in biserjev. Največ je treba gledati pri nakitu, da ni ponarejen, kriv, a k temu še nenežno izdelan in da ne zavzame pre- več prostora. Ona, koja nosi biserje v bližini glave ali na vratu, mora paziti tudi, kako se zlaga boja bi- serjev z njeno poltjo. Dijamant in pravi biser pri- stoja vsaki polti in vsaki barvi obleke Osobito lepo pristoja rjavkastim (ako niso v licu preblede) beli biser. Plavkam pristojajo zeleni biserji, kakor smaragd. \ obče mora se držati pri bojah nakita onih pravil, koja smo razložili o oblekah. Svrha mojega razpravljanja ni in ne more biti druga, nego, da se svojim poklicem in znanjem pogodim društvene običaje z napredkom znanosti. Čestokrat ne morem dragaci, nego da iztaknem in opišem neke na- pake ; ali uverjen sem, da moje čitateljice vvidijo, da delam to z najboljim namenom, da vzdržim zdravje in lepoto njihovo. Kakor človek, ki je dolžan pobijati, kar je nepravo in nenaravno, postavljam proti previdnosti isti- no, proti umetnosti naravo in podstavljam vedno materi- jo duhu.