St. 71, V Gorici, v soboto ilue 5. si'plunibra 1903. Letnik V. ¦V.li.'ij.'i vs;i lot'l'k in Hoholonli ] I. Hi i | > I» ¦ < 1 f * i»I < 1111 • /,;\ i in'st 11 I it ill. SV nr I |np. /.i «li'/.rlo Ako p.'iili' m;i la tlin\a |)i;i/.nik i/.iilf il.ui prcj oh (i. /.vctti-r. Sl;inc |Hi pusl i |li v (iurici n;i iliitn |iošilj;iii «•i'loN'liio.K \ , |)olli'lno \ K in ("it'lrtlcliio 1 K. I'nxlaja si' v (iorin v to- hakurnun Schwarz v Solskih iilicjih, .1 c I 11* i" s i t z v iMiinskih iilicah in Lc- ban n;t YenJijovem IckalistJn po 8 vin. (Zjutrsinje iz¦ ria ha ;ata v <,\arod n i t i k k ar n i», ulita Vettun.ii li. At 9. iJopihc ji* nusloviti na urftJniJtvo, ojrlasf in naručniiio pa na upravinitvo »üoricf«. Ujfl.isj se račuiiijo po petit , vrstah n in r ako s<* tiskajo 1-krat pn 12 viii. 2-krat po 10 vin., H-krai po 8 vin. Ako m- veCurai tiskajn, raiVi- i.ijo si- po pogoiitn. l/,d;ij;ttolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič). GjQffor v;iiul. iur. Julij;!u;i 1'':%*] hV k a n;i Ijiulskrm shodu nlwkl. lerijaliK'jja djjßtva „Adrija" \ (Jmici. C « n j e n i vzb. o r o v a I c i! Naslanjajo se na izvajanja tt. prod- jiovornikov o kratonju pravic do lastno;ja šolstva in lastno Uilturno izohrazbo, ki sta inijvHžncjAi, da colo odmi pogoj za obrambo naše niTodno individualn'^ti in narodnctm naprodka, hočem proili na tretjo kulturno in zivljenjsko vpraSanje slovenskoga naroda, na staro zahtevo po slovenski visoki soli. Kdor ve, in pojmi, kaj pomonjajo za narod lastno visoke Sole, ho rift bo cudil, da ni odnehal tudi slovenski narod do danos s svojo zahtevo, ki se je porodila že več kot pred 100 leti, in ne neha do ugoditve nikdar več. Najboljši dokaz važnosti slovensko uni- verze za narod nam podajajo na$i sov- ražniki sami, ki nimajo proti naši zah- tovi utemeljenega ugovora, nimajo dru- gega orožja nogo brozobzirno krutost, s katero nam odrekajo na kraiko vse, kar nam pritiče po vseh človeških postavah v dosogo svojega narodnega in človečan- skega poslanstva, krutost, proti kateri se mora boriti !e z enakim orožjem ; in mi blovenci nismo prijeli šo za to orožje, dasi se ne vemo braniti z drugim. Pra- vicaV Kdor je Slovonec, ve, da je sicer sain pravičen, a tadi ve, da druge pra- vice ni na svetu. Radi tega zahtevajmo, vsak dan burneje zahtevajmo, jasneje podpirajmo svoje zahteve, dokler nas ne bodo upoštevali, in nas bodo, saj dobro vodo, da se nimajo bati samo nas. Mi V8i smo prepnčani, da je dandanea veda glavni pogoj napredka v gospodarskem in v8P.*ein drugem oziru; zato danes ne zadržuje niti najposlednoji kmet svojega otroka v stremljenju po izobrazbi, rad ga pogreša pri vsakdanjem delu in ga pošilja v IjudskG Solo, ponosen jo, <5o ga je spravil do srednje sole, in nič bi ne imel proti lemu, da mu gre sin rnesto v semenišče na Dunaj, da bi ne bü Dunaj tako daleč in revnemu dijaku vsled pomanjkanja in zapeljivosti tako nevaren za zdravje in življenje. Kako malo dijakov se more upati ob naših splošno neugodnih raz- merah daleč od domovine med brezob- zirne narodne sovražnike, da tarn doseže, povsod zaničevan in sovražen, svoj poklic, kateri mu potem $e greni nam sovražen sistom krivičncga protektorstva in privi- legijov. Da bi imeli v svoji sredi, v svoji bli7.ini, la.slno univfrzo, bi se olaj^ale zdatno grnotno zaprcke in ätevilo dijakov bi sc v Mirib letih najmanj podvnjilo. Že sc()aj poAilja slovonski narod do 1 f>0 abi- turijentov leto za lelom na univerzo; ti so raztresejo po vneh vseučiližLib mestih naže (ifsarnko kraljeve domovine, pri- pravljajo se po nemäko za svoj poklie, ki za nas nikdar ne združuje v sebi pra- voga narodnega stremljonja. V nemškem joziku se učijo poslovati s slovenskim na- rodom, po nem^tvu in nenarodnosti ra- čunajo potom 1 njimi, ko stopajo kot uradniki v svot, in mnogim ni po teh pripravah tožko služiti sistemu lojalneje kot rojenemu Nemcu. V najvažnejši dobi svojrga du!5evnega razvoja se nevede in nehote odlujujemo narodnim svojstvom, ker nismo od otročjih let dalje v onem duševnem stiku z narodom, kateri tvori in utrjuje le prisrčna vzgoja v narodni šoli, in ker nismo v najagunejši in naj- krepkejši dobi v dotiki s svojim narodom. In kako bi se v tem oziru spremenilo, da imam) lastno univerzo v svoji sredi; agilnost akademiške mladeži, ki bi imela priložnost zajemati pri svojih prizade- vanjih snov tadi iz neasahljivega vira domače kulture, iz narodove duše, bi vzklila v plodonosno delo, dijaštvo bi delalo z narodom, učilo, in izobraževalo ne samo sebe, atnpak ob enem tudi svoje ljudstvo. Dijaštvo bi bila vez, ki bi spajala vse sloje naroda, reveža z bogatinom k skupnim narodnim aalogam, bi vedelo naše zatirano ljudstvo ljubiti, mu sveto- vati in voditi. Ako zahtevamo danes uni- verzo v Ljubljani, ne zahtevano s tem nič novega. Ne le da je zahteva že stara, anipak resnica jo, da smo univerzo že imeli a so nam jo brez vzrokov zopet vzeli. Letos poteče 200 let, odkar smo imeli v Ljubljani prva filozofična preda- vanja. Ko so po par letih ta vseučiliška predavanja prenehala, je ostal celo 18. stoletje klic po univerzi glas vpijočega v puščavi, dokler ni prenesla velika fran- coska revolucija mogočen preobrat tudi na slovenska tla. Kak je imel biti pri nas preobrat, pri zatiranem narodu brez pravic? Preobrat je bil mogoč lo iz slab- šega na boljso. Zraven oživljene Ilirije jo pripravil slavni Napoleon tla naši lepši in boljSi bodočnosti ter ustenovil 1810. tpo^iolno univorzo, ki je izborno vspevala, ali je morala žalibog pasti s francosko prosveto že črez tri leta, 1813. — Slo- venci smo padli zopet v ono temo, kakor pred lotom 1810., in čakali zore, ki nam je zasvetila šo-le 1848., ko so žirela hv- ropi in Avstriji tla pod nogami in je slednja kupila našo zadovoljnost in kri L novo popolno univerzo v Ljubljani. Že prihodnjd loto so se državi časi zjasnili in vlada nas ni vec rabila. Zato je pa vzela takoj tudi univerzo in nadomestila isto le z nekaterimi pravniškimi tečaji na graškem vseučiliaču, kojim je tudi v kratkih letih zatisnila oči. — Od teh dob se borimo neprestano za to svojo pravico in današnji shod je člen velike verige shodov, ki ae vrše vsako leto ne le na Slovenskem, marveč povsod širom slo- vanskih zemlja. Posebno pa je vrgel slo- venski trpin to staro zahtevo z vso ener- gijo na dnsvni red sedaj, ko se vlada dela očividno norca iz nas in nam hoče postaviti malone na isto mesto nekdanje slovenske univerze — laško aniverzo. Nam ničesar — Italijanom univerzo v Trstu! Vlada jasno govori z nami. 750 tisoč Italijanov dobi univerzo, mi avstrijski Jugoslovani, nas je nad 2 miUjona, ne dobimo ničesar, ne le ničesar, nož v srce dobimo, da prej poginemo pod vladnim in italijanskim pritiskom. Italijanom kakor vsem narodom privoščimo možnoet naj- višje izobrazbe, a mi smo tudi ta, in ho- čemo le to. kar nam gre. Za nas res nima vlada drugega nego palico in davkarijo. In mi poljubljamo palico... Od tega skraj- nega preziranja dalje smo vzdignili zopet svoj glas in pokazati moramo, da smo prestali žalostne case, ko se je smelo delati z nami, kakor se je gospodom tarn gori od trenutka do trenuu'a zazljubilo, hočemo pravice, pravice in enakoprav- nosti. Ako podaje 3/4 milijona Italijanov dovolj eksistenčnih pogojev za laško uni- verzo, moremo to storiti tembolj mi 2 milijonski narod, Kar premorejo Lahi, premoremo tudi mi: izgovor objestnih diktatorjev, da naA jezik ni za vodo, jo skrajna nesramnost. Glede polnoglasja in jezikovnega bogastva ae ne more I njim primerjati nikateri dragi neslovan^ki jezik. •— Seveda, jezik. kakor.^en zadostuje za nastavljanje nemškega uradništva mod slovemskim narodom, ta jezik ni za učno knjige in ne za leposlovje. Ako je bil mogoč slovenski pouk že na nekdanjih univerzah, zakaj bi ne bil danes, kn se je jozik le še razvil ? Zopot pravijo, da ni- marno znanstvenih predpogojev za lastno aniverzo, da nimamo knjig, učnih močij itd. Naravnost smežen izgovor. Kake predpogoje so imele n. pr. prve univerze v Avstriji, v Pragi in na I)unaju. ki so se ustanovile že pred 600 leti ? Ali so res imeli oni tačas prej knjige za uni- verzo samo V Smešno! Ali je spioh imel nemški narod v onem času toliko omi- kancev, ki so znali dobro brati in pisati, kolikor ima danes naše slovstvo zvezkov? Trdil bi, da ne. In naj pogleda slavna vlada, kako se je osmesMla s to svojo skrbjo za Slovane takrat, ko je navajala te iste vzroke, kakor danes proti usta- novitvi češke univerze v Pra^i. Če>ka univerza tekmuje danes v vsem z vsemi univerzami v Avstriji, pokazala je, da je imela nemška vlada dovolj vzroka bati se je, kajti ona nadvlada danes celo pri- viligirane Nemce in češki kulturi je po- stavila neomahljiv temelj za vse Case. Takoj ko bi nam dovolilj vseučiliSča, bi imeli, prej ko pokrijejo vseačiliško po- slopje, zbranega toliko znanstvenega gra- diva in knjig, da bi najmanj v prvem začetku izhajali. A potem ima prevzeti ravno vseučilišče nadaljno nalogo izpol- njevati in zidati tam, kjer nam še kaj manjka. Niti za učne moči se jim ni treba bati. V kratkih letih bi podal tudi naš narod vzgled, da premore po svojih sinovih vsaj toliko, kolikor objestni Nemci in drugovi. Narod, ki je podal svetu in državi toliko slavaih mož, veljakov in učenjakov, kakor Kopitarja, Vego, Miklo- siča, Kocena, Močnika itd., tak narod bi imel vendar tudi zase dovolj nčnih močij. Vse pogoje za univerzo imamo. In če bi jih tudi ne imeli v tem številu. potreba po slovenski univerzi je tako velika, da more dati vlada, ako je pravična, isto L1STEK. Molitov za Hismarka. Obrazec iz žltja poljskega kmeta na Pruskem. (Spisal .1. K. Maöko v ski.) (Dalje) To miäljenje se je pa spremenilo. Odkar se je bila dala prevideti, se je ču- tila zelo slabo. In tedaj ji je govoril g. duhovnik tako divno !epo; dal jej je •ako lepih naukov, da se je zdelo ubogi ženi, da se jej že raj odpira. Tudi ta ubogi gospod duhovnik je že trpel za Bismarka, kakor jej je povedal v tolažbo; trpel je pred leli zato, ker je spovedal nekoga ptujca v sosedni župniji, Človek bi kar ne verjel, kar dela ta Biamark z Ijadmi. Tedaj so bili obsodili duhovnika na pol leta v isto ječo, v kateri je umrl Tine; samo da je gospod Bog svojega služabnika zdravoga otel iz jeöe, ki jo je pretrpel za božjo ča&t. In ko se je cudila, da Bog tako mirno zrö na to in pusti Bismarku tako hudo delati, poučil jo je duhovnik, da so poti božje previd- nosti včasih tako čudno in nerazumljive, da bi človek zastonj skuäal jih razvoz- lati in razumeti. Tudi ni treba tega sku- Sati, nego udati se v voljo božjo; on plača vsakega prav po njegovih zaslugah. Vidi se, da Bog tako hoče, naj trpi polj- ski narod za davne grehe. Brez trpljenja nihče ne pride v nebesa. Torej je dolžna tudi Dobrica udano prena^ati svojo bo- lest, da se jej dovoli vstop v nebeško svetlost. Na onem svetu da bomo zdru- ženi na veke v avetlobi božji, v radosti in veselju; in tedaj se nam bode zdelo svetno trpljenje tako lahko, da se bo- demo kar čudili, da smo dožili to zaradi njega. Bog sprejme k sebi vse nedolžne in prave spokornike ; ne zameri pa tega, kar človek stori v blaznosti. In otroci — kaj otroci! Ta, ki živi ptiče na polju in odeva uborne lilije, ta ne dopusti, da otroka pogineta. Ona pa bo mogla v nebu äe bolje ("uvati nad njimi in prositi pri Najvišjem sreče za njuno življenje. Te- daj ne sine javkati, da jo je Bog obložil s križi; in da jo morda kmalu odloci od otrok ter jo pokliöe k sebi, in tain dobi vse dobro v povraöilo za to zera- ako trpljenje. Tako je govoril župnik, in njegove besede so izzvale rajske prikazni v spre- jemljivi domisijiji bolnice. Zdelo se jej je, da stoji pred velikim čudovitim vr- tom, polnim prelepega sadja in cvetja obdanim od take svetlobe, da so je kar oči bolele od tega pogleda. In v sredi te ja8ne svetlobe je zagledala svojega Ti- neta, ki je stegal svoje roke k njej ter jo klical k sebi. Ali zdaj ni bil več tako bled in izmučen, kakoršnega je bila pri- vedla iz bolnice, nego tak kot prej v zdravih letih — pravi junak. Na obrazu mu je bila taka radost in sreča, da je kar želela k njemu pohiteti, da se tudi ona udeleži te blaženosti. In od te dobe se je čudno pomi- rila. Tudi misel, da se bode morala lo- čiti od otrok, jej je bila manj stražna. Čutila je dobro, da se jej nagiba živ- Ijenje h kraju in da otrokoma zdaj ne more pomagati, ampak jima je le podoba bolezni in smrti, ki jimazastruplja mlado življenje. Naj bi tudi živela še dalje, bosta vendar otroka navezana odzdaj na lastno delo. Z božjo pomočjo si že bosta po- magala. Stanko izstopi jeseni iz sole, in skrbel bo ter dolal tudi za Marico. Sicer pa jej je Jarnej obljubil, da vzame v slu- čaju njene smrti siroti k sebi ter ju bo dalje odgojeval, in Jarnej je bil mož, ki je storil veö nego je obljubil. Otroka sta bila dobra, posluäna, čednostna; torej 1 ne pogineta tudi brez matere ne. Le ena britkost jo je mučila: da ju posti na svetu Se vedno pod oblastjo tega groznega Bismarka, katerega se ni mogla spomniti, da bi jo ne bile pre- Iresle molnje (mrazčalice). Ko jo pokliče Bog, bo že varna pred njim — si je mislila — ker v svojem namiäljenem raju nikjer ni mogla ugledati Bismarka. Pač pa je menila tam dobiti Tineta. ker tje gotovo ni segala moč tega groznrga človeka. Ali otroka, bedna otroka, osla- neta tu pod njegovo oblastjo. Zdaj jej je bilo žal, da je pravila tolikokrat — zlasti drznemu Stanku — o Bisraarkovih kri- vicah. Dečko se je vidoma že zavedal, in znal je biti ponosen in trmoglav — zlasti do ptujcev. Le Bog varnj, da bi se mu ne zgodilo radi tega kaj slabega; kajti z Bismarkom ni sale. Dosti bi bilo že tega zla, ko bi ga jeseni ne hoteli pustiti iz sole ; ker potem bi bil navezan dalje časa na Jarnejevo dobrohotnost. Jutri ga hoče äe enkrat opomniti, naj bo le miren in previden, da kakorkoli ne raz- žali tega mogočneža. Take inisli so rojile po glavi bedni žoni, ki je ležala v britki bolesti na po- st elji. Vse življenje jej je stalo živo pred oömi z V8erai podrobnostimi, (Daije prih.) Kuzlotfek jo bil le Ik, da je v „Leo- nori11 11u(ii0* jezdil, na tern bo^u pa Ga- bräcok v kočiji nodel. Ko jo vox drdral pod Kolovratom mim° Vrsna, jo ual». pomnnraval in do Kobarida je bil prav .«labe volje. So lo pred Kobaridoni hü hiu jo zjasnilo čelo. yv0j rojstni kraj zugledav^i, jo vzkliknil: r)() Kobarid! ti srečni, drajji tržič, Kjor ptoga moje^'H ntoji očeta, Kjor iiurjo so mi delali umotno! A frtsi se Bpreminjajo! Tempora mutande, bi rekel Latinec ! /daj dolam j a z burjo v deželi in kuvci jo bodo občutili. ko liitro mi odleže*'. In ros! Koniaj je preälo 8 dnij, ž> jo oprav- |j»l naš junak hvojh. navadna opravila. Le 2*». avtfust» so v ,.SIov. Narodu" zopet uraža w' „voliko klorikalno sloj ijoi( uri ,,Krojaski zadiu^r, poudarja, kak"p j<» klorikalno slonarstvo na tanko dohazal in r-> 'krijo strmečomu svotu, kako so •,'* nat.i irtvali goriški kavci ubiti na občnem /born „KrojaSk«*. zadruge" „all kjo pa tarn blizu". Koneno izjavlja velikoduano, da no ovadi državnomu pravdništvu onih klo rikaln:l j^rduriov, ki so mu stretfli po življenju — kor on ni GrogorcVu1-! 0 li^ura comica! Labtidja posom incsarsko^a be- f-iuiH. -- V zadnji nolici hiiio rckli, da HH vidi „Soca"' dnif>etfa ne^o svoji^a lastnika žop, in da je krenila na [tot, po kalrri podira vso, kar ni temu žopu ugodno, riHJ jo celokupnomu narodu sc tako koristno. To trdilov hočemo dam»H z nokutcriini dokazi tudi podpreli. Najbližji tlokuz tiuni jo pač lo A. (1 ka mesarjonjo ,.Krojasko i,adriiKotl. Najpri- prostejAi sodruzniki „Kr. zadrutf«*" so iz pojasnil v načrm listn razvidrli, da jo bila jodina pot, po kateri ji% bilo mo^oce rešiti deležo, ki jib jo imprcdnjačok Bi sajlček po svoji modri butici in uaprod- njaskoin navodilu spravil v skrajno ne varnost, lo cna, katero jo na.-toni'v. na pomoč pribitelu ,,Cent. posojilnioa". Ali „Soča" jo pianila na „C"nt. posojilnico" in ji botela zuprečiti to rešilno akcijo. Nie je ni bolelo srce, da bi bila pripra- vila s torn mno^o slovenskih delavskih in ruaodelskih družin ob krvavo prislu- žone pičle prihranke. Njoj je bilo lo na teni, da bi lo bila mogla potein na račun teb slovenskih trpinov kovati kapital za svojo stranko in svojo moänjo. — Drug dokaz. Odjemalco „Kr. zadruge" odvrača A. G—k a plašonjem s stalnimi conami. z volikimi režijskirni trožki in z volikim dolgom. Mi sino v predzadnji „Gorici"' dokazali, da so ravno stalne cene ugod- nost in sreča za odjemalco, in v zadnji „Gorici", da niso v „Kr. zadrugi" režij- slri trožki prav nič večji nego v zaseb- nih prodajalnicah in da je „Kr. zadrugi'' niogoče zadovoljiti se z manjšim dobič- kom nego posameznemu trgovcu. Danes nam preostane govoriti še o dolgu. Kak dolg je zapustil naprednjak Bisajl „Kr. zadrugi", sino čitali v poročilu z obč- nega zbora. Kor jo „Kr. zadruga" povsem rentabelno podjetje, ako je v pravih ro- kab, kakor je sedaj, smomo (iakati z uro v roki čoz leto in dan trenotka, ko so izplača zadnji vinar tega dolga..... dolga, kaleremu inorda ni para, da bi bil tako frivolno spoeet. S tein dolgom torej, kateremu so ure štete, hoče A. G - k odvračati odjoinalce od „Kr. za- druge". Dobro ! A kake nravi je pa dolg, kateri tlač njegovi krčmi „Südbahn" in „Birreria alia ghiacoiaia"? Bojevitega G a b r ä č k a prav t r d o i z z i v 1 j em o, n a j r e š i s a in svojo u g a n k o, da i m a mali dolg „Kr. zadrug o" odvračati odjemalco veliki dolg njegovo nemške in laške krčme pa privabljati goste! He, Drejec, ali čuješ: Tu je Rod, lu pleSil Zakaj molčiš o znanili lf)0.000 svetlih kronic, katorib si se v potu svo- jega obraza udolžil pri „Montu"' zasvoji krčmi?! To je menda drugačen dolg, nego po tobi razvpiti dolg „Kr. zadruge"! In če bi bil sam! Kaj pa Gorup, kaj kreditna banka v Ljubljana? Tiček, zakaj ne Bvariš gostov pred temi dolgovi? In pa ta presneti „Mont" ! Niti neomejenemu poroštvu „Trg.-obrtno zadruge", po ka- terem „Soča" že šest let bobna, ni ho- tel zaupati, da je stavil taki denarni ve- ličini kot je A. G—k, tako trde, narav- nost žaljive pogoje. In na „Montu" je „faräki" denar, A. G—k je pa že sto in stokrat trdil v „Soei-1, da „faräki" denar nima teka. In vondar se je A. G—k za ta ,,1'arski" denar neki tako zelo pehal, da se je dal na račun svojega lista celo z nekim nagobenikom zadovoljiti. On, glasoviti pisač glasovitih „tutti frutti!" He, he, ali ni to divno?1' — Tudi režij- ski troäki Kr. zadruge" ga tišče. Hm, hm ! Kaj pa režijski iroški njegove „Siid- bahn"? Kuha, sam ae neki baha, aa Klane loliko kot kak srednjeveški profe- sor. Kdo plača? Gostje. — Koliko obresti so vrgli tisoeaki, izdani prod meseci zti „Südlmhn automobil'1 V Kdo plača? Gostje. Ti ho res žo črni postali, (Ja celo castniki tožijo o neznosni draginji. Za- knj pa A. G k o toj draginji tako moltfi? Zakaj .-,« čoba If» ob izmislieni draginji ,.Kr zadroge", ko ima »r avoji !:rčini tako imenitno čohalo? Zan.aj podi Slo- venco v te drage prostore ter jih od- vrača od nlovenskih krčmarjev, kateri imajo v istini alrokrat manj^e režijske tro^ke! -- Tu je torej pristna slika o voliki rodoljubnosti A. G—ka Mož so kaže vedno bolj v pravi luči C.e so pa nekatori rojaki tako zaslopljoni, da jim Ludi ta afera s „Kroj. zadrugo", a čimor se je A. G- k tako neprieakoveno kom- promitiral, ne odpre oči, potern je to res obžalovati. Mi niti za las ne dvo- mimo, a^o primerjamo sedanje r'«"ovil- jenje A. G - ka z njegovim dolovanjem, ko ga jo vodil so dr. G...gorčic, da so na A. (i ku do pic'ice obistini narodni pregovor: Ogonj in voda dobro služita, a slabo gospodurita l's|M»h (iiibrfifkovlh ovarih. — Kakor znnno, vložil je A. Gabršček svo- jooasno ovadbo na c. k. okrožno sndnijo, s katero je zahteval naj sodnija kaznuje z globo člane načolstva in nadzorstva „Krojasko zadru^o", koc niso pravočasno «kiicali obrnoga zbora. Ko je l>il že občni zbor razpinan, dostavil se je odboru odlok, glasom katoroga ho bili nnčelniki in nad- z.orniki obsojoni v globo .r> kron. Proli toj globi so so omenjeni uprli in dobili v odgovor svojo vloge slodoči odlok: (1. kr. vise dožolno kot utnrrio ^o- di^co prin«orsko v Trstu o utoku nnOcl- stva ..Kroiaško zadrugo z oint'j.'inm jam stvoin v 0'>ric• i" na sklop c. kr. okroziwga sodišča goriAkofu dno 7. avgustn t I. posl. Stov Ne II! 8 H/2. katorm. jo bilo rodovnn u'loboj kntnovalo clano načol- slva in tudi flano nadzorstva v Hinislu S 87 zakona dno 9 Hprila IS73. lota at. 70 d. z. radi noposlusnosti propisov ob- soženih v s -- ^lisl :i le-H *akona, - v nejavnom posvetovanji jo tuko-le skle- nolo : H a z v e I j a v j a so i z p o d b i- j a n i sklop, kolikor so bili istim glo- boj kaznovani cMani načolstva in nad- zorstva ..Kroj. zailruL »trklfinci» [id K 2 fy). j/Dštiii z;ivoj s 6 »te-klciiifumi zn K. K)- pušilja, franko n:i vsr avstn» - ••»••rsk«* po^tm* postajf Franc Wilhelm, lekarnar. c. kr. livorni ialajtatt-lj v Ni- -tkirchfn (Spodnje Av- strijsk«! ¦¦. V zuak pristnusti ji* o.hisrijfii ua vsa- kt-in /avitku >frb trga X»'niikirch»*ii (dfvet ci-rkvai. Hrodaja s»- v raeh l»'karnah Kj»t st* n«- »lobi. st* pa direktno dupušljt*. Razglas. Spiimmij za/ivino in I»lau**» v Itonnih l»il j<' «In snhij v»m|ii<» «hir l;i \\H)-\. Ant. Merljak. župan. 2 kandidatinji ali 2 ucenki sprejme ?e na stanovanje in hrano v ulici za vojažnico (via Cassenna) št. 9. III. nadstropje. 4 ueenci do 12. leta starosti se sprejmejo na stanovanje in hrano. XemkMiia t>e po- duOuje hrezplaOno. Kje. pove uprav- niMvo lista. „CentralnaEj posojilnica- I v (iorici, I I nraduje oi 1. avi. naprej I I od 8. zj. do I .pop. I Leop. Reja, gostilničar ,Pri Golobu* na voglu ulice Morelli Priporoča pristna briska be- la in örna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakeni času z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Eastopstvo za ppodajo pra- vega ljubljanskcga kislega zclja v zabojih od 25 do 5ö kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v inest.a in na deželi. brezpogojno Mi pa srno svoji nurodni i^a^ti dolžni, boriti ae i njo do xadiijeK« dihljaja. Vsi narodi v Avstriji so si te svoje pravici> do Aol la priborili, I« mi potrpežljivi Irpini niniHino nieeaar. Naäe društvo je vzelo z vso vnemo to vpra- äanjf» zopet v roko, in skuäalo bo privesti ga s pomoejo vseh slojev, ki so dobre volje, h koneini rešitvi. Vsled tega obra- eamo se do Va", da nas vsak po svoji inooi podpirate, Ua 9te nam na strani, ko se bomo sklicevali na ljudsko voljo. Ljud«ikH volja mora ostati sveta vsakomur, naj si bo }.e naäi vladi ali posameznim tiranskitn diplomatoin. Od leta do leta bomo burnoje. zahtevali, organizovali s« bodemo v krepke.jSo podporo svojih zahtev. Dragi rojaki! Bodite nam ob tern delu verno ob »Irani, zaupajte v moö avojega naroda, bodite v boju složni, in niijb!iLji ran Vam poda jamstvo, da nismo samo za hlapeevanjo, ampak za krepek na- predek. Dati nam morajo, knr nam pri- tke, pravično oddoliti naše deleže, pri- poznaü i am morajo pravico. Pripoznati nam morajo pravico do kulturne izo- brazbe in zalo zHhlevamo vsporedno s slovensko ljuilsko šolo v Gorici in slo- venskimi gimnaziji: Slovensko univorzo v Ljubljani. Politiöni pregled. Angleškl kralj na Ounaju V torek je bil obed pri angleäkem poslaniku, katerega sta se udeležila an- gleški kralj in naä cesar. TuJi tu se je rmpivalo a brezpomeiv.bno. T" sredo jo bil lov na jelene na oloku .-übau. Angleäki kralj je ustreiil ji'dnega, a naä cesar dva jelena. Proti vt čeru bil jo intimen obed v Schün- brunnu. Poleg angležkega kralja, naäega eesarja in udov cesarske rodbine, sta se udelcžila tpga kosila tudi angleäki po- slanik sir Plunkest in minister za zu- nanje zadeve grof Goluchowski. Po obedu je bila gledaliäka pred- slttva. Angleski kralj. ki je nosil frak, ki so niu najbrže bolje podaja nego vojaska uniforma, ostal je pri predstavi do konca, dočim je ostal naä cesar, ki je bil ob- lečen kot polkovnik, le nekoliko ča9a. V cetrtek ob 10. uri 10 minut je odpotoval angleäki krilj. Na kolodvor ga je spremil avstrijski cesar. Vladarja sta se pri slovesu poljubila in si podala roke. — Nai cesar v Budimpeitl. Naä cesar se je odpeljal v četrtek v Budimpeäto in se povrne na Dunaj dne 9. t. m. Do tedaj mislijo da bode ministerska kriza na Ogrskem reäena. Ruski car na Dunaju. Ruaki car pride na Duiiaj dne 30. septembra zjutraj. Važna vojaška posvetovanja. Kakor poročajo listi, so se vräila te dni na Dunaju važna voja^ka posvetovanja, katenh so se udeležili vsi vodilni generali. Ta posvetovanja so veljala od jedne strani sedanjemu političnemu položaja na Ogr- skem v vojaškem pogledu, od druge strani pa dogodkom na Balkanu. Pri teh konlerencah se je sestavil baje zapisnik, obsezajoč 40 strani, ki se je izročil v tisk tajnemn oddelku državne tiskarne. Glede eventaalnih dogodkov, ki bi primorali našo državo k akciji, je že popolnoma preskrbljeno. Vojaške zadeve. Določba, 8 katero so prizadeti vo- jaki, nahajajoci se v četah sknpne ar- inade in vsled katere bodo morali oni ostati v stalni vojaški službi četudi kon- Oajo s 30 sept. t. 1. svoje triletno služ- bovanje, se prav nič ne dotika deželnih brambovcev. Deželna bramba je namreč za to uržavno polovico posebna stvar, kakor so posebna stvar za Ogre honvedi. Kakor razpolagajo Ogri po svoji volji glede honvedov, tako razpolaga tudi naš drž. zbor po svoji volji glede domo- brancev. Tedaj kontingentni znkon glede domobranskih novincev, je bil v našem drž. zboru sprejet in dobil je tudi Naj- višje potrjenje ter postal popolnoma ugoden za izvršbo. Zato pa so poklicani B 5 okt. t. 1 vai domobranski novinci v vojaöko službo, kakor bodo tudi koncem septetnbra izpuäöeni iz nje vsi oni do- mobrunci, ki končajo s 30. sept, bvojo službo. Seve, da je to zopet jako čudno, ako se pomislj, da bi se moralo s hon- vedi ist^tako postopati, kakor se po- stopa z naäimi domobranci. Kar se pa tiče vojaäkih novincev, ki bo bili to leto vzeti v vojake in so prideljeni skupni artnadi, in bi imeli nastopiti v oktobru svojo vojaSko nalog, da naznanijo prebivaUtvu z jav- uimi oglxsi, da He lctošnjib noviiu'ev v mesocu oktobru ne pokliöt» v vojaäko službo kflkor jo bila <*o sedaj vsako lcto navadn Novincem pa, ki bi hotolt prost« volje Ilu^lopili vojaSko službo jti to do- vnljeno. Pa ne samo to. lzpustilo bi «o tudi namreA iz vojaAke sluibt» toliko vo- jakov, ki d^kot'cajo dnp 30 sopt svojo triletno sluibo, kolikor novincev bi pro- stovoljno nsstopilo vojaäko sluibo. Obljube Körberjeve vujakom Državni poslanec Nowak jo pisal ininisterskemu predsedniku pis.iKi, s ka- terim pojivlja vlado, da sklitie parlument v svrho, da se ( .-.ravi trda in nezaslu- žena kazen, vsled katere bi morali voiaki, ki doslužijo s 1. oktobrom tri leta ostati v službi äe do 31. deeembra t. 1. MinUterski preds»»dnik jo odgovoril poslancu Nowaku na to pismo. Pripoztuil je, da jo to hud udarou zu vojake in pri- stavil, da se bo vse poskusilo, da bi do to«a i\e pri^lo, da bi vojaki, ki doslužijo 3 leta koneein soptembra še nadaljo ostali v stalni slažbi. Ako bi pa vendar moralo tako biti, potem pravi dr. Korber v svojem pismu, dov'">lile se bodo vojakom pa v poznejäem času druge olajSave. So paČ Körberjpve obljube, za katere no bi niti žid dal počeiiHga groša. Čehl In položaj V pondeljck se je vršilo v Pra^i zborovanje dolegatov čeAkih strank, za- stopanih v državnem zboru, da se pornz- govore o stališOu, na katero se je postaviti Cehom ozirom na vprašanje vojske. Zboru so bili predloieni izgotovljoni predlogi, ki veljajo ne le zahtevam Čehov glede vojske in pridržanju letnika 1900 pod orožjem, Hinpak tudi splošni državni krizi. Zastopnik agrarcev je izjavil, da te predloge predloži agrarnemu izvršt';val- nemu odbora in da pozneje sporoči o storjenih sklepih. Zastopnik Mladočchov je izjavil, da je mladočeška stranka že zavzela stališče v tej stvari in da bo o tern sklepal zbor mladočeških državnih in deželnih poslancev. Roneöno pa so sklenili, da naj Mladočehi svoje sklepe, storjene v tern predmetu, poprej prija- vijo drugini strankam, da pride do skupne akcije vseh čeških strank. Krlza na Ogrskem. Po poročilih raznib ogrskih listov bode prihodnji ogrski minislerski pred- sednik najbrže Aleksander Wekerle. Glede narodnostnih koncesij bi se njegovo mi- nisterstvo zadovoljilo s tern, da se pre- meste vsi ogrski častniki k ogrskimpolkom, dalje da se uvede madjarščina kot po- učni jezik v nekatere vojaške zavode in konečno da postane pri vojaäkih so- diäcih na Ogrskem madjarščina razpravni j«»zik. Wekerlevo ministerstvo bi torej ne zahtevalo madjarskega poveljnega je- zika. Wekerle bi iskal zaslombe le v li- beralni stranki, z opozicijo bi se pa ne spuščal v formalna pogajanja. Ako bi pa opozicija ne bila zadovoljna z omen- jenimi koncesijami in bi se nadalje tirala obstrukcija, bi Wekerle razpustil državni zbor. Navidezno postavlja se opozicija le danes v svojih glasilih po robu proti takim nameram nove morebitne vlade, v resnici pa pravijo, bi se tudi opozicija za zdaj zadovoljila s tern, s čemur bi se zadovolil Wokerle. Opozicija je baje pre- pričana, da je v sedanjih trenotkih ne- tnogoče doseči vsega, kar je zahtevala. Odložila bi torej za zdaj bojno orožje, da je zopet pograbi pri prvi ugodnejši priliki. Sicer pa je gotovo, da so li- beralci kakor opozictjonalci na Ogrskern jednega in istega mnenja ter da so nas- protstva, katera hlinijo razne ogrske stranke, le pesek v oči vsem onim, ki Ogrom kaj verujejo. Poslanec Kathrein In ogrska kriza. 0 ogrski krizi se je izjavil sedaj tudi poslanec Kathrein, ki pravi, da se bodo pokazali žalostni nasledki, ako bodo merodajni krogi napram revolucijonarnim elementom na Ogrskem prijenljivi. To bi bil začetek propada. Vse, kar bi interese Avstro-ogrske na skupni vojski kaj oma- jalo, 88 mora odločno zavrniti, vender pa storimo prav, ako se pripravimo za vsak sluöaj. Bolgarskl knez Ferdinand se je konečno vendarle vrnil v Bolgarijo. Ali obnašal ae je pri svojem povraiku kakor se obnaša maček okolo sklede vroče kaäe. Prišel je namreč v Boigarijo na skrivaj in po ovinkih, a vrnil se ni v Sofijo, marveö podal se je na svoj grad Euxinograd, kor se boji, da bi v Sofiji ne bila varna njegova koža. Knoz Ferdinand pa bi še zdaj ne bil prišel v Bolgarijo, da se mu ni predatavila v Marany na Ogrskem deputacija bol- garskih prvakov, ki mu je povedala na uho, da ga Bolgari prekličejo, ako se ne vrne v Bolgarijo. Tudi temu prizivu se je knez Ferdinand äele potem odzval, ko je družinski svet sklenil, da se vrne fcn«* v Bolffarüo Da bre» otrok. Položaj na Holi;itrsktM« je danes tako kritioen, da so ne. bode nie'1 C-uditi, uko nam pri- nesejo že najbliiji dnovi vesti o izvan- rcduib dogodkih, ki so se dogodili v Molgariji. Macedonskl dogodkt. Turcija se vedno bolj norčuje z Husijo i'i Avstriio. Te dni jiina je poslala noto, s katero ju zalrjnjn, da je vso pre- skrbljeno za varno^t ruskib in avstrij-^kih kon/.ulatov. Koj dru^i dan pa so turski vojaki. korak'ijoö skozi Skoplje, ntreljali na poslopjf avstrijskega konzula in merili na ok no isle sobe, v kateri se je konzul luibajal. Turčija je zopet tiHznanüii kv- strijsik^nm poslanik» v Carigradu, da je zaradi omenjenega dogodka dala zapreti ve<5 Bolgarov. Torej zh to, ker so stro- Ijali na pi)slopje avstrijskega konzula turAki vojaki, dala je. Tureija zapreti Bol- garei in niunanja to avstrijskeinn posla- niku. Ali se uf pmvi temu, norce briti s kom V Sicer se pn pozdova, da stopa macedonska ustaja v drugi stadij. Listi pižejo namreč, da je dospel v Moskvo neki odposlanec in zaupnik Borisa Sa- rafova, ki je naprosil tamošnja vseslo- vanska društva za ve<5jo pomoö ustaSem. Uti baje im>i tudi nulogo, da se z vodi- telji panslavisliöne propagande v rtnsiji dogovori glcde orKani/.acije rmkih ilo- brovoljnih čot, katero se odpo$l|ejo v Micedonijo. Ako pa se bodo začele iz Rusije oilpošiljati dobrovoljno četo na pomoč slovanakitn bratom v Turčiji, pričakovati je, da se bodo začeli nabirati dobrovoljci tudi po vseh dragih slovanskih deželah, ker Slovani vendar ne morejo mirno gledati, kako jim kleti Turčin kolje njih slovanske brate na Balkanu. Danes je že skoraj vsa Maeedonja v ustaji. Č.ote ustašev vedno bolj nara- ščajo in dosegle so v bojih s taräkiini vojaki v zadnjih dneh mnogo prav lep h vspehov. Ali klanje je od dne do dne grozovitejäe od obeh strani in da se |>ri vsem tem Evropa še ne zgane to je največji Skandal. Iz Garigrada ae poroča, da je došlo te, dni ruskemu poslani^tvu od turške strani pretilno pismo, v katerem je re- čeno, da bodo Turki pog^ali v zrak vsa poalopja ruskih podanikov stanujočib v Garemgradu in najprej pa poslopje rus- kega poslanika, ako v Bolgariji ne pre- nehajo s podpiranjem ustašev. Islotuko ae poroča iz Garigrada, da so Turki, broječi 22 batalijonov in nekaj baterij, napadli stiri glavne tabore ustaäov in jih iz streh zapodili v beg potem ko jih je ostalo na bojiSču mnogo mrtvih. Opom- niti je, da so te vesti iz Garigrada, da so torej lurške vesti, o katerih je bilo ie večkrat dokazano, da je bilo ravno nas proti^o res, kar so te vesti trdile. Domače in razne novice. Upokojeige. — Poštni višji upra- vitelj v Gorici g. Peter Augsc beller stopil je v stalni pokoj po 48 letnem 8'užbovanju, lnienovmyc v dr/avni stavbeui službi. — C. kr. namestnik za Trst in Primorje je imenoval «bsolviranega teh- nika Gvida Brass a provizoričnim stav- benim adjunktom v primorski državni stav- b«ni slu/.bi. Sinrtua kosn. — Umrla je in so jo pokopali v sredo gospa Marija G a- b r š č o k, soproga c. kr. poštnega urad- nika g. Ivana Gabräceka v Gorici. N. p. v in.! Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: 0 priliki zmage proližupa- nove stranke v občinsko starešinstvo v Sovodujah, na predlog novoiavoljenega siarešine g. lv. Toir.siča nabrali g.Čni Kornelija in Ludovika Vuk 9 K f>0 v; fi. g. Anton I.axar, župnik v Nemskem Hutu 10 K. Srčna hvala! Hinnovanje v ^oriskein deka- natu. — Premilostni knez, in nadäkof bo delil Sakrament sv. binne dne 20. t. m. v Čepovanu, dne 2t. na Lokvah, dne 22. v Gorenji Tribuši, dne 23. v Grgarju, dne 24; v Batah, dne 25. v Ravnici, dne 27. v Št. Andrežu, dne 11. oktobra v Solkanu, dne 12. v Kronbergu, dne 13. v Pevmi, dne 14. v Podsabotinu in dae 16. v Št. Mavru. Roman,je Slovencev v Oglej in na 8v. (ioro. — üne 9 t. m. prired6, kakor smo že poročali kranjski Slovenci romanje v Oglej. Oni naši ljudje, ki bi ae hoteli udeležiti rornnnj» v Oglej, odi- dojo \l Gorice lahko po ieloznici in s cer dne 9. t m. ali z osebnim vlakom ob 4.45 zjutraj, ali pa z brzovlakom ob 6.46. Od- peljejo se do TrŽiča in počakajo tarn i'urlanski brzovlak, ki gre iz Tr- žiča ob 7.27. Najpripravnejša in najce- nejša vožnja pa je gotovo v omnibusih. Kdor se hočo voziti z omnibusom, naj se oglani v upravniMvii „Primorskega lista" do poudeljka. Uiunanjt' iržnskili Slovcnct'V nn Sv. (i«»v<>. --- V siedo ob 3. uri popo- ludne je. pripeljal romnrski \\»\: trAnske Slovence na ^oriSko postajo. Od tod so ho podali na Sv. Goro. Komurjl In „Soijft". V zadnjih (•asil> so nuši romarii „Soci" in njenemu lastniku jako tiv. potn. /uganj!» ei vedno vanje ter sh ji cedijo posebno sline po lislih borih vinarjib, katere porabtio ro- tnarji zh potne slroSkiv Prepričani siiio siciT, da se iuiši romarij za „Sočitio*' bdvskanje prav niO ne zmenijo. Vendar /iiHiio nani je sreilstvo, s katerim bi lahko nnSi romarji ne le panali „Sočo" in njenegn lastnika, ampak si celo pri dobili njuno' naklonjenost. Vsi romarji nainreC1, ki obiSčejo Sv Goro, kupili naj bi pri ,.S(Hinenr' listniku po jeden izlis njegove^a imenitnegn ka'omona, ob je.dnem pn se podali liidi vsi v njegovi) oätarijo „Birraria alia ghiacciaia" in s: tain naročili drugoci'ii > kosilo ali pa ve- cerjo. Ako na3i romiirjt to store, pre- obrne se „Sočin" lastnik koj iz Savla v Pavla in v „Soeinih' predalih mr^ole.lo bode člankov, ki bodn priporo^ali ro- manje na Sv. Goro. „Soea' in njen lastnik se borila namrei1 zn svoje ideale, a ti ideali so, kakor je danes ±u vsein znano, -— denar. Volitvt* v ^ospodarski sv«*t In v obnusko staresinstvo \ Sovoilujali so se vršile v sredo in v Cetrtek. Boj je bil bud, ker nasprotni si slranki sti na- peli vse site, da bi prodrli. lzid volitev v gospodarski svel je bil ta, da stranka sedunjega načelnika je propadla, kajti prodrla je samo v I. razredu, dasiravno je inipela vse žile. Ljudstvo je odprlo oči in sprevidelo, da s takim nospodarjenjem se pride hitro na rob propada. Govori se nekaj o utoku, nnj ga le naredijo, ako se hočejo šo bolj osmeSiti, kakor so se na dan volitve. N|im je v Sovodnjah zh zmiraj odklenkalo. Tako je prav. Volitve v občinsko starešinstvo so 8e vršile pa v cetrtek. Pri teh volitvah je bila nasa amaga na celi črti. V prvem razredu so nasprotniki kar vrgli puSko v koruzo tor zbežali kakor kafra. Župan jo zbežal z voliača in äe volitev ni hotel voditi, ampak je prepustil eneniu poiižupanu, da je isle vodil. Kislo grozdje, kaj, g. župan V Tudi o teh volitvah se govori o nekem utoku, ki pa ne bo imel nobene podlage, ako ne poSteno uafarbajo politično oblast. Živeli vrli Sovodenjci, Bubinjci, Pe- čani in Gaberci, le po tej poti dalje, ker je edino prava ,,< entralna p»üoj|lnicaM v (iorlcl je imela letos do 31. avgusta pro met a K 1,860.58219. Hranilnih vlog se je letos vložilo K 289.57818, dvignilo pa K 195.88739 in znaša sta nje hra- nilnih vlog dne 31. avgusta 1903. K 771.14686, torej za K 93 69079 več nego z dnem 31. decembra 1902. Posojil Mj je d a 1 o K 82 (374 23, vrnilo pa K 33.536 51 in znaša stanje posojil dne 31. avRusta 1903. K 653 355 10, torej za K 19.137 72 več nego dne 31. decembr» 1902. Sprejemki v tekočem računu so znašali K 58O.ÖG8 18, i l d a I k i pa K 646 f)29 19, in je znaSal promel v lekočem računu K 1,227.097.37, aktivno stanje tekočega računa pa K 178 278 01, torej za K 75.49430 voč nego koncem proslepa upravnega leta O fignra comiea! — Pregovor sicer pravi, da nikdo ne ve, kje ga čaka smrt, a Gabršček je vendar dobro vedel, da ga jo čakala bela smrt na občneni zborn „Krojaške zadrugo'1 „ali pa kjc* lam blizu". Da bi se smrti rešil, popihal jo je pred usodepolnim dnevom v Ko- barid. Njegov strah je bil popolnoma opra- vičen. Saj mu je so pred kratkim proro- kovala ciganka, da bo „skuz onga kavwi nesreönu smrt sturu'. Tudi je bila gospö enega izmed klerikalcev tako prijazna, da mu je povedala v obraz, da ga pre- lepö, ako pride na obfni zbor „Krojaske zadruge". Komu bi se ne bile v takein položaju hlačice tresleV In tresle so w tudi našemu junaku po vsej poti od Go- rice do Kobarida. Po solkanski costi so je vedno plaho oziral, ali morda ne pri- leti za njirn kdo izmed zarotnikov. Od tod je drvil po sožki dolini, kakor bi ga bile furije podile. Le v Plavah in Kanalu se je mudil par minut. V Plavah je pre- ganjal svoj strah s Ronjedčevim bricom, v Kanalu pa s Čerbonovim teranom. Blizu tako zvanega turškega križa je imel neko opravilo. Ko ae jo vračal na voz, ga jo zagrabila mala robida za hlače. Mislö, da ga je sovražnik iz zasede napadel, je tako zavpil, da je kočijaž od strand skoraj z voza padel. Od turškega križa je älo dalje ob Soči kakor v Biirgerjevi „Leonon": Po cesti gori pok, pok, pok Je od podkvä bobnelo, Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, polje! Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča m- iovaraa stolov *m Par- O^igeljV na Bregu p. Borovnica, Kranjsko. priporoča si. občinstvu, preč. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavociov in Šol, krčmapjeni in kavarnarjein, ravna- teljstvom uradov, g-g*. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, fötelje, vrtne stole, gu- galnike, naslonjace itd. itd. po kar najbülj nizki ceni. Blago je Iz trdega, izbranega lesa. poljubno li- kano ali v nnravni boji Imitlrano Največja Izbera stolov. naslonjačev in gugalnikov iz trstenlne. — Na željo pošlje tvrdka najnovejše obsirne cenike z nad 800 slikami, iz katerih se razvidi obllk« blaga in cene, > franko. — Naročevalcem na debelo znaten popust ßfljo|/|| Spoiniiijajto so o vsuki nUJdlVI. priiiiii „Solskosia doma" 4 6 učenk spi-ojmo se na sianovanje in hrano. j I\j<\ poi/ve so pi'i postrežniku * ..Sulskoga Duma'1. ' Peter Cotič čevljarski mojster, Uorica, (losposkn ulini 14. se priporoča slavnemu ob- ciiistvu v mestu in na deželi, q^ Pn svetem Antonu Padovanskem \J NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalosra za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za viažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrRtne stvari za ceno, — — = pn Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. jJB^F* Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^Hl ^ Z odličnim spoštovanjem Anton j Vogrič Ivan Schindler, Dunaj IIU, Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro xnane stroje vsake vrste za poljedeistvo.! Mline ZH sadjp in grodzjp, atiskalnice za sadje in \ grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnicfi, vitle, trijerjo, čistilnice za žito, lu- ŠČilnice za koruzo, slamore^nice, stroj za rezanje j repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, ae- i salke za vodnjake in gnojnice, vodovode, žel. cevi itd. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih; Cenah! Havno tako vse priprave za kletarstvo: ! medene pipe, Hesalke za vino, gumijeve in Ironop- j l.jene cevi, gurnijeve ploče, stroj za točenje piva, Akrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- , lovanje godovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd.; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za /ivino, tehtnice na drog, steberske tehtnico, namiz- ne tehnice, decimalne tehtnice; želežno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljačavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleskarje itd. Vse a večletnitn jamstvom ! Po najnpäiiej! placilniti pogojih, tili na otroke!! Cenlki z več kot 400 wlikaini brezplačno. j Prekupcem in agentom posebne prednosti! Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III 11 Erdbergstrasse štev. 12. ft v som jako od lepolc in i UCRräriR »lohmlr Tvojo kUk\k\ t Kjr vcndjir 11 kupuji's ¦ tako knisno hla^oV Povcj mi vnular! j _.L= Gosposka ulica štev. 7.___ ( s\jjy^\irtti'''B^'U-*J^vriiic*"»*j'\i*~»»us''C i"ii.Tui"l~wt<'"t isn/\w^wt'*"U**'^r>j'"'^w\.ft k;il(M:i Ivi-ilka ima n.ij\(M'-jo /nlo^o lc vrslc v (iorici. ', Kaki) je li I«) inouorc. s;ij scin vnnlnr rihiUi I v nekoiii lislu, d;i niiiia „Krojaskii /;Hlriii;akt 1 nikakoga hlaga vor. { INijdi, |Htj(li in nr vtM'iij vsakc icči; prcpi'iraj se sama in iziuMiadcua hixlc-s, ko /agleda^ islo i zalo/(Mio lako v(Mikausko /hlagom,da bodeA kar ^ strmela. Tu li U4zi na razpnla^o izvanro-'na limn- j /ina l'aziK^n bla^a za vsaki spol, in za v.-aki I * * 111 i ' čas, kakor krasno Zrpliyrjr. balislo. per'.al, svili\ ^ Oxfort, Pi(|iie, vsakovrslnoga volnone^a l>!a«,r;i. mosko i sukno po vsjikoj cnii in izlv.MM. j Tain dobiš bos a to i/.l>er vsjiVovrstin*«a Maya, /a neveste , jako veliko znlogo perila, kakor platua. ('hillon, prtciiin.', J hlHueviut1, volneiu' 4»«l«»je, kovlr«1 /«•pn«* rnicitd. Tain doliiš tudi ' se blai;o picjšiijili sc/.on pod lastno ceno. Yidcla S' in - tain tudi krasin* \zoriie/.c iiaroc«Mii'^a Ma^a za jt-siMiski ras. j Xa /aliicvo sc ])i)šilj;iji- ii/.oivi bnv.plai^iio. Cene so tako nizke, da se je čuditi, siwcda huli st;ilin>. Toroj pridi in i poskusi, in gotovo boš siadovoljna! < i Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iORICA Via Giardino 8 nrinnrnria pristna bela in črna wina ( iz vipavskih, furlanakih. orisKin, aai- matinskih in isterakih v i - nogradov. Doatavlja na doin in razpošilja po žolez- I .lic.i na vst1 krajo avstro-egurske monarhije t ' aodih od 56 litrov naprej. Na zalitevo poäilja j tudi uzorco. i Cene zmerne. Postreiba poätnna. | Odlikovana kleparska delavnica i Artur Makutz i I Cirorica, Ozk» ulica dtev. 1 ! izvišige vsa uaroeila, apadnjoča v klepar i ski» Ntroko z najvecjo natancnostjo. lzvi 1 šuje vpcljavo in j^inravo Ntrt'lovodov ltd m Vsaki gosporiinji f je ftestitati, ki glede na zdmyje, prihranek in dobri I oku8 uporabljaKathreiner-lCneippovo sladno kavo. f TWudna proSnja: Pri kupovanju ue zahtevajt* samo »aladne kET#S Jpak iZre6no VB.lej — Kathreinerjevo — KmdppoTO ßlad»olkwt ki odjemajte jo 1« t i-virnih »Tojih, kakrintg* kale U poi^ka. gt. 71. V (iorici, v solmio due f>. srptnnlna l!Ml3. Letnik V. l/.li.'ij.'i vs.i torck in sohotn oli ] | III i prrdpolllni' /,;i Mli'Slo It'l" (il, .''». Illi .,,,|i. /.;i di'/.Ho. Ako p;idr iwi l:i dm \:i praziiik i/.iili1 d;in |>n>j ob (i. /.vi't'cr. Sl;t:ic ,,i) posti lut'ji'm.-iii :ili v (iorid n:i dnm nii-iilj^ll t'l'lolt'lli'i K '* , [HlHt'lllo i K III i'M'trtli'lnt» 1 K. I'niil.-ij.'i si1 v '«"i'ici v In I»:ik:ji"ii*i11 S c li w ;i r /. v Snlskili ulifiili. I c I I r r s i I /. v Ntinskili tilir.'ih m Lc h;tn n.i Vcnliji'vcni lekulisv'ii jm H vin. (WtVrno izilunjr.) i l;rcdiii*tvo in uprnvnittUo sc naliajata v « \ a r > ti 11 i I is kar ni». ulica Vetturiiii It. 41. 9. Lupisf jo ins! »viti ri.i ureilniStvo, i>ii\&Hf in iiam^iniio pa na upravnidtvo »(ion• po pnpodbi. Iz' ...tlelj in odgovorni «ircmiik Josip Marusič. Tiska „Narodna tiskarna" "jd^ov. J MaruAic). Govor oirnl. ins- -Inilj:iiu* I1.! v I 11'-e l< .i ii:i Ijmlsknii sliudii ;ik id. k'l'ijilliic^.i (liu^h.i ,,Adii).i" \ (Julia. Co n j e n i /. b o r o v a I u i! Naslanjajo so na izvajanja tt. prod oovorr....-.v o kratonjii pravic do lastne^a šolsiva in hislne kulliirno izohnizbo, ki sta nnjvHžnejši, da eolo eduii pogoj za obrambo našo n> rndne irnlividualno^li in uarodnoga napredka, ti x'mmii pn'iii na trctje kulturno in življenjsko vprašanje ^lovenHkoya riaroda, na ntaro zahtevo po slovenski visoki šoli. Kdor vo in pojmi, kaj pomonjajo /a narod lastne visoke soie, ho [in bo Oudil, da ni odnehal tn
  • 0 abi- turijonlov leto za lotoni na univor//); ti sc raztresojo po vsob vseučiliokib mostih na^o cosar.sko kraljovo domovine, pri- pravljajo so po iiemAko za svoj paklie, ki za nas nikdar no združujo v sebi j>ra- vi'ga narodnoga stromljonja. X nem^kem joiiku so uöijo poslovali s slovenskirn na- rodorn, po nomstvu in nenarodnosti ra- čunajo potom /. njimi, ko stopajo kot uradniki v svet, in mnogim ni po ten pripravah to/ko slažiti sistomu lojalnoje kot rojonomu Nemcu. V najvažnojai dobi svojrga du^ovnoga razvoja so novod<» in nohoto odtujujomo narodniin svojstvom, kor nismo od otročjih let dalje v onem du^evnom stiku z narodom, katori tvori in utrjuje le prisrena v/.goja v narodni ^oli, in ker nismo v najagilnojži in naj- krepkejSi dobi v dotiki s svojim narodom. In kako bi so v torn oziru spremenilo, da imam i laetno univorzo v svoji sredi; agilnost akadomiške m'adezi. ki bi imela priložno.st zajomati pri svojih prizade- vanjih snov tudi iz nousahljivega vira domače kulture, iz narodovo duše, bi vzklila v plodonosno delo. dijaStvo bi j delalo z narodom, učilo, in izobraževalo I ne samo sebo, ampak ob onem tudi svoje i ljudstvo. Dija^tvo bi bila voz, ki bi spajala j vse sloje naroda, revežn /. bogatinom k I skupnim narodnim nalo^am, bi vedelo : na^e zatirano ljudstvo ljubiti, mu svoto- \ vati in voditi. Ako zahtevamo danes uni- j verzo v Ljubljani, ne zahtevano s tern nič j novoga. Ne le da je zahteva že stara. i ampak resnica jo, da smo univerzo le : imeli a so nam jo brez vzrokov zopet ' vzoli. Lotos poteče 200 lot, odkar smo ! imeli v Ljubljani prva iilozotiena preda- vanja. Ko so po par letih ta vseučiliška ! predavanja prenehala, je ostal celo 18. stoletje klic po univerzi glas vpijočega v puščavi, dokler ni prenesla velika IVan- coska revolucija mogočen preobrat tudi na slovenska tla. Kak je imel biti pri nun preobrat, pri zatiranem narodu broz pravic? Preobrat jo bit mogoč Ift iz nlab- i^oga na bolj^o. Zraven oživljone Ilirije jo pripravil slavni Napoleon tla naSi lep^i in bnljAi bodočnosti ter ustanovil 1810. popolno univerzo, ki je izborno vspevala, ali jo tnorala žalibr g pasti s francosko prosvolo žo ('toz tri lota. 1H1H. —- Slo- vonci smo padli zopet v ono temo, kakor prod letom 1810., in čakali zore. ki nam je zasvetila so-le 18iH., ko so žnrela Kv- ropi in Avstriji tla pod nogami in je slednja kuuila našo zadovoljnost in kri / novo prpolno univerzo v Ljubljani. Ze prihodnje Into so se državi časi zjasnili in vlada nas ni vec rabila. Zato je pa vzela takoj tudi univerzo in nadomestila isto le 7. n^katerirni pravniskimi tečaji na graSkom vseačilišfu, kojim je tudi v kratkih letih zatisnila oči. — Od teh dob so borimo neprestano za to 9vojo pravico in danaainji shod je člen velike verige shodov, ki se vr3e vsako leto ne le na Slovenskem, marveč povsod äirom slo- vanskih zemlja. Posebno pa je vrgel slo- venski trpin to staro zahtevo z vso ener- gijo na dn?vni red sedaj ko se vlada dela očividno norca iz nas in nam hoče postaviti mftlone na isto mesto nekdanje slovensko univerze — laško univerzo. Nam ničopar — Italijanom univerzo v Trstu! Vlada jasno govori z nami. 750 tisoč Italijanov dobi univerzo, mi avstrijski Jugoslovani, nas je nad 2 milijona, ne dobimo ničesar, ne le ničesar. nož v sree dobimo, da prej poginemo pod vladnim in italijanskim pritiskom. Italijanom kakor vsern narodom privoščimo možnost naj- višje izobrazbe. a mi smo tudi tu, in ho- čenio le to. kar nam gre. Za nas res nima vlada drugega nego palico in davkarijo. In mi poljubljamo palico .. Od tega skraj- nega preziranja dalje smo vzdignili zopet svoj glas in pokazati moramo, da smo prestali žalostne case, ko se je smelo delati z nami. kakor se je gospodom tarn gori od trenutka do trenutka zazljubilo, hočemo pravice, pravice in enakoprav- nosti. Ako podaje :l 4 milijona Italijanov dovolj eksistenenih pogojev za laško uni- verzo, moremo to storiti tembolj mi 2 milijonski narod. Kar premorejo Lahi, premoremo tudi mi: izgovor objestnih diktatorjev. da na^ jozik ni za vedo, je skrajna nesramnost. Glede polnoglasja in jezikovnega bogastva se no more ž njirn primerjati nikaton drugi neslovanski je/Jk Seveda, jezik. kakor^en zadostujo za nastavljanje nern^kega uradniätva mod alofornskim narodom, ta jezik ni za usino knjige in ne za loposlovje. Ako je bit mogoč slovenski pouk že na nekdanjih univorzah. zakaj bi ne bil danes. ko se jo jozik le še razvil ? Zopet pravijo, da ni- rnamo znanstvenih predpogojev za lastno univerzo, da nimamo knjig, ičnih močij itd. Naravnost smežen izgovor. Kake predpogoje so irnele n. pr. prve univerze v Avstriji, v Pragi in na Uunaju. ki so se ustanovile že pred 600 leti V Ali so res imeli oni tačas prej knjige za uni- verzo samo V Smešno! AH je sploh imel neniški narod v onem času toliko omi- kancev. ki so znali dobro brati in pisati, kolikor ima danes naše slovstvo zvezkov? Trdil bi, da ne. In naj pogleda slavna vlada. kako se je osmeSila s to svojo skrbjo za Slovane takrat. ko je navajala te iste vzroke, kakor danes proti usta- novitvi češke nniverze v Pragi. Če^ka univerza tekmuje danes v vsem z vsemi univerzami v Avstriji. pokazala je, da je imela nemäka vlada dovolj vzroka bati sft je, kajti ona nadvlada danes celo pri- viligirane Nemce in češki kulturi je po- stavila neomahijiv temelj za vse case. Takoj ko bi nam dovoHli vseučilišče. bi imeli. prej ko pokrijejo vseočili^ko po- slopje. zbranega toliko znanstvenega gra- diva in knjig, da bi najmanj v prvem začetku izhajali. A potem ima prevzeti ravno vseučilišče nadaljno nalogo izpol- njevati in zidati tarn, kjer nam še kaj manjka. Niti za učne moči se jim ni treba bati. V kratkih letih bi podal tudi naš narod vzgled, da premore po svojih sinovih vsaj toliko, kolikor objestni Nemci in drugovi. Narod, ki je podal svetu in državi toliko slavnih mož, veljakov in učenjakov, kakor Kopitarja, Vego. Miklo- siča, Kocena, Močnika itd.. tak narod bi imel vendar tudi zase dovolj učnih močij. Vse pogoje za univerzo imamo. In če bi jih tudi ne imeli v tern številu. potreba po slovenski univerzi je tako velika, da more dati vlada. ako je praviona. isto LISTEK. Molitev za Bisniarka. Obra/ec Iz Žitja poljskega kmeta na Pruskem. (Spisal .1. K. Maökovski.) (Dalje) To miäljenje se je pa spremenilo. Odkar se je bila dala prevideti, se je cu- ti'a zelo slabo. In tedaj ji je govoril g. duhovnik tako divno lepo; dal jej je tako lepih naukov, da se je zdelo ubogi ženi, da se jej že raj odpira. Tudi ta Qbogi gospod duhovnik je že trpel za Bismarka, kakor jej je povedal v tolažbo; trpel je pred leti zato, ker je spovedal nekega ptujca v sosedni župniji. Človek bi kar ne verjel, kar dela ta Biamark z, ljudmi. Tedaj so bili obsodili duhovnika na pol leta v isto ječo, v kateri je umrl Tine; samo da je gospod Bog svojega služabnika zdravega otel iz ječe, ki jo je pretrpel -a božjo cast. In ko se je čudila, da Bog tako mirno zre na to in pusti Bismarku tako hudo delati, poučil jo je duhovnik, da ao poti božje previd- nosti vüasih tako čudno in nerazumljive, da bi človek zastoDJ skuäal jih razvoz- lati in razumeti. Tudi ni treba tega sku- plača vsakega prav po njegovih zaslugah. Vidi se, da Bog tako hoče, naj trpi polj- ski narod za davne grehe. Brez trpljenja nihče ne pride v nebesa. Torej je dolžna tudi Dobrica udano prenasati svojo bo- lest, da se jej dovoli vstop v nebeško svetlost. Na onem svetu da bomo zdru- ženi na voke v svetlobi božji, v radosti in veselju; in tedaj se nam bode zdelo svetno trpljenje tako lahko, da se bo- demo kar čudili, da smo dožili to zaradi njega. Bog sprejme k sebi vse nedolžne in prave spokornike ; ne zamori pa tega, kar človek stori v blaznosti. In otroci — kaj otroci! Ta, ki živi ptiče na polju in odeva uborne lilije, ta ne dopusti, da otroka poginota. Ona pa bo mogla v nebu še bolje cuvati nad njimi in prositi pri Najvišjem sreöe za njuno življenje. Te- daj ne sine javkati, da jo je Bog obložil s križi; in da jo morda kmalu odloči od otrok ter jo pokliče k sebi, in tarn dobi vse dobro v povračilo za to zem- sko trpljenje. Tako je govoril župnik, in njegove besede so izzvale rajske prikazni v spre- jemljivi domišljiji bolniue. Zdelo se jej je, da stoji pred velikim čudovitim vr- obdanim od take svetlobe, da so je kar oči bolele od tegt\ pogleda. In v sredi te jasne svetlobe je zagledala svojega Ti- neta, ki je stegal svoje roke k njej ter jo klical k sebi. Ali zdaj ni bil več tako bled in izmačen, kakorSnega je bila pri- vedla iz bolnice, nego tak kot prej v zdravih letih — pravi junak. Na obrazu mu je bila taka radost in sreča, da je kar želela k njemu pohiteti, da se tudi ona udeleži te blaženosti. In od te dobe se je čudno pomi- rila. Tudi misel, da se bode raorala lo- čiti od otrok, jej je bila manj strašna. Čutila je dobro, da se jej nagiba živ- Ijenje h kraju in da otrokoma zdaj ne more pomagati, ampak jima je le podoba bolezni in smrti, ki jimazastruplja mlado življenje. Naj bi tudi živela äe dalje, bo&ta vendar otroka navezana odzdaj na lastno delo. Z božjo pomočjo si že bosta po- magala. Stanko izstopi jeseni iz Sole, in skrbel bo ter delal tudi za Marico. Sicer pa jej je Jarnej obljubil, da vzame v slu- Čaju njene smrti siroti k sebi ter ju bo dalje odgojoval, in Jarnej je bil mož, ki je storil več nego je obljubil. Otroka sta bila dobra, posluäna, čednostna; torej Le ena britkost jo je mučila: da ju pusti na svetu Se vedno pod oblastjo tega groznega Bismarka, katerega se ni mogla spomniti, da bi jo ne bile pre- tresle molnje (mrazöalicel Ko jo pokliče Bog, bo že varna pred njim — si je mi8lila — ker v svojem namiSljenem raju nikjer ni mogla ugledati Bismarka. Pač pa je menila tam dobiti Tineta, ker tje gotovo ni segala moč tega groznoga človeka. Ali otroka, bedna otrokn, osta- neta tu pod njegovo oblastjo. Zdaj jej je bilo žal, da je pravila tolikokrat — zlasti drznemu Stankn — o Bismarkovih kri- vicah. UeČko se je vidoma že zavedal, in znal je biti ponosen in trmoglav — zlasti do ptujcev. Le Bog varuj, da bi se mu ne zgodilo radi tega kaj slabega; kajti z Bismarkom ni Sale. Dosti bi bilo že tega zla, ko bi ga jeseni ne hoteli pustiti iz sole ; ker potem bi bil navezan daljo časa na Jarnejevo dobrohotnost. Jutri ga hoče äe enkrat opomniti, naj bo le miren in previden, da kakorkoli ne raz- žali tega mogočneža. Take misli so rojile po glavi bedni ženi, ki je ležala v britki bolesti na po- stelji. Vse življenje jej je ätalo zivo pred Hazlosiük jo bil \o ta, iIh jo v „Lm> nOri" llUlJi(< il'/(lil' rm l(M" 1m*«u ^a ('u~ brätek v kočiji hc.IoI. Ko j'3 voz drdral pod Kolovrutorn mimo Vrsnu, je Uni. |ioiiirniraval in ^0|)ttrida jft l>il prav Hlahn voljo. S<» lo ej Kobaridom so mu ,,., .jasnilo Oolo. Svoj rojstni .kraj zu<;l<>dav$i, jo vzkIiK.I: 0 Kobarid! ü srečni, dra^i tržič, Kjer ptega mojc^a stoji oi'ela, Kjor burjo so mi delaii umetno ! A časi se spreminjajo! Tempora mutande, bj rekel Latinee! Zdaj delam j a l burjo v deželi in kavci jo bodo obeutili, ko hilro mi odleže". In res! Komaj jo preSlo 8 dnij, ž(» je oprav- Ijal nan junak svoja navadna opraviia. '/& 29. avgusla ho v „Slov. Narodu" zopet zgraža nad „veliko klorikalno sleparijo" pri „KrojaSki zadriigi", poudarja, kakor je klerikalno sleparstvo na tanko dokazal in raakrije strmočcrnu svetu, kako so %& narneravali ^orinki kavci ubiti na občnom zboru „Krojaško zadruge-1 „ali kje pa tam blizu". Končno izjavlja velikoduäno, da no ovadi državnemu pravdniätvu onih kle- rikalnih grdunov, ki so mu stretfli po življenju -- ker on ni Gregorčič! 0 ligura comica! Lahtulja pt»snu inosarwkotfa be- Liiua. - - V zadnji notici smo rokli, du « ne vidi „Soča" dru^a nego svojcga la^tnika žep, in da je krenila na pot, po katcri podira vso, kar ni temu žepu ugodno, naj jo celokupnemu narodu so tako koristno. To trditov hočemo danos z nekaterimi dokazi tudi podpreti. - Najbiižji dokaz num je pau le A. G-— ka mesarjtMijo „Krojaške zadruge". Najpri- prostej:"; äodruzniki „Kr. zadrugo" so iz pojasnil v nušem listu razvidrli, d:i jo bila jodina pot, po kateri jo bilo mo^oče rešiti deležo, ki jih jo naprodnjačok Bi- sajlček po svoji modri butici in naprod- njaškem navodilu spravil v skrajno ne varnost, le ona, katero je nastopila na pomoö prihitela „Gent. posojilnica*'. Ali „Soča"4 je planila na „G"nt. posojilnico" in ji hotela zaprečiti to reäilno akcijo. N>6 je ni bolelo srce, da bi bila pripra- vila s tem innogo slovenskih delavskih in rokodelskih družin ob krvavo prislu- žene picle prihranke. Njej je bilo le na tem, da bi le bila mogla potem na račun teh slovenskih ti-pinov kovati kapital za svojo stranko in svojo mošnjo. — Drug dokaz. Odjemalce „Kr. zadruge" odvraca A. G—k s plašenjem s stalnimi cenami. z velikimi režijskimi troški in z velikirn dolgom. Mi smo v predz,adnji „Gorici" dokazali, da so ravno stalne cene ugod- nost in sreča za odjemalce, in v zadnji „Gorici", da niso v „Kr. zadrugi" režij- ski troäki prav nič večji nego v zaseb- nih prodajalnicah in da je „Kr. zadrugi"' mogoče zadovoljiti se z manjšim tlobič- kom nego posameznemu trgoveu. Danes nani preostane govoriti äe o dolgu. Kak dolg je zapustil naprednjak Bisajl „Kr. zadrugi", smo čitali v poročilu z obč- nega zborn. Ker je „Kr. zadruga" povsem rentabelno podjetje, ako je v pravih ro- kah, kakor jo sedaj, smomo čajcati z uro v roki čez leto in dan trenotka, ko se izplač" zadnji vinar tega dolga..... dolga, knteremu moruu ni para, da bi bil tako trivolno spočet. S tem dolgom torej, katereinu so ure štete, hoče A. G k odvračati odjemalce od „Kr. za- druge". Dobro! A kake nravi je pa dolg, kateri t'.iei njegovi krčmi „Südbahn" in „Birreria alia ghiacciaia"? Bojevitega Gabrščka prav trdo izzivljemo, naj r e ä i s a f n svojo uganko, da i ni a mali dolg „Kr. zadrugo" odvračali odjeinalce veliki dolg n j e go v o n e ni s k e in 1 a š k o kröme pa privubljati goste! He, Drejec, ali čuješ: Tu je Kod, lu pleši! Zakaj molčiš o znanih l.r>0.000 svetlih kronic, leatorib si se v potu svo- jega obraza udolžil pri „Montu*1 za^voji krčmiV! To je menda drugačon dolg, nego po tebi razvpiti dolg „Kr.zadruge'! In če bi bil sam! Kaj pa Gorup, kaj kreditna banka v Ljubljani? Tiček, zakaj ne svariä gostov pred teini dolgovi? In pa tapresneti ,.Mont" ! Niti neomejenemu poroätvu „Trg.-obrlne zadruge", po ka- terem „Soča" že 3esl let bob. a, n: ho- tel zaupati, da je stavil taki denarni ve- ličini kot je A. G—k, tako trde, narav- nost žaljive pogoje. In na „Montu" je „faräki" denar, A. G —k je pa že ato in stokrat trdil v „Soči", da „l'aräki" denar nima teta. In vundar se je A. G—k za ta „larški" denar neki tako zelo pehal, da se je dal na račun svojega lista celo z nekim nagobenikom zadovoljiti. On, glasoviti pisač glasovitih „tutti frutti!" He, he, ali ni to divnoV" — Tudi režij- ski troäki „Kr. zadruge" ga tišče. Hm, hm ! Kaj pa režijski troški njegove „Süd- bahn"? Kuhar sam se neki baha, da slane loliko kni i™t c»ö/i«;ÄwÄsir; ^»^t^ ho vrgli tisočaki, izdani prod nuiHVcÄ za „Siidbahn-automobil"1? Kdo plača ? Gontjp Ti so re» žo črni postali, ) zadnje ali pa odpustno spričevalo ljudske 1 äole ali kakega sličnega zavoda, c) zdra- I vniško spričevalo in l ditamo, da je pristojna zdravstvena oblaat kontiscirala v novi židovski pekariji 11 kvintalov pokvarjenega kruha, katerega so morali popolnorna sežgati. Dotični, ki j poroča o tem v „Gazzettinu", se čudi da j listi o tern ničesar ne vedo, dočim se I navadno dozna v listih, ako se kaki ženski na trgu kontiscirajo samo štiri zelene jabolke. ('t'vijnrska zadruara v (iorici. — V nedeljo so se zbrah v Marzini-jevi gostilni nekateri čevljarski mojstri in so sklenili osnovati si svojo čevljarsko za- drugo. Zvolili so odbor, ki ima nalogo sestaviti doticna pravila ter jih predložiti kompetentni oblasti v potrdilo. V hotelu „Südbahn", da govorimo po napredno-slovensko, je bil 19 letni na- takar Adolf Monče iz Liubljane. V torek jo ie ta fant pobrisal in odnesel s seboj 118 kron, ki so pripadale lastnikom hoteia. — Tatvina. — Anton Kumar z Banj^ic. stunujoč v Gorici, prišel je naznanit po- liciji, da sta zmanjkala njegovi ljubici j Tereziji Podgornik iz Čepovana dva ban- j kovca po 20 kron. Konečno pa je moral Kumar priznati, da jih je vzel on sam. Spravili so ga pod ključ. I/pred §odišČA. — Neki 30 letni Anton SimČič iz Biljane se je dne 18. julija t. 1. jako nespodobno vedel v že- lezniškem vozu tako, da so se sopotniki škandalizirali nad njegovim ponašanjem. Ko je dospel vlak v Krmin, so se potniki pritožili in policijski agent Filipič je pozval Simčiča, naj mu sledi. Simčič pa se je oranil in ni hotel ubogati. Ko ga je policijski agent prijel in ga s silo gnal, začel je Simčič hudo razsajati ter brcati z nogami in rokami okoli sebe, tako, da je policijskega agenta celo ranil. V pondeljek stal je Simčič pred tukajšnjim kazen^kim sodiščera. Državno pravdništvo tožilo ga je zaradi razžaljenja Nj. Veličanstva, zaradinespodobnega ve- denja in zaradi nasilstva. Glede prvih dveh zločinov je bil Simčič oproščen, obsojen pa je bil zaradi nasilstva. So- dišče mu je prisodilo 4 meaečno težko jeöo. — Samomur orožulka. — V sredo popoludne u^trelil se je s svojo puäko blizu Topoljana v Furlaniji orozniäki postajevodja iz Ajela, Anton Stock iz Bazovice. Stock je baje že prejšnji dan pokorno naznanil orožniškeinu povelj- ništvu. da se bode uslrelil. Bralno In pevsko druätvo „Vi- pava" v Mirnn. — Podpisani uljudno vabi k vstanovnemu ol čneniu zboru „Bral- nega in pevskega drušva „Vipava" v Mirnu, ki bode v torek dne 8. t. m. ob 4. pop. v prostorih g. M. Faganeli v Mirnu i^pri „Stantu1). Osnovalni odbor. VroMna pri nas. — Zadnje dni je začela pri na? pritiskati hada vročina, ki še vedno traja. Imeli smo včeraj in predvčeranjem. v senci 37 stopinj Gels. Suša in pcitisrtj»*il na vsa- kt'in /-uvitku i^rb tr^a \hunkirchfii (dt-vet cerkvaV l'rodaja se v vst»h lekarnah. Kj»t äs in* dobi. s*> pa direktno dupoälje. Razglas. SrillfMlj ZHŽivilln in l>hm<> v Uonfali 1 »iI je do snlnj VrilllO iilll* G. M'|)t(Mllli!'H. a od sedaj dalj«* l>o ta vsakn leto prvi ponodoljok mc- seca soptonihra: I« to> i<>ivj že na poupd^ljrk dne ?. septembra. Županstvo v Renčah, dne 10. avgiirrtn ltH»H. Ant. Merljak. župan. 2 kandidatinji ali 2 ucenki sprejme se na stanovanjo in hranu v ulici zu vojašnico (via Caserma) st. 9. III. nadstropje. 4 učenei do 12. leta starosti se sprejinejo na stanovanje in hrano. Xem^rina ^e po- dučuje l)rezplaciiü. Kje, pove uprav- ništvo lista. i ~T" „Centraina= posojilnica" v (worici, 1 nraflnje oi 1 wi naprej I od8. zj.do l.pop. I I Leop. Reja, gostilničar .Pri Golobu1 na voglu ulice Morelli Priporoöapristnabriskabe- la in črna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem öasu K okusnimi nirzlirui in gorkimi jedili. Hastopstvo za prodajo pra- vega Ijubljanskega kislega sclja v zabojih od25 do 50 kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroöa slav. občinstvu v mestu in na deželi. brezpogojno. Mi pa amo svoji narodni öa>^ti dolžni, borili se za njo do zadnjega dihljaja Vsi narodi v Avstriji so si te «vr> THvicrt do Sol ?.«» pribonli, I« mi potrpt'zljivi trpini nimamo nicesar. Naäe iiruätvo je vücIo z vso vnemo to vpra- äanje zopet v roko, in skuäalo bo privesti ga s pornočjo vseh slojev, ki so dobre volje, h komn'ni reSitvi. Vsled tega obra- čamo se do Va*. da nas vsak po svoji mcu'i podpirato, da ate nam na »Irani, ko se bo mo sklicevali na ijudsko voljo. Ljudska volja mora ostati sveta vsakomur, naj si bo ?.e na3i vladi all posameznim tiranskim diplonmtom. Od leta do leta botno Imrneje zahtevali, organizovali se bodenio v krepkejäo podporo avojih zahtev. Dragi rojaki! Bodito nam ob tern delu verno ob strani, zaupajte v moO svojega naroila, bodite v boju sloini, in najbližji ča^ Vam poda jamstvo, da nnmo sanio za hlapdevanje, arnpak za krepek na- predek. Dat: nam morajo, kar nam pri- tit-e, pravično oddeiiti naže deleže, pri- poznati nam morajo pravieo. Pripoznali nam morajo pravico do kulturne izo- brazbe in zalo zahtevamo vsporedno a slovensko ljudsko äolo v Gorici in slo- venskimi gimnaziji: Slovensko univerzo v Ljubljani. Politiöni pregled. Angleški kralj na Dunaju. V lorek je bil obed pri angleäkem poslaniku, katerega sta se udeležila an- k'leski kralj in naš eesar. Tuili tu se je napivalo a brezpomembno. V7 sredo je bil lov na jelene na otoku Lobau. Angleäki kralj je ustrelii jf dnega, a naä eesar dva jelena. Proti v^ceru bil jo intimen obed v Schön- brunnu. Poleg angleäkega kralja. naäega cesarja in udov cesarske rodbine, sta se iHeležila tega kosila tudi angleäki po- slanik sir Plunkest in minister za zu- nanjo zadeve grof Goluchowski. Po obedu je bila gledališka pred- stava. Angleški kralj. ki je nosil Irak, ki se mu najbrze bolje podaja nego vojaäka uniforma, ostal je pri predätavi do konca, dočim je ostal naž ceaar, ki je bil ob- lecen kot polkovnik, le nekoliko časa. V četrtek ob 10. uri 10 minut je odpotoval angieäki kralj. Na kolodvor ga jc spremil avstrijaki cesar. Vladarja sta se pri slovesu poljubila in si podala roke. — Naš cesar v Budimpeltl. Naš cesar se je odpeljal v četrtek v Budimpešto in 8e povrne na Dunaj dne 9. t. m. Do tedaj mislijo da bode uiinisterska kriza na Ogrskem rešena. Ruskl car na Dunaju. Ruski car pride na Dunaj dne 30. septembra zjutraj. Važna vojaška posvetovanja. Kakor poročajo lists, so se vräila te dni t na Dunaju važna vojaäka poävetovanja, katerih so se udeležili vsi vodilni generali. Ta posvetovania so veljala od jedne atrani sedanjemu političnemu položaju na Ogr- skem v vojaškem pogledu, od druge strani pa dogodkorn na Balkanu. Pri teh konferencah se je sestavil baje zapisnik, obsezajoč 40 strani, ki se je izročil v tisk tajnema oddelku državne tiskarne. Glede eventaalnih dogodKov, ki bi primorali našo državo k akciji, je že popolnoma. preskrbljeno. Vojaške zadeve. * Določba, s katero so prizadeti vo- jaki, nahajajoči se v četah skopne ar- rnade in vsled katere bodo morali oni ostati v stalni vojaäki alužbi četudi kon- čajo s 30. sept. t. 1. svoje triletno aluž- bovanje, se prav nič ne dotika deželnih"* brambovcev. Deželna bramba je namreč za to državno polovico posebna stvar, kakor so posebna stvar za Ogre honvedi. j Kakor razpolagajo Ogri po svoji volji J gledč bonvedov, tako razpolaga tudi naš i drž. ...,or po svoji volji glede domo- j brancev. Tedaj kontingentni zukon gled6 ! domobranskih novincev, je bil v našem j drž. zboru sprejet in dobil je tudi Naj- j viäje potrjenje ter postal popolnoma : ugoden za izvräbo. Zato pa so poklicani s 5 okt. t. I. vsi domobranski novinci v j vojasko nlužbo, kakor bodo todi koncem ' septemhra izpuäceni iz nje vai oni do- ' mobranei, ki končajo s 30. aepj.. bVQJo : alužbu. Seve, da je to zopet jako cqdno, ' ako se pomisli, da bi se moralo b bon- ; vedi ist^tako postopati, kakor ue po- stopa z našimi domobranci. Kar ae pa tiče vojaäkih novincev, ki yo bili to leto vzeti v vojake in so j jsluibo, dobiia so vsa poliüöaa oblftitVii1' i nalog, da naznanijo prebivahtvu z jav- 111ini oglasi, da se l»»to$iijih novini'^v v mest'cu oktobru m» poklii^o v vojasko ski'Abo knkor je bila do so*lni vsnko b'to lavadn Noviiu'em pa, ki bi hoteli prosto volje nu.-4opili vojasko slažbo jo to do- voljeno. Pa ne samo to. Izpustilo bi sc tudi nanircr iz voja^ke službt» toliko vo- jakov, ki dokončajo Ine 30 sept svojo triletno službo, kolikor "ovineev bi pro- stovoljno nastopilo vojaško sluibo. Obljube Körberjeve vojakom. Državni poslanec Nowak jn pisal ministerskemu predsodniku pisino, s ku- terim pozivlja vlado. da skliöe parbiment v svrho. da se popravi trda in nezaHlu- žena kazen, vsled katere bi morali vojaki. ki doslužijo s 1. oktobrom tri leta ostati v sluibi 3e do 31. decembra t. 1. Mmister9ki predsednik jo oJ^ovoril poslancu Nowaku na to pismo. Pripoznal je, da je to hud udarec m vojake in pri- stavil, da se bo vse poskusilo, da bi do tejja ne prišlo, da bi vojaki, ki doslužijo 3 leta koncem septembra 5e nadalje ostali v stalni službi. Ako bi pa vendar moralo tako biti, potera pravi dr. Körbor v svojem pismu. dov^lile se bodo vojakom pu v poznejšem času druge olajšave. So pač Kiirberjeve obljube, za katere ne bi niti žid dal počenega groša. Čehi In položaj. V pondeljek se je vršilo v Pragi zborovanje delegatov čeških strank, za- stopanib v državnem zboru, da se poraz- govore o staliAču. na katero se je postaviti Cehom ozirom na vpraSanje vojske. Zboru so bili predloženi izgotovljeni predlogi, ki veljajo ne le zahtevam Čehov glede vojske in pridržanju letnika 1900 pod orožjem, ampak tudi splosni državni krizi. Zastopnik agrarcev je izjavil, da te predloge predloži agrarnemu izvrševal- nemu odboru in da pozneje sporoči o storjenih sklepih. Zastopnik Mladocehov je iziavil, da je mladočeška stranka že zavzela stališče v tej stvari in da bo o tern sklepal zbor mladočeških državnih in deželnih poslancev. Koneöno pa so sklenili, da naj Mladočehi svoje sklepe, storjene v tern predmetu, poprej pnja vijo drugim strankam, da pride do skupne akcije vseh čeških strank. Krlza na Ogrskem. Po poročilih razni'.i ogrskih listov bode prihodnji ogrski ministerski pred- sednik najbrže Aleksander Wekerle. Glede narodnostnib koncesij bi se njegovo mi- nisterstvo zadovoljilo s tern, da se pre- meste vsi ogrski častniki k ogrskimpolkom, dalje da se uvede madjarščina kot po- učni jezik v nekatere vojaške zavode in konečno da poatane pri vojaäkih so- diščih na Ogrskem madjaržčina razpravni jezik. Wekerlevo ministerstvo bi torej ne zahtevalo madjarskega poveijnega je- zika. Wekerla bi iskal zaslombe le v li- beralni stranki, z opozicijo bi se pa ne spaačal v formalna pogajanja. Ako bi pa opozicija ne bila zadovoljna z omen- jenimi koncesijami in bi se nadalje tirala obstrukcija, bi Wekerle razpustil državni zbor. Navidezno postavlja se opozicija že danes v svojih glasilih po robu proti takim nameram nove morebitne vlade, v resnici pa pravijo, bi se tudi opozicija za zdaj zadovoljila s tern, s čemur bi se zadovolil Wekerle. Opozicija je baje pro- priöana, da je v sedanjih trenotkih ne- mogoče doseči vsega, kar je zahtevila. Odložila bi torej za zdaj bojno orožje, da je zopet pograbi pri prvi ugodnejši priliki. Sicer pa je gotovo, da so li- beralci kakor opozicijonalci na Ogrskem jednega in istega mnenja ter da so nas- protstva, katera blinijo razne ogrske «tränke, le pesek v oči vsem onirn. ki Ogrom kaj verujejo. Poslanec Kathrein In ogrska krlza. 0 ogrski krizi se je izjavil sedaj tudi poslanec Kathrein, ki pravi, da so bodo pokazali žalostni nnsledki, ako bodo merodajni krogi napram revolucijonarnim elementom na Ograkem prijenljivi. To bi bil začetek propada. Vse, kar bi interese Avatro-ogrske na skupni vojski kaj oma- jalo, se mora odločno zavrniti, vender pa storimo prav, ako se pripravimo za vsak slučaj. Bolgarskl knex Ferdinand se je konečno vendarle vrnil v Bolgarijo. Ali obnaäal se je pri svojem povralku kakor se obnaša maček okolo sklede vroče kaše. Priäel je namreč v Bolgarijo na skrivaj in po ovinkih, a vrnil se ni v Sofijo, marveč podal se je na svoj grad Euxinograd, ker se boji, da bi v Soüji ne bila varna njegova koža. Knez Ferdinand pa bi äe zdaj ne bil priäel v ßolgarijp, da se mu ni predatavÜR " Murany na Ogrskem depataoija b l- garskih prvakov, ki mu je povedala na uho, da ga öolgari prekličejo, ako ae ne vrne v Bolgarijo. Tudi terau prizivu se na Boliirtrskom je dune« tako kritit*on, dn se ne l»odo nii> c^iuliti, ako mim pri- nesejo Ae najbliiji dnovi vesti o izvan redmh do^mlkili, ki so se do^odili v lio'^ariji. Macedonskl dugodkl. Turčija se vedna bolj noreuje z Husijo in Avslri|o. IV dni jinv:v je ponlrtlu noto, s kattM-o ju zatrjnje., da jo vse pre- skrbljeno za varnost niskib in avstrij-»kih konzulatov. Koj druiji dun pa sn turski vojaki. korakMJoö skoüi ^'coplje, streljali na pt)slopjc avHtrijske«» konzula in merili na okno iste sobe, v kateri so je konzul nahajal. Turoija je zopet naznanihi av !>trijskri vsem tera Evropa še ne zgane to je najvecji Skandal. Iz Carigrada ae poroča, da je došlo te dni ruskemu poslanistvu od turške slrani pretilno pisrno, v katerern je re- čeno, da bodo Turki pognali v zrak vsa poslopja ruskih podanikov stanujočih v Caremgradu in najprej pa poslopje rui- koga poslanika, ako v B)lgariji ne pre- nehajo s podpiranjem ustaäev. Istotako so poroča iz Garigrada, da so Turki, broječi 22 batalijonov in nekaj baterij, napadli ätiri glavne tabore ustaäev in jih iz streh zapodili v beg potern ko jih je ostalo na bojisču mnogo mrtvih. Opom- niti je, d* so te vesti iz Carigrada, da so torej turske vesti, o katerih je bilo že večkrat dokazano, da je bilo ravno nas- protno res, kar so te vesti trdile. Domače in razne novice. Upokujeuje. — Poätni viäji upra- viMj v Gorici g. Peter Augscbnller siopil je v stalni pokoj po 48 ietnem s užbovanju. lnu'uovnDJe v državni stavbeni službi. — G. kr. namestnik za Trsl in Primorje je imenoval »bsolviranega teh- nika Gvida Brassa provizoričnim stav- benim aiijunktom vprimorski državni slav- beni slu/.bi. Snirtna kos«. — Urnrla je in so jo pokopali v sredo gospa Marija Ga- b r ä č o k, soproga c. kr. poštnega urad- nika g. ivaua Gabrščeka v Gorici. N. p. v in.! Za ,,ÄoLski Dom" je došlo naäemu upravniätvu: 0 priliki zmage protižupa- nove stranke v občinsko stareäinstvo v Sovodnjah, na predlog novoizvoljenega stareAine g. Iv. Tomsiča nabrali g.čni Kcrnelija in Ludovika Vuk 9 K f>0 v; fi. g. Anton Lazar, župnik v Nemskem Hutu 10 K. Srčna hvala! Uiruiovanje v ^ori^kem deka- natu. — Prernilostni knez in nadäkol" bo delil sakrament sv. birme dne 20. t. m. v Čepova^u, dne 21. na Lokvah, dne 22. v Gorenji Tnbuäi, dne 23. v Grgarju, dne 24^ v Batah, dne 25. v Ravnici, dne 27. v Št. Andrežu, dne 11. oktobra v Solkanu, dne 12. v Kronbergu, dne 13. v Pevmi, dne 14. v Podsabotinu in dne 15. v Št. Mavru. Homauje Slovencev v Oglej in na Sv. Goro. — l)ne 9 t m. priredö, kakor smo že poročali kranjski Slovenci romanje v Oglej. Oni naäi ljudje, ki bi ae hoteli udeložiti rominjn v Oglej, odi- dejo i/; Gorice lahkn po železnici in s cer dne 9. t. m. ali z onebnim vlakom ob 4.46 zjutraj, ali pa z brzovlakom ob 6.46. Od- peljejo se do Tržiča in počakajo tarn farlanski brzovlak, ki gre iz Tr- žiča ob 7.27. Najpripravnejäa in najce- se u^lasi v upravnistvu „Primorskega listu" do pondeiljka. Koinaiijr tr),nsliili Slovcnccv na Sv. tiioro. V sredo ob 'i. nri pc»po linlne je pripeljal ronutrski vlnk tr^.n^ke Slovene«» na ^ori^ko poslnjo. Od tod so se podali n» Sv. sioro. iiouiarjl lu „S«mV. V zadnjih Oa«ih so miši romarji „Soc'-i' in njenemu iMstnikii jnko nu potu. Züganja se vedno vanjo t^r sh ji cedijo posebno slin« po tislih bnrih vinarjib, katere porabijo ro- tnarji za polne stroAke. IVepričani smo siecr, da so naäi romarij za „Sočiiio" Itovskanje prav nič ne /menijo. Vondar /.nnno nam j«» sredstvo, s kateriru bi lahko naäi romarji ne le panali „Sočo" in njenegH laslnika, ampak si celo pri dobili njuno qaklonj«»nost. Vsi romarji namrer, ki obiščejo Sv Gnro, kupili naj bi pri „Sočinem" listniku po jeden iztis njogovega imenitnega ka'omona, ob jinlnem \m sh podali tudi vsi v njegovo ostarijo „Birraria alhi gliiacciaia" in si tarn naročili dragocen i kosilo ali pu ve- cerjo. Ako naäi romarji to store, pre- obrne se „Sočin" lastnik koj iz Savla v Pavla in v „Sočinih" predalih nirgolelo bode člankov, ki bodo priporo^hli ro- manje na Sv. Goro. „Sofa' in njen lastnik se borita namreč za svoje ido-ulr», a ti ideali so, kakor je danes že vsoin znano, — denar. Volitvt* v tsospodarski svet In v (ibc'insko staresinstvo v Sovoilnjah so se vräile v sredo in v četrtek. Boj je bil hud, ker nasprotni si stranki sti na- peli vse sile, da bi prodrli. Izid volitev v gospodarski svet je bil la, da stranka sedanjega načelnika je propadla, kajii prodrla je sarno v I. razredu, dasiravno je napola vse žile. Ljudstvo je odprlo oOi in sprevidelo, da s takim nospodarjenjem se pride hitro na rob propada. Govori se nekaj o utoku, n»j ga le naredijo, ako se hočejo äe bolj osmeSiti, kakor so so na dan volitve. Njim je v Sovodnjah zn zmiraj odklenkalo. Tako je prav. Volitve v oböinsko stareäinstyo ao ae vräile pa v četrtek. Pri teh volilvah jo bila naäa zmaga na celi črti. V prvem razredu so nasprotniki kar vrgli puäko v koruzo tor zbežali kakor kafra. Župan je zbežal z voliäca in še volitev ni hotel voditi, ampak jo prepustil enemu podžupanu. da je iste vodil. Kislo grozdjp, kaj, g. župan ? Tudi o teh volitvah se govori o nekem utoku, ki pa ne bo imel nobene podlage, ako ne poSteno nafarbajo politiöno oblast. Živeli vrli Sovodenjci, Rubinjci, Pe- čani in Gaberci, le po tej poti dalje, ker je edino prava. „( entralna poeojlluica" v Gorici je imela letos do 3t. avgusta prometa K 1,860.58219. Hranilnih vlog ae je lötos vložilo K 289.57818, dvignilo pa K 195.88739 in znaša stanje hra- nilnih vlog dne 31. avgusta 1903. K 771.14686, torej za K 93 69079 več nego z dnem 31. decembra 1902. Posojil pß je d a 1 o K 8267423, v r n i 1 o pa K 33.536 51 in ^naäa stanje posojil dne Hl. avgusta 1903. K 63335510, torej za K 49.137 72 več nego dne 31. decembra 1902. Sprejemki v tekočem računu so znaäaü K 580.568 18, izdatki pa K 646529 19, in je znaäal promet v Ifikočem računu K 1,227.097.37, aktivno stanje tekočega računa pa K 178 278 01, torej za K 75 49430 več nego koncem prošlejra upravnega leta. O ligura comica! — Pregovor sicer pravi, da nikdo ne ve, kje ga caka smrt, a Gabršček je vendar dobro vedel, da ga je čakala bela smrt na občnem zborn „Krojaäke zadruge*' „ali pa kje tarn blizu". Da bi se smrti reäil, popihal jo je pred usodepolnim dnevom v Ko- barid. Njegov atrah je bil popolnoma opra- vičen. Saj mu je äe pred kratkim proro kovala ciganka, da bo „skuz enga kavea nesrečnu srnrt sturu1'. Tudi je bila gospa e,nega izmed klerikalcev tako prijazna, da mu je povedala v obraz, da ga pre- tepö, ako pride na občni zbor „Krojaäko zadrugo". Kcmu bi se ne bile v takein položaju hlačice treslo? In tresle so se tudi naäemu junaku po vsoj poti od Go- rice do Kobarida. Po aolkanaki cesti se je vedno plaho oziral, ali morda ne pri- leti za njim kdo izmed zarotnikov. Od tod \p) drvil po aoäki dolini, kakor bi ga bile Iurij3 podile. Le v Plavah in Kanalu se je mudil par minut. V Plavah je pre ganjal svoj strah a Konjedčevim bricem, v Kanalu pa s Čerbonovim teranorn. Blizu tako zvanega turäkega križa je imel neko opravilo. Ko se je vračal na voz, ga jo zagrabila mala robida za hlače. Mialš, da ga je sovražuik iz zasedn napadel, je tako zavpil, da je kočijaž od strahü skoraj z voza padel. Od turäkega križa je älo dalje ob Soči kakor v Bürgerjevi „Leonori" : Po cesti gori pok, pok, pok Je od podkvä bobnelo, *>7 Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča m- tovarua siolnr -w Pit, Övigrelj? na Bregu p. Borovnica, Kranjsko. priporoča si. občinstvu, p "x* riuhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in Šol, krčmarjem in kavamarjerr.. ravna- teljstvom wradov. gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, fCcelje, vrtne stole, gu.- galnike, naslonjaöe itd. itd. po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa. poljubno li- kano all v naravni boji imitlrano. Najveeja izbera stolov. naslonjačev in gugalnikov Iz trstenine — Na željo poslje tvrdka najnovejše obsirne cenike i nari BOU . ikami. iz katerih se razvldl oblika blaga in cene, ,-n franko. -- Naročevalcem na debelo znaten popust ßfl!Q|#l| Spomii^jajte se o vsaki t »Jj&IXl. jn-iiiki „šolskcsa doma" 4 6 učenk | spicir ' se na slanovanje in hrano. Kje. poizvo se pri postrežniku ! ...-\!l>kega Duma". ' Peter Cotie čevljarski mojster, (worica, (Josposka iiliea 14, se priporoča slavnemu ob~ činstvu v mestu in na dežcli, NO/A ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjcv se srebrno kupo. Jedina zalosra za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zalogi; sveč iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in I!, vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, — = — -— pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. D^* Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. *^(f t Z odličnim spoštovanjem Anton j Vogriö. Ivan Schindler. Dunaj lll.li. Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let «fobro znaiie Htroje vsake vrste za poljedelstvo. Müne ZK sadjo in grodzjo, stiskalnice za sadje in grozdje, ^kropiinice, poljska orodj«, stiskalnice za | seno, mlatilnicft, vitle, trijerjc, čistilnice za žito, In- | ščilnice za koruzo, slamoreLnice, stroj za rezanje | repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se- ' salke ^a vodnjako in gnojnice, vodovode, žel. cevi itd. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih C8nah! R»vno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konop- , Ijene cevi, gumijeve ploče, strnj za točenje piva, , i ^krinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- i ' lovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, • kavo itd.; stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namiz- ne tehnice, decirnalne tehtn»ce; želežno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh aestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleßkarje itd. Vse a večletnim jattutvom! ' Po najiipikjšil plaü popjil, tili la uirofe! (enlki z vef kot 400 Hllkami brezplačno. • Prekupcem in agentom posebne prednosti! Dopisujc sc tudi v slovenskem jcziku. Piše naj se naravnost: rt v scin jako od Irpolr in UCäiäslS (M)v'{)Ui Tv°.i(k <)|)1(kk(- Kjc v^mlar Ti kii|)iij(4s tako ki'iisno hiauo? Vow} mi yhhIju1! w „KF0;Jmlkl ^mtm^u ==——^^ Gosposka ulica štev. 7. ===^= kal(M:i tvrdka ima iiajvcrjo /.alo^i) Ic vrslr v (iorici. Kako j(4 li lo iiio^orc. saj soin viMitlar rilalii. v lu'kom iistu, ori. Tain rtobis boirato i/Imt vsjtV«»vrstiH'«a bla^a, /aneveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, ( liillon, prttMiiii'*. hl»čfv'nn*, voIihmi** mh\jt\ kovtre /spin» rut«'itd. Tain dobiš tudi > sc b'ai,ri) yre.jsnjih sr/,011 pod lastno ceno. Vidcla s< in tain tudi krasiu» vzorre /.c naro««Mi«'^a bla^a/a jt'scnski čas. Na zahti'vn sc pošiljajii ii/.on-i brc/plaOino. Cene so tako nizke, da se je čuditi, scvt>ila lu.li staluc Torej pridi in poskusi, in gotovo boö zadovoljna! Anton Pečenko V'rtna ulica 8 (iORH'A Via Gmrdino 8 in1) r>n?'sw'"i pristna bela in črna vina j iz vipavskih, Jurlanskih, brsskih, dal- > f mattnskih in I isterskih « i | nogrado«. Dostavlja na ilom m razposiija po žoloz- .lici na vse kraje avstro-cgorskc monarhije t Hodih od 56 litrov naprej. Na zalitevo pošilja Muli uzorco. Cene zmerne. Postreiba poštena. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz | iiiorica. O/ka ulica »lev. 1. i i i/.višujc vsa naročila, npadajoca v kl«'par I sko Ntroku z najvecjo nataiicuostjo. Izvr- 1 suje vneljavo in popravo Ntrvlovodov itd ¦ Vsaki gospodinji C f Je öestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri 1 ' okusuporabljaKathreiner-Kaeippovoaladnokavo. } V^udna prošnja: Pri kupovanju ne zahtev.jte »«no »sladne.taws aipak izrefino vselej — Katoinerjeyo — Kn«PPovo sladnoltaw bTodjemajte jo to t i-virnih zavojih, kakrin.ga taJ. ta foteW.