V e s t n i k. Nasi sloranski gosti, ki se udeleže letošnje BZavezine" skupščine, se pripeljeio v Ljubljano dne 23. avg. pop. ob 1238 na juž. kolodvor. Učitelj s t vo, ki bo sedaj y I^j ublj a n i, pozivljamo, dapridena kolodvor in seudeleži sprejema. V Kadovljico odidemo skupno dne 24. opoldne z gorenjskim vlakom. Sprejema v Badovljici naj se udeleže tudi tisti, ki pridejo že prej v Radovljico. — Kako prebijemo z dragimi gosti čas v Ljubljani, zvedo tovariši in tovarišice na kolodvoru pred prihodom vlaka. Opasno je obolel tovariš Vekoslav Strmšek. Upamo in želimo, da vrli tovariš skoro okreva ter se zdrav in čvrst vrne v naše bojne vrste. Iz deželnega šolskega sreta t Ljnbljani. Imeuovani so: Ivan E i e g 1 e r učiteljem v Strugah : Henrik Paternost nadučiteljem v Senožeeah; Ivan P o 1 a k učiteljem in Marija P o 1 a k za učiteljico v Dolih ; Marija T r i 11 e r za učiteljico v Št. Vidu na Ljubljano; Karolina Klemenčič za Toplice; Marija Bernik za Mokronog in Friderik Kramer nadučiteljem v Škofji Loki. — V stalni pokoj stopijo : Alojzija Bauer, ravnateljica v Ljubljani; Ivana Velepič, Antonija Okorn omožena Pirc in Fran Kalan, učitelj v Šmihelu pri Novem mestu, ToTarišice peTke in torarlši perci se opozarjajo, da se zbor sestavi v Eadovljici; zato naj se vsakdo dobro pripravi. Skušnja bo samo ena in sicer v soboto 24. t. m. ob 2. uri pred delegacijskim zborovanjem v šolskem poslopju. Pesmarice in note bodo v Eadovljici. ,,Kultnra in klerikalci". S teru člankom, ki smo ga priobčili zadnjič, smo ^Slovencu" popolnoma zaprli sapo. Drugega ne ve odgovoriti kakor to, da tudi on — podpiše oaš članek. Dobro je tako ! Pokojnina bivšega hrvaškega bana t dobrodelne STrhe. Bivši ban hrvaški, dr. Teodor grof Pejačevic, je odredil, da se pokojnina, ki mu pripada kakor bivšemu hrvaškemu banu in ki znaša na leto 8000 kron, upotrebi za ustanovljenje štipendij, ki se bodo podeljevale hrvaškim mladenifem, ki se nameravajo posvetiti glasbeni, slikarski in kiparski umetnosti, a kasneje, ko bo že nekoliko takih štipendij oživotvorjenih, tudi drugim mladeničem, ki se posvetijo tehniškim ali medicinskim študijam. Učiteljske in profesorske Testi. V VIII. čin. razred so pomaknjeni sledeči profesorji: dr. Fran Kropivnik na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, Mihael M a r k i č na gimnaziji v Novem mestu, dr. Gregor P e č j a k na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Franc P e r n e na gimnaziji v Kranju, Anton P e t e r 1 i n istotam, dr. Josip Pipenbacher na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Josip Tominšek na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Jak. Ž m a v c istotam in Jakob Z u p a n č i 6 na drž. realki v Gorici. — Sledeče učne osebe na moških in ženskih učiteljiščib. so pomaknjene v IX. čin. razred: na moškem učiteljišču v Mariboru vadniška učitelja Gabriel Majc e n in Jakob M a r i n , na moškem učiteljišču v Ljubljaui vadniški učitelji Ivan J a n e ž i č , Josip Kostanjevec, Ivan K r u 1 e c in Anton M a i e r , na ženski pripravnici v Ljubljani vadniške učiteljice Pavla pl. Eenzenberg, Marija S c h u 1 z in Julijana Suppantschitscb. (Zupančič) ter otroška vrtnarica Viljemina J o s i n , Da moškem učiteljišču v Kopru vadniški učitelj Josip P i c h in učitelj glasbe Ivan S o k o 1 , na ženski pripravnici v Gorici vadniški učitelji: Josip C u s u 1 i n , Matevž K a n t e , Ivan M e r c i n a , Franc S i v e c in Karel Travan, telovadni učitelj Josip J a n o v s k y in vadniška učiteljica Ema T o rn a n. Lep zgled rodoljubja so dali maturantje gornjemestnega gimnazija v Zagrebu. Za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro so nabrali 300 K. Grlavnl zbor štajerske narodne stranke se vrši po sklepu izvrševalnega odbora meseca oktobra. Vrše se že priprave in podrobno delo, da bo mogoče poročati na zborovanju o lepih uspehih. Letošni glavni zbor bo presegel lanskega. Umrla je na Zidanem mostu soproga poštnega uradnika učiteljica pa. Marija Pšeničnik, roj. Praprotnik. Umrl je v Zrečah nadučitelj in častni občan v Zrečah, g. Ludovik Tribnik, v 54. letu svoje starosti. E. i. p.! — V Mariboru je umrl profesor dr. Lud. Lavter. Mednarodnl kongres za higijeno in demografijo. Dne 23. do 29. t. m. se bo v Berlinu vršil kongres za higijeno in demografijo. ,,Slovensko založnlštro". Zadrugo pod tem imenom si je osnovala v svrbo izdajauja časopisov ter knjig Slovenska Gospodarska Stranka na Kranjskem. Sloransko dobrotTorno društro t Bolgarski. V Bolgariji obstoji društvo BOar Osvoboditelj Aleksander II." pod pokroviteljstvom samega kneza Ferdinanda. To društvo ima nalog zbirati vse spomine na minolo rusko-turško vojno ter postavljati spomenike in čuvati zgodovinske spomenike. Društvo je že postavilo spomenike, vrte, vojno-zgodovinske muzeje iz vojne za osvobojenje v Sofiji, (spomenik carju Aleksandru II.) v Plevni, Poradinu, Beli in drugih mestih. V muzeju v Poradinu so zbrani in izloženi predmeti iz poslednje vojne, ki imajo vojno-zgodovinsko vrednost. Vse te predmete sta večinonaa darovala romunsko in rusko vojno ministrstvo. OdllkoTanje. Profesor na Ijubljanskem ženskem učiteljišču. okraj. Sol. nadzornik Vilibald Zupančič, je povodom umirovljenja imenovan šolskim svetnikom. XXII. rellka sknpščina drnžbe sy. Cirila In Metoda se je vršila dne 6. t. m. v Bohinjski Bistrici na Gorenjskem. Udeležilo se je nad 400 ljudi, med temi do 200 duhovnikov, ki so se zbrali, da bi se jim ne odvzela komanda v družbi. In vendar so vkljub temu, da sta jim prišla na pomoč vsemogočna dr. Korošec in dr. Verstovšek — sijajno pogoreli. Že dolgo si je želel vsak rodoljub, da se družba postavi na moderno stališče, in to se je zgodilo z novoizvoljenim odborom. Iz poročil kratko sledeče: Preteklo leto je imela družba 152 podružnic z nekaj nad 8000 člani. Vzdrževala je 12 otroških vrteev, 3 podpirala, dalje pa 5 ljudskih šol. Dohodkov je bilo 63.983 K 78 vin., stroškov 54.676 K 99 vin. — Odbor se je volil najprej potom kompromisa z vzklikom. Ker so pa klerikalci ugovarjali, se je volilo z glasovnicami in pri tem je lista naprednjakov sijajno prodrla. Izvoljeni so : prvomestnikom A n drej Senekovič z 247 (proti dr. Deteli s 7 glasi), odbornikom: dr. Ivan Merhar (239), dr. Gregor Ž e r j a v (237), dr. Karl Bleiweis (223), F r a n c P a h e r n i k (222) ; dr. Fran Novak (208), prelat Gregor Einspieler (175). Oddanih je bilo veljavnih 256 glasov. — Klerikalci so potem nahujskali Korošca G r a fenauerja, da je nekaj tožil, dr. Korošee — hujskač pa jih je slišal, da jih bo pomnil vse življenje. Niti glasovalne pravice ni imel fant, ravno tako ne dr. Verstovšek, pa baš ta dva sta se morala najbolj vsajati. Za družbo pa doslej ni storil nobeden prav nič. Žalostno bi bilo, ako bi bili skupčinarji res smatrali ta dva moža za zastopnika Štajerske. — Da je družba prišla končno do ozdravitve, se imarao Slovenci v prvi vrsti zahvaliti naši vrli mladini. Čast ji! No?i odbor pa naj vodi družbo vrlo ria poti napredka in zdrave prosvete! •f* Slaroj Jenko. V Podgradu v Istri je umrl bivši istrski dežel. poslanec Slavoj J e n k o. Pokojnik je bil navdušen narodnjak, ki je stal dolgo let v prvih vrstah v borbi za pravice slovenskega in hrvaškega naroda v Istri. Dasi je bil izpostavljen najljutejšim napadom d strani narodnih nasprotnikov, vendar je krepko vztrajal na braniku za svoj narod in nikoli mu niso klonile moči. — Slavoj Jenko si je pridobil za probujo narodne zavesti in za narodno stvar v Istri nevenljivih zaslug in vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo v bojnih narodnih vrstab, bo le težko izpopolniti. Ves slovenski narod, zlasti pa slovensko istrsko ljudstvo ohrani Slavoju Jenku časten spomin kot nevstrašenemu borilcu za teptane pravice in za svete narodne svetinje. Varujte se legarja ? Ker je velika nevarnost, da se razširi postojnska epidemija legarja po vsi deželi in preko njenih mej, prosimo slavno občinstvo, naj se v svojem lastnetn interesu strogo ravna po le-teh zdravniških navodilih : 1. Legar je skrajno nalezljiva bolezen. Dobi se jo po okuženih jedilib. ia po okuženi vodi. 2. V krajih, kjer se je pojavil legar, je smatrati za okuženo vsako vodo, če ni sigurna čista studeučica, izvirajoč nad višino bivališč dotičnega kraja. Kjer je vodovod, velja zanj tudi pravilo, da mora prihajati iz zbirališča vode, ki stoji višje kakor človeška bivališča in kakor vse druge vode dotičnega kraja. 3. S sumljivo vodo se ne sme umivati posode, če pa ni druge na razpolago, se mora voda poprej skuhati, ker s tem izgubi okuženost. 4. V 8umljivi vodi se ne sme kopati, se ne sme umivati z njo, če ni poprej prekuhana. 5. Sirove jedi, kakor sadje, salata itd, ki so prišle posredno ali neposredno v dotiko 8 sumljivo vodo ali celo z gnojnico, so smatrati za okužene 6. Občine in druge poklicane 'oblasti morajo skrbeti v krajih, kjer nimajo zanesijivo neokužene vode, za izdatno in redno dovažanje pitne vode. 7. Kjer v bližini ni zanesljivo neškodljive vode, se mora vodo za vso domačo porabo prekuhati. 8. Pri obolelih za legarjem so posebno nemn odpadki, in smatrati je za okužene vse one predmete, ki so prišli posredno ali neposredno z odpadki v dotiko, kakor n. pr. perilo, obleka, posede, postelje, stranišča. 9. Osebe, ki pridejo z bolnikom ali s takimi ukuženimi predmeti bolnikor v dotiko, naj redno takoj in natančno osnažijo roke v razkuževalaih tekočinah (lisol i. dr.). 10. Vsak slučaj sumljive bolezni je takoj javiti oblasti in bolnika takoj izolirati. 11. Paziti je treba tu posebuo na one slučaje lahke obolelosti, ko bolaiki ne ležejo in za ailo še labko opravljalo svoje posle. Tudi po takih bolnikih se legar istotako širi. 12. Da se zve, kje je bolnik nalezel legar. je treba pozvedeti, kje se je mudil dotičnik približno pred dvema tednoma, ker se legar javi šele po tolikem času po trenutku okuženja. Prrl slorenski penzlonat ženskega rzgojeralnega in naobražeralnega draštra ,,MladIka" t Ljubljanl, Gosposke nlice št. 8. Naprošeni smo, da objavimo to naznanilo še enkrat: Ta prepotrebni zavod so ustanovile rodoljubne slovenske dame za deklice slovenske in sploh slovanske narodnosti, ki obiskujejo Cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, oziroma licej, ali kako drugo slovensko šolo v Ljubljani. S to ustanovitvijo se omogoči staršem, da pošiljajo svoje hčerke v narodna učilišča. V zavodu dobivajo deklice temeljito teoretično in praktično izobrazbo ter skrbno meščansko vzgojo kot bodoče dobre in skromne gospodinje. Skrbi se tudi za to, da se priuče deklice lepim vnanjim občevalnim oblikam in da se sploh vzgoje za praktično življenje. Oustvovanje se jira blaži z gojitvijo glasoe in petja, z deklamacijami in s primernirn čtivom ter z udeleževanjem primernih umetniških prireditev. V higieničnem oziru se jim krepi telo z zdravo in zadostno hrano, s previdnim in individualnim utrjevanjem, z igrami in s telovadbo, z izprehodi, s kopelmi itd. Zavod ima hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak čas na razpolago; za obolelo gojenko pa se vestno skrbi v posebni izolirani sobi. Občevanje v penzionatu je domače. Izkušene dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in materinsko za gojenke, ki jim postane penzionat zaradi- tega prijetno bivališče. Penzionat ima značaj slovenske domačnosti. Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, redoljubnosti in Ijubezni do domačih opravil. — Sprejernajo se redne in izredne gojenke. Prve stanujejo v internatu, kjer uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu. Vpisnine je plačati 4 K. Eedne gojenke plačujejo po 60 K na mesec in to za stanovanje, hrano in nadzorovanje pri pouku. Izredne gojenke, ki ostanejo čez opoldne v zavodu, plačujejo po 16 K na mesee. Ce dopušča prostor, se sprejernajo tudi starejše gojenke za posamezne mesece. Te plačujejo po 70 K na mesec. Plačevati je naprej. Vpisani gojenki, ki pa ne vstopi, se ne vrne vplačana mesečnina. Pri vpisovanju je predložiti zdravniško in zadnje šolsko izpričevalo ter krstni list. — Odbor izobraževalnega ženskega društva »Mladika" ima pravico, da v posebno nujnem slueaju, ko bi po kaki gojenki drugim bodisi v zdravstvenem, bodisi v moralnem ozhu pretila nevarnost, gojenko odslovi, kar se nemudoma naznani staršem. Za izpopolnjevanje splošne izobrazbe so na razpolago izkušene raoči. Za pouk v glasbi in v raznih jezikib se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji. Tudi plesa, združenega s poukom v dostojnem vedenju se uče gojenke v zavodu. Vsak mesec se pošiljajo staršem računi o izdatkih za izredne učne potrebščine, za obiskovanje gledališča, za toalete itd. Skrb zavoda pa bo, da se deklice vadijo pri vseh svojih izdatkih štedljivosti in skromnosti. Perilo se pere v zavodu, in sicer životno proti primerni odškodnini, namizno in posteljno pa brezplačno. Vsaka redna gojenka prinesi s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila ia drugih potrebnia tudi zaznamovanih stvari, iu sicer: 1) odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevleke, blazino in 3 prevleke; vse kolikor mogoče preprosto izdelano. 2) 6 navadnib prtičev, 3 manjše kavne prtiče, 6brisalk, 2 otirači za frotiranje in 3 brisače za snaženje umivalnika ter vrečico iz debelega platna za nesnažno perilo. 2) 6 dnevnih in 3 nočne srajce, 6 poletnih in 6 zimskih hlač, 3 poletna in 3 zimska spodnja krila, 12 parov poletnih in 6 parov zimskib. nogavic, 24 žepnib. robcev, 1 kopelno obleko; 4) potrebno obleko, ki bodi okusno toda preprosto prikrojena in okrašena; 3 temnomodre in 2 bela predpasnika, 2 para temnomodrib, rokavcev, 2 para črevljev, 1 par galoš, 1 par domačih črevljev. Telovadsko obleko, bluze in predpasnike preskrbuje na željo staršev tudi zavod. 5) preprosto malo košarico za ročna dela s potrebnim šivalnim orodjem. 6) 2 glavnika, lasno in zobno ščetico, ščetico za nohte, krtačo za obleko, 3 kose mila. 7) vsaka gojenka prinese 8 seboj malo ih veliko žlico, viliee in nož ter obroček za prtič. Vodstvo zavoda poroča staršem vsak mesec o napredku v šoli, o vedenju in zdravstvenem stanju gojenke. V izrednih slučajih se starši takoj obveščajo. Odbor jamči za korektno vodstvo in vestno oskrbništvo v zavodu. Društvo ,,Mladlka" namerava v zmislu § 3. dr. pravil s prihodnjim šolskim letom v svojem penzionatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim številom učenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. Zglasila učenk, ki mislijo stopiti v I. razred, prejema društveni odbor v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8. Eaplan proti regulacijt učlteljsklh plač. 11. t. m. se je obdržaval v Boljuncu v Istri javen ljudski shod, na katerem se je predstavil in ,je poročal o svojem delovanju državni poslanec g. Matko Mandid. Ker se poslanec ni mogel predstaviti pred volitvami v dolinski županiji, se je udeležilo shoda okrog 1500 ljudi. Po poslančevem poročilu se je oglasil tudi učitelj Anton Urbančič. Povedal je, da je našemu narodu, ako hoče biti kos svojim sovražnim sosedom, treba omike, izobrazbe in vsestranskega pouka. Podlaga k temu so pa le dobre ljudske šole in tem je podlaga dobro učiteljstvo, a če hočemo imeti dobro učiteljstvo, je treba, da je to tudi primerno plačano. Istra je uboga dežela in bi niti ne mogla sama prenašati vseh stroškov, zato je govornik predlagal: „ Javni ljudski shod v Boljuncu sprejmi sledečo resolucijo: § 55. drž. zakona z dne 14. maja 1869 naj se izpopolni s sledečim dostavkom : Najmanjša plača pa naj bo ona, ki jo dobivajo po vsakokratnih zakonitih določilih c. kr. uradniki štirih najnižjih plačilnih razredov, a ker bi tega ne mogli izvesti deželni zakonodajni zastopi, naj prevzame plačevanje ljudskošolskega učiteljstva država sama".— Eesoluciji se je protivil le kaplan v Boljuncu, Ljudevit Šonc, zakar pa je dobil krepka pojasnila od drugih govornikov in od predlagatelja, a ko je predsednik g. Josip Pangerc dal resolucijo na glasovanje je bila od shoda sprejeta. Proti je glasovalo le kakih 15—20 kaplanovib. privržence\. Slorenska pesem in Angleži. Pod naslovoru ,,Skrivnosti Avstrije" prinaša angleški časnik nP. T. O." daljšo vrsto člankov, ki so potopisni spoinin angleških časnikarjev z njih potovanja po Avstriji. Iz te serije hoeemo navesti le odlomek, ki zadeva vtiske, ki so jih dobili časnikarji na Kranjskem. Seveda je članek popolnoma umljiv le v celoti z vsemi članki. Odlomek se glasi: nNaj človek v Avstriji krene kamorkoli hoče, povsod naleti na kako skrivnost. Hipoma se mu dozdeva, da jo ume, da bo razvozljal zagonetko; a to le hipoma. Tako vse mi je zgodilo na Bledu, ko sem poslušal slovensko glasbo. Že sem mislil, da se mi je razodela Dozdevalo se rai je, da slišim ono strast obupnosti, sedaj divje se rogajoče, le nekako namigavanje, sedaj zopet zasmehujočo — izgubljajočo se v neumljivem smehu, kar nahajamo pri vseh slavnih ruskih pisateljih, osobito pri humoristih Dozdevalo se mi je, da hoče slovenski jezik prekrasno. toda zaeno otožno pokazati in tni razkriti neizrekljivo skrivnost, skrivnost trpljenja stoletij, katera skrivnost je bila prenešena iz ruskih step v doline in gore Kranjske. A čudovita glasba je v istem trenutku obdala to skrivnost zopet z novim zagrinjalom. razkrila ,je pa ni." 701etnica Mlhaela Vošnjaka, očeta slovenskega posojilništva, še zdaj vrlo delujočega predsednika BZveze slovenskih posojilnic", bo septembra.« Vse posojilnice in zadruge, ki so v eeljski zvezi, bodo slavnostno obhajale ta veseli praznik. Goriška tiskarna A. Gabršček je izdala Vošnjakovo najnovejšo sliko v heliogravuri, veliko 35 X 50 cm, za ceno 16 K z okvirjem v antičnem zlatem slogu. SretoTni kongres srobodomlsleceT t Pragi. Iz Prage pišejo nEdinosti": Letošnjo jesen so se imeli sestati v Budimpešti svobodomisleci z vsega sveta. Ker pa ti svobodomisleci umevajo pravo svobodo, so se z ozirom na dejstvo, da Madjari uprav po neronski postopajo s Slovaki, izrekli proti kongresu v Budimpešti, rekoč, da jim ni možno vršiti kongresa v deželi, kjer je svoboda kruto zatirana, ter so za mesto svetovnega kongresa odločili Prago. Zveza svobodomislecev ima svoj sedež v Bruslju in odtam so že prišli zastopniki v Prago, da urede vse primerno za kongres, ki se vrši dne 9., 10., 11. in 12. septembra 1907 v Pragi v veliki dvorani na Žofinskem otoku. Vsa velika svetovna mesta kakor: Paris, Bruselj, London, Manchester, Oxford, Lyon, Novi Jork itd. odpošljejo na kongres svoje posebne odposlance; poleg tega bodo pa tudi zastopane slavne svetovne univerze po svojih profesorjih. Posebno franeoski in angleški listi obširno pišejo o kongresu v Pragi. Na kongres pridejo tudi gla«oviti pisatelji in učenjaki kakor: Gorkij, Lombroso, Mantegazza, Haeckel, D'Annunzio, Eosegger itd. S tem Praga zopet mnogo pridobi na svojem pomenu, ker se snidejo v nji glasoviti možje iz vsega sveta. — Hudo so se začele stvari sukati za Madjare. Lepi časi sleparjenja vse Evrope so definitivno minuli, kar morejo izprevideti Madjari že po moralnib. pljuskah — kakoršna je tudi gori omenjeni sklep — ki jih dobivajo sedaj dan na dan od vseh strani pred forumom Evrope. — Mi dostavljamo: nSlovencu" huda prede zaradi tega kongresa. Po stari navadi se norčuje, a pozablja staro prislovico, ki veli: Kdor se iz drugih norčuje, sam noree ostane! Zanpen sestanek so imele dne 3. avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne slovenske učiteljice Goriško-gradiščanskega v Gorici. Sešle so se k posvetovanju, bi li bilo umestno in mogoče ustanoviti društvo učiteljie Udeležilo se je tega shoda prav lepo število, namreč 26 učiteljie. Častno so bili zastopani okraji goriški, tolminski iu sežaaski. Oelo iz koprskega okraja jih je bilo nekaj. Žal pa, da se je pogrešalo še precejšnje število tovaričic, ki so bile sicer vabljene, a bodisi zaradi oddaljenosti ali drugib. odnošajev, katere je treba v počitnicah upoštevati, niso mogle priti. — Sklicateljica, tovariaica Dragica Pavšič iz Podmelca, pozdravi udeleženke, pove namen tega prijateljskega sestanka in otvori zborovanje. Predsednicam zborovanja je bila sicer izvoljena tovarišica Jerman Helena iz Gorjar^skega, ajezaradi utrujenosti odklonila ter predlagala predsedaicam sklicateljico. Zapisnikaricam se izvoli tovarišica Marica Perin iz Smasti. Predsednica povabi tovarišico Fani Zivec iz Dutovelj, naj ona natančneje pojasni tovarišicam, zakaj gre. V svojem referatu „0 važnosti in namenu ter o potrebi naše organizacije" je referentinja krasno razvila idejo naše organizacije. V jedrnatih besedah je navdušila vse za to sveto stvar. Priznati je bilo treba po njenih izvajanjih nujno potrebo, da se učiteljice dvignejo in pobrigajo za svoje pravice, ker ako si same ne pomagajo, jim tudi drugi ne morejo. Omenjala je, da so učiteljice nekaka suha veja v okrajnih učiteljskih društvih; bile bi tedaj v špecijalno svojem društvu bolj podjetne in delavne. Poudarjala je, da nima nameravana ustanovitev društva namena, eepiti moči, razdirati že obstoječih učiteljskih društev; ne razdirati, temveč podpirati tem izdatneje kot sedaj. Zato naj bi bila slehrna učiteljica članica okrajnega in deželnega učiteljskega društva, potem šele članica te ženske zveze. EazDe predsodke nekaterih, bi li bilo društvo na svojem mestu ali ne, bo li morda liberalno ali klerikalno, je poročevalka pobila najodločneje, opozorivša na oni § 30. društvenih pravil, ki izključuje žensko iz političnih društev. DruštTO tedaj nima biti politični strankar in ne separatist. Pač pa bi mu bil namen, poleg posebnib stanovskih, zastopati obče ženske interese. Dalje je važna točka programa nadaljna izobrazba učiteljie potom sestankov, referatov in predavanj. Zivahne debate, ki je sledila referatu, so se udeležile tovarišice Pavšič, Jerman, Komel, Živec in druge. — Ker se je pogrešalo več učiteljie, ki je bilo nanje racuniti, se nič konkretnega ni sklenilo, temveč se Tsa stvar odloži. V kratkem se priredi nov sestanek, ki se o njem tovarišice pravočasno obveste v stanovskem listu. — Prvi korak pa je storjen, le pogumno dalje po poti napredka. ¦ Taki prijateljski sestanki niso škodljivi, čeprav se niS na njih konkretnega na sklene, koristijo pa vendar v svrho spoznanja in navduševanja ter menjavanja in enačenja različnih mnenj. Tudi učiteljica stopi na pozorišče, ven iz šole, med ljudstvo, med narodno ženstvo! Tudi učiteljica je narodna vzgojevalka, to nalogo pa ne more vršiti izkljuČno le v šoli, temveč zunaj nje. Taki stanovski sestanki so velepomembni. Še tedaj, drage tovarišice, priredimo enakih sestankov! Na svideDJe v kratkem še v obilnejšem šteTilu! M. P. Noto šolsko poslopje bodo gradili v Rudniku pod Ljubljano. To je skrajni čas. Že zopet protekcija kali? Zadnji čas sem vedno pogledala v ,,Tovarišu" najprej učjteljska imenovanja. Baš me je zanimalo, kdo bo imenovan za St. Vid. Pravili so mi namreč. kako močne rivalinje si stoje nasproti. Ta ima protekcijo pri krajnem, ona pri okrajnem, tretja zopet pri deželnem šolskem svetu. — Sicer pri najboljši volji ne vem, koliko kompetentk je bilo, le toliko mi je znano, da je bila med njimi ena, ki praznuje letos desetletnico. Vrhutega gre o njej glas po deželi, da je delavna itd. Toda, prijateljica v Kristusu. rečem ti, kaj ti pomagajo take vrline, ako imaš tako kardinalno napako, da si bila pri izbiranju očeta toli neprevidna, da si nisi izbrala kakega Bpapa", ki bi bil najmanj svetnik, pa bodisiže kakršenkoli! — Ali je pa morda tudi Št. Vid taka rmoderna" šola, kjer potrebujejo samih mJadi učnih oseb ? Učiteljica z desetletco prakso sodi itak že med staro šaro. Ako je bila že tako dolgo na kmetib, pa naj še sodnemu dnevu trobi ravootam! — nVitez Kaltenegger na zatoženi klopi" smo čitali, Baeblerjevo nPoslano" tudi. — Kakor se vidi, ne pomaga že nič več na tem božjem svetu. Zato smo sklenile, da pristopimo kar in corpore ,,Slomškovi zvezi" ter poizkusimo tam svojo srečo. Vabila smo dobile te dni kot nalašč. Zborovanja se udeležinao sigurno. Saj pojdemo v istem redu od zborovanja kot nekdaj, tako lepo separirano: moški skupaj, ženske skupaj po dva in dva, da ne bo kakega pohujšanja, ali ne? T. V Koritnici so sklenili ustanoviti novo enorazrednico. Mariborsko nčiteljišče. V nDomovini'' čitamo: Nemški listi jadikujejo ia vpijejo zaradi razpisa profesorskega mesta na učiteljišču v Mariboru. Odkrito jim povemp, da nas Slovence, katerim je mariborsko učiteljišče v prvi vrsti namenjeno, nikakor ni zadovoljil način razpisa dotičnega profesorskega mesta na tem zavodu. Nemec sploh ne sodi na ta zavod, ker ne more izpolnjevati naloge, ki mu jo stavijo razmere in potrebe mari-. borskega učiteljišča. Vprašamo, kdo je hodil namesto dosedanjih nemških profesorjev na vadnieo k nastopom kandidatov, 6e se je predmet obravnaval v slovenskem jeziku? Vprašamo ravnateljstvo, kako ravnajo neraški profesorji s slovenskimi dijaki ? Zakaj bo v prihodnjem letu v IV. letniku samo sedem Slovencev, dočim jib. je bilo v I. letniku pred tremi leti nad 30, in zakaj bo nad 20 Nemeev, ki jih v I. letniku ni bilo niti 30? Vprašamo ravnateljstvo, kako se je vedel nemški profesor Ibler pri izpitu za usposobljenost na meščanskih šolah meščanske učiteljiee Westner ? Vprašamo ravnateljstvo, kftko je žalil nemški profesor Ibler narodni čut slovenskih dijakov in učiteljev z nekim vsenemškira zemljevidom v šoli? Stvar še ni rešena. Slovenskega profesorja bi prestavili v Bukovino, ne pa v Gradec, ako bi le polovico toliko zakrivil. — Vse to naj tudi nemški časopisi objektivno preiščejo in pridejo do spoznanja, če imajo le še malo pojma, kaj je pravičnost, da trdi in zagrizeni Nemec ne sodi na mariborsko učiteljišče, ki je bilo ustanovljeno v prvi vrsti za Slovence. To naj upoštevajo tudi naši poslanci. — Ce ne bo to zadostovalo, govorili bomo bolj razločno.