Poštartna pladena o srotovom God. XI. Broj 31. U Zagrebu, 4, kolovoza 193?. Pojedini broi Dir I - Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARYKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine L J r ' L J A N A. Erjavčeva 4a GLASI IC SAVEZA JUGOSIOVENSKIH E M IGRAN ATA IZ JULIJSKE KRAJINE MANJHSKI PROBLEMI 11RASPRAVITALIJANSKOG PRAVNIKA U spomenici što ju je nedavno izdalo društvo »Jadran« u Mariboru objelodanjen je slijedeči interesantan članak prof. Dr. Lava Čermelja. U drugom poglavlju svoje knjige »Life and deach struggle of a national minority« (Ljubljana 1936) odnosno u istom poglavlju francuskog izdanja toga djela pod naslo¬ vom »La minorite slave en Italie« (Lju¬ bljana 1938) ja sam se opširno pozabavio problemom pravne zaštite naše manjine. Opširno sam pisao o obavezama. što ih je Italija preuzeia. i o raznim izjavama nje- zinih odgovornih predstavnica, koje su ha¬ rem moralno Italiju nemalo vezale. Formalne obaveze preuzeia je Italija Ugovorom sklopljenim 23 oktobra 1922. u Santa Margheriti, glede jugoslavenskih dr¬ žavljana u Zadru, ugovorom o Rijeci od 27. januara 1924, i tzv. Neptunskim ugo¬ vorom od 20. jula 1925 glede jugoslaven¬ skih državljana na Rijeci. Jedino član 6 zadnjega od spomenutih ugovora priznaje pravo upotrebe materin- skog jezika u privatnom i trgovačkom ži¬ votu, tisku i javnim skupštinama takodjer talijanskim državljanima jugoslavenske na¬ rodnosti. koji stalno prebivaju na Rijeci. Glede ostalih krajeva postoji samo čitav niz svečanih izjava. Kako se u Italiji u praksi provodi odnosno ne provodi zaštita manjina, je opčenito poznato. Ja sam u svojim gore spomenutim knjigama izložio pravo stanje bez ikakvog komentara ill kritike. Ovaj put želim da osvjetlim to stanje sa stanovišta same fašističke Italije. Pri tom ču se držati knjige: Giuseppe Domenico Musso: »La protezione minori- taria e la sovranitk« (Esame della questio- ne nei rapporti italo-jugoslavi, Roma 1936). Suglasno s drugim talijanskim pravnici- ma. kao na pr. A. Cavaglieri-em i Z. An- zilotti-em, odriče Musso manjinama a pogotovo pojedincima pravo da budu »su¬ bjekt« medjunarodnog prava. On im pri¬ znaje samo svojstvo »objekta« (»Res inter alios acta«). Zato ne može manjinska za¬ štita biti nikakva juridička, nego samo mo¬ ralna dužnost države.»U koliko si država nije svojevoljno vezala ruke ugovorima i sporazumima. smije postupati s manjinama kao i s ostalim svojim državljanima, a i inače. Druge države se ne smiju miješati u to — osim u okviru obaveza, što ih je preuzeia na sebe sama država — i manjina kao takova ne može postiči svojih zahtje- va, jer nije subjekt medjunarodnoga prava. Italija specijalno nije preuzeia, osim u početku spomenutih odredaba glede jugo- slavenskih državljana na Rijeci i u Zadru, nikakve medjunarodne obaveze. Zaključak Društva naroda od 21. septembra 1922, na koji je pristala i Italija i po kojem bi dr¬ žave, koje nijesu vezane nikakvim medju- narodnim ugovorom, dale manjinama na svom teritoriju bar stepen pravednosti i tolerancije. što ga odnosni zaključci pred- vidjaju, je po Mussovom mišljenju, koji se pri tom poziva na Mandelstama, bio tek pusta želja Zato odbija Musso več u principu pri¬ govor, da se je Italija, svojim postupkom s manjinama ogriješila o medjunarodno pravo. On uopče niječe svako nasilje nad manjinama izuzevši iznimke na početku fa- šističkog gibanja, koje medjutim nisu bile značajne samo za teritorij na kom žive manjine. nego za cijelu Italiju, a koja su po Mussovoj tvrdnji opravdavali sami do- gadjaji. Fašistička Italija ima dakle po Musso¬ vom tvrdjenju posvema slobodne ruke u svom postupanju sa Slovencima i Hrva- tima. koji su talijanski državljani. Musso se ni ne žaca otkriti, koji je osnovni princip, po kom se Italija u tom pogledu ravna. On otvoreno priznaje da Italija, koja je o praksi provela originalnu koncepciju države i državljana, provodi nad slavenskom manjinom asimilacionu po¬ litiku da joj ne dopušta one zaštite, koja bi samo umanjila talijansku suverenost, la bi zaštita baš po toj manjinskoj skupini dopuštala umiješavanje jugoslavenske dr¬ žave u taliianska unutrašnja pitanja. Italiia kaže Musso. niti s etickog sta¬ novišta ne zatire iugoslavensku manjinu. nego im jedino ne daje onih prava, koja po sadašnjoi fašističkoi koncepciji nisu do- puštena niti drugim talijanskim drzavlja- nima. »Osnovnim principima. dobivenim u francuskoj revoluciji Italija ie suprotstavila »pravo — dužnost« državljana i tako. uk o- nila sve ene mogučnosti. koje nuesu u skladu s močnom državom 1 koje konačno svršavaju na štetu države, t. j. na sten svih. . Zato ne može fašistička Italija, dati na¬ rodno) manjini na svom teritoriju ™ Ka ‘ kovib prava ni nikakve zaštite. jer ih ne ITALIJANSKA VOJNA SILA V ŠTEVILKAH Trst, julija 1939. V časopisih stal¬ no čitamo o italijanski vojni sili, zlasti o trditvi, da Italija lahko v primeru vojne postavi na bojišče 10 milijonov dobro izvežbanih in oboroženih mož. Ker se zde morda na videz te številke neko¬ liko pretirane, zlasti z ozirom na razme¬ roma majhno število vsega prebivalstva Italije, bomo spodaj Dokazali statistično, kako je Italija prišla do tega zelo vi¬ sokega števila. Ako razdelimo italijan¬ sko prebivalstvo po letih v različne ra¬ zrede, potem vidimo, da znaša število moških do petega leta 2, 672.272. od 6 do 13 leta 3,546.846 (od tega od 8 do 13 let 2,669.495-, od 14 do 20 leta 2, 410.626 (od teh od 17 do 20 leta 1,130.712-, od 21 do 55 leta 9,573.339, od 56 do 64 leta 1,409.972, nad 64 let 1,510.675. Glavno jedro armade bi tvorili let¬ niki od 21 do 55 leta, deloma tudi oni od 17 do 20 leta. S tem dobimo popolnoma enostavno število 10 milijonov, in več ki naj bi tvorili oboroženo silo Italije v pri¬ meru vojne. Seveda niso pri tem vštete tudi njih kolonijalne čete, ki jih je Italija že deloma upeljala in organizirala v Li¬ biji ter bez dvoma isto pripravlja tudi v Abesiniji. Gornja števila pa vsekakor zahteva¬ jo nekoliko kritične presoje, zlasti z (ozirom na dejstvo, da tvori ta masa vo¬ jaštva, obenem tudi glavno delovno si¬ lo v zaledju, ki naj predvsem oskrbuje vojno industrijo, poljedelstvo in državno upravo. Po ugotovitvah vojaških stro¬ kovnjakov današnjega časa, bi moral imeti vsak vojak na fronti najmanj 17 ljudi v zaledju, ki bi zanj in namesto njega opravljali delo. obenem pa oskr¬ bovali zanj vse potrebno, šele na ta na- čin organizirana armada bi bila, da se izražamo v smislu fašistične termino¬ logije, »zdrava« in država ne bi preveč trpela Tako bi po tem stanju današnje velesile, razen morda Anglije. Ame¬ rike in Rusije, lahko postavile na boji¬ šče le po par milijonov mož. Ker pa fa¬ šistične države že sedaj uvajajo vse svo¬ je gospodarstvo in ostalo življenje po¬ polnoma v vojno stanje, vsekakor gor¬ nja trditev, oz. teorija vojnih stroko¬ vnjakov za njih ne more držati. Zlasti ne za to, ker je njih namen v bodoči vojni napadati in zmagovati in si tako z vojno pridobiti in nadoknaditi potro¬ šene dobrine. — a. P0LDRUG mm POLJAKOV V NEMČIJI Ravnatelj katoliške agencije prelat Z. Kaczynski, ki se je udeležil ljubljanskega kongresa, je med drugim v intervjewu s »Slovencem« to-Ie izjavil o Poljakih izven mej: »Mi Poljaki, kakor vam je znano, ho¬ čemo živeti iz vsega srca v miru z vsemi našimi sosedi. Čeprav je za mejami repu¬ blike še veliko naših bratov, samo v Nem¬ čiji poldrug milijon, ki so brez šol in ma¬ terinskega jezika v cerkvi, nočemo naših pretenzij uresničiti z brutalnom silo. Toda če bomo napadeni, smo pripravljeni braniti se do zadnje kaplje krvi, kajti imamo do¬ bro oboroženo silo in verujemo v svojo zmago. Trditi moremo namreč, da bo v primeru vojske ob ramena naših vojakov stopil tudi ves naš narod brez izjeme.« I KOROŠKI SLOVENCI NE BODO ZAMENJANI ZA JUGOSLOVANSKE NEMCE »Koroški Slovenec« je prinesel sledeči zanimivi poziv: »Po deželi krožijo vesti, ki vzbujajo med ljudstvom razburjanje in nemir. Ne¬ poklicani trdijo, da bodo Slovenci, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju priznali k slo¬ venski narodni družini, prisilno izseljeni in zamenjani z Nemci iz Jugoslavije, da bodo narodno-zavednim Slovencem odvzete so¬ cialne ugodnosti državnega zakona, kot podpore novoporočencem, doklade za otro¬ ke itd. Slovenska prosvetna zveza opozarja, da po državnem zakonu in po izjavah odloču¬ jočih oblasti nihče ne sme zaradi slovenske narodne zavednosti trpeti niti najmanjše škode stvarnega in osebnega značaja. Ose¬ be. ki razširjajo take vznemirljive vesti, nai takoi naznanijo orožništvu. Tudi Slo¬ venska orosvetna zveza bo razburljive iz- iave. ki motijo iavni red in mir. takoj naznanila državni policiji.« Z ozirom na preseljevanje Nemcev iz Južnega Tirola so se raznesle vsakovrstne govorice in ni čuda. da se širijo fantastične vesti tudi na račun Koroških Slovencev. V vezi s tem bi pa omenili vest, ki se ie po¬ javila skupno s preselitvijo Tirolcev v Nemčijo, da namerava nemška vlada nase¬ liti te svoje nove podanike na južnem Ko¬ roškem. ŠTO KAŽU MADŽARI o pT&selfivanju Nijemase i® Južnog Tirola Budimpešta. — Preseljavanje Nije- maca iz Južno? Tirola izazvalo ie u cijelo’ Madžarskoi dubok dojam koji ie toliko snažniii. što se radi o nasliedno naseljenim seliacima. a ne umietno naseljenim koloni- stima. U vanisko Dolitičkom pogledu go¬ vori se o dalekosežnoi koncesiii Italiji i o iednom veiikom usoiehu Mussolinija. Mno¬ go se SDOminie. da ie taliianska diploma¬ ma sa načetim interesom oratila zadnjih miesec : oolitiku niemačkih narodnosmb eruoa u Srednioi Evropi. Kako gotovo sva maniinska nitania leže u zoni evropskoc istoka to se sada ovdie nabacuje pitanje, da li če Dreselienie iužnih Tirolaca imat’ utiecaia i na druge maniine u iugoistočnoi Evropi i da ii če se negdie drugdje moči nrimiieniti ista metoda. Smatra se da nije- dna država koja dolazi u obzir, ne če sama od sebe oreuzeti sličnu iniciiativu. ali se može sa sieurnošču uzeti. da če neke države u buduče ako niihove maniine sta¬ ve neke zahtieve uoozoriti na orimier oso- vinskih država u Južnom Tirolu i nezado¬ voljnim maniinama Dreporučiti dobrovoljno hseliavanie. U svakom slučaju makar pita- nie Južnog Tirola ostane i izolirano, u ras- nravama o maniinskom nravu izbio ie novi mnrrienat. čiie se posliedice ne mogu pred- vidieti. PCČŽAJ TALIJANA U ABESINIJI NIJE OČAJAN Kategorički demanti tallianskih listova. Rim. — Kategorički se demantiraju tvr- dnje sadržane u iednom članku pariškega »Soira«. koii ie napisao neki mladi Abesi- nac. U tom članku se tvrdi, da je talijan- ska okupacija Abesinije učvrstila osječai nacionainog iedinstva Abesinaca ? da su u nekim pokrajinama Abesinije, kao što su Godžam i Igrai formirane dvije abesinske voiske od koiih ie iednoi uspjeio da po¬ tisne Taliiane iz Gondara i da zarobe talijanskog generalnog guvernera. »Ovo su smiiešne i apsurdne laži. dok ie istina da u ciieloi Abesiniii vlada mir i disciplina i da narod nesmetano obavlja sve svoje Dosiove. Isto tako se ood taliianskom upra- vom orovode velik ; iavni radovi. u koiima ie uposleno 20.000 urodjenika«. Ovih dana tvrde taiiianski listovi. stavljena ie u pro¬ met nova cesta Debna—Markosi. a uskoro če biti otvorena ; cesta kroz Dankaiiiu daje niti Talijanima, koii su se »svijesni svoje misije živih i vitalnih državnih rad- nika svojevoljno odrekli toga prava«. »Italija se čak ponosi, tv>d'. Musso svojim asimilacijskim zahtjsvima te ih u neku ruku opravdava, kao što s druge Strane opravdava aspiracije svojih dalma¬ tinskih patriota, jer da su prirodne i histo- rijske granice šire. nego su one. koje su povukli m ; ovni ugovori«. Nasilja nad manjinama su se kako priznaje Musso, uistinu dešavala. ali su se po njegovoj tvrdnji. kako smo rekli, vršila samo u vrijeme fašističke revolucije. »Bila su čak zdrava i odnosiia su se više ili manje na sve državljane, jer su bila po- sljedica izvanrednog patološkog stanja ta¬ lijanskog naroda, koje je poznato pod ime¬ nom »Fašizam u akciji«. »Nakon pohoda na Rim«, kaže Musso, »fašistička stranka poštiva svako individualno pravo, pa je iz- radila potpuni vladin načrt, koji ie uvrstio i pokušao potalijančiti maniine, a da nije time prekršila obaveze. što ih ie preuzeia prema Jugoslaviji. Ta volja taliianske vlade, da vrši u punom opsegu politiku potalijančavanja drugih manjina ie« — kaže Musso — »po- sve opravdana. jer je Italija konačno de¬ finitivno stekla — osim Dalmacije — svoje granice i sad mora pospješiti aslmiiaciju raznih narodnosti, koie su ioj mirovnim ugovorima dodijeljene«. Musso uopče sma¬ tra da ie asimilacija najbolji način za oču- vanje mira. jer se tako novi manjinski ele¬ menti posvema izjednačuju s ostalim dr¬ žavljanima i sačuva se netaknutom suve¬ renost države. Italija se ie te metode stro¬ go držala »Na jednoj ie strani upoznavala manjinu s Italijom i budila u njoi liubav do Italije- time, što ie širila po svim seli- ma. po svim kudama talijanski iezik. i što je povečala dodir med ju Talijanima i dru- gorodnicima i konačno što ie posvečivaia veiiku brigu materijalnom stanju kraja u kom žive Jugoslaveni. S druge strane oak uništavala ie u okviru svojih mogučnosti sve. što je mirisalo po jugosiavenskom uplivu«. Kakav de uspjeh imati fašistička Italija od takve politike? Musso kaže. da če se jugoslavenska maniina prije ili kasnije po¬ talijančiti: pogotovo da če nova generacija podleči »čudesnoj fašističkoj organizaciji«. Takvo riješenje pak bilo bi po njegovom mišljenju ne samo s pravnog, nego i s etič- kog stanevišta ispravno. Musso nam u svojoj knjiži nije rekao ništa nova. Potvrdio nam je samo ono, što nam ie iz dosadašnje prakse bilo i pre¬ dobro poznato. Uprkos torne moramo mu biti zahvalni za njegovu iskrenost. Ipak držimo da se ie Musso grdno ore- vario. Napravio je račun bez krčrnara. Pi¬ tanje ie naime. što kaže na to sama ma¬ njina. Izgleda da je bolje nego Musso prosudio Jugosiavene u Julijsko) Krajini Nijemac Giibert In der Mauer. koji ie u svojoj knjiži »Die Jugoslawen einst und jetzt« (II. str 217). koja je izišla iste go- dine kad i Mussova rasprava. ustvrdio. da »su Taiijani jugoslavenske narodnosti pre¬ ma taliianskom ieziku i taiijanskoj kulturi — dakle prema odnarodjivanju — potpu- noma imuni. Tko pozna siovenskoga Selja¬ ka u dolini Soče i Hrvata u Istri, ie o tom tvrdo uvjeren«. Sva dosadašnja Dovijest | našega naroda pod italijom do danas go¬ vori u prilog mišljenja in der Mauera. L. Č. 8 Obiščite MARIBORSKI JEDEK _ OD 5. DO 13. AVGUSTA 1939 _ Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939, IN KULTURNA Kmetijstvo REVIJA VELIKA GOSPODA RS KA Industrija — Trgovina — Obrt Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5.—6. avgusta festival slovenskih narodnih običaje Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite^ zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne mej STRANA 2 »ISTRA« BROJ 3i MALE VIJESTI Italija želi isušiti Skadarsko Jezero, te u tu svrhu predlaže, da sa svoje Strane i Jugoslavija sudjeluje u tora velikom pod- hvatu sa investicijom od dvije stotine mi- lijuna dinara. U Rimu ie otvoren tečaj fašističke na¬ uke za Strance, a medju učesnicima se na- laze i mnogi polaznici iz Jugoslavije. Bilo bi interesantno znati njihova imena. Sve talijanske parfumerije moraju po- čevši od 1 . kolovoza nositi čista talijanska nacionalna imena. Alda Noni. Talijanka, koja je od nedav¬ na član zagrebačke opere, gostuje od 25. srpnja do 10 . kolovoza na festivalu talijan ske glazbe kod Sv. Justa u Trstu. Staian porast deficita (gubitka) velikih dnevnika u Italiji na dnevnom je redu. Tako poznati dnevnik »Giornale dTtalia bilježi u prošloj godini gubitak od 1,37 mi- lijuna lira. Isto se tako u deficitu nalazi dnevnik »Tribuna«, »Stampa« i mnogi drugi listovi. »Kulturbund« (njem. nacionalistička or¬ ganizacija) u Jugoslaviji naredio je svojim članovima, da svaki bračni par mora roditi naimanie četiri Nijemca, a za one, koji ne rode. raspisuje se namet u korist Kultur- bunda ! ? Ljetni tečaj talijanskoga jezika u Za¬ grebu prirediuje Društvo prijatelja talijan¬ ske knjige. Tečajeve drži J. Jernej, knji¬ žničar talijanskog odjela Romanskog semi- nara na Sveučilištu u Zagrebu. Italija kupuje duhan u Jugoslaviji i, gla¬ som sporazuma sa Upravom državnih mo¬ nopola, preuzimati če godišnje 500.000 kg. duhana. »Narodni iisty« u Pragu zabranjeni su na 3 dana, ier su objavili članak pod na¬ slovom »Govorite češki«. Izbori na Malti završeni su pobjedom anglofilske stranke, koja je dobila 7 čla¬ nova u novom državnom viječu. Italofilska stranka dobila je samo 3 člana. Kolonizacija Libije napreduje, jer če uz 20.000 seljaka iz prošle godine krenuti i ove godine u septembru daliih 20 hiljada talijanskih seljaka u več dovršena nova ve¬ lika naselja na afričkoj obali. Ovih dvade- set tisuča novih emigranata, večinom Sici- lijanaca, pridružit če se u Africi onim dvi- ma desetcima tisuča kolonista, što su otišli iz Italije prije nekoliko mjeseci. Ti »kolo¬ ni«, koji odmah poslije svoga odlaska pod- padaju pod strogu vojničku disciplinu, u stvari su vojni ri... Da bi se medju njima održao ratnički duh, Radio-Tripoli daje emisije, osobito nedjeljom ujutro, koje su mnogo žešče nego li obična propaganda talijanskog radija. Kolonizacija u Sudetima provesti če se tako. da na zemljišta čeških kolonista do- dju njemačkih seljaci iz Mecklenburga. Izradjen je načrt o preseljenju češkog naroda. U prvom če se redu preseliti 1.750.000 Ceha iz praške, plzanske i morav- sko-ostravske oblasti. Iz ovih krajeva od¬ seliti če Češi u Njemačku. Iz spomenutih pokrajina dolazi 750.000 Ceha. a jedan mi- liiun iz drugih; 300.000 Ceha biti če nasta¬ njeno u području ugljenokopa u Poruhrju, 250.000 kod cestogradnja, a 200.000 u po- liodjelstvu. Za ostale če se nači drugi po¬ slovi. Češke radnike slijediti če njihove obitelji. Željeznička veza preko Jadrana. Tali- ianski listovi javljaju. da je uprava talijan skih želieznica izradila plan o gradnji že- liezničkog trajekta izmedju Barija i alban¬ ske obale. Ovaj trajekt omogučio bi že- ljezničku vezu preko Jadranskog mora sa Albaniiom, a uiedno prevoz putničkog i te- retnog automobilskog prometa. Italija i Libija imaju 44,300.000 Stanov¬ nika. Službene novine donose,_ da je na te¬ melju posljednjeg popisa u Italiji i Libiji 30. lipnia bilo 44,400.000 Stanovnika. Poskupljenje šečera na Rijeci. U slobo- dnoj zoni Rijeke zavladala je nestašica šečera i trgovci dobivaju samo jednu tre- činu prijašnjih kontingenata. Uslijed toga je šečer u detaljnoi trgovini poskupio i to za 80 centisima. od 2.05 na 2.85 lira. Izvoz umetne svile iz Italije se je le¬ tos silno dvignil. Italija je letos v prvih petih mesecih izvozila 11,351.603 kg, lani v istem času pa le 6,559.173 kg umetne svile. Ta dvig je pač razumljiv že vsled tega, ker liudje nimajo več toliko de¬ narja, da bi kupovali drage pristne izdelke. Prodajo turističnih lir je začasno ukinil »Putnik«, ker je bilo popolnoma izkoriščeno dobroimetje, ki je bilo do¬ slej v Rimu v ta namen na razpolago. Ta ukrep je menda že razveljavljen in se turistične lire zopet dobe. Iz tega je razvidno kako mnogo potujejo sedaj naši ljudje preko meje, saj je bil že v sredi sezone izrabljen ves kredit določen v ta namen, čudno je le to, da hodijo drugi občudovat naše kraje, mi pa dru¬ gam kakor, da bi svoje res tako dobro poznali. Zgleda, da svojega ne znamo se dovolj ceniti. Poleg tega pa razmetava¬ mo svoje premoženje drugod. Zanimivo je v tem oziru poročilo beogradske po¬ licije, po katerem je bilo letos v njenem področju izdanih do sedaj nad 14.00J dovoljenj za potovanje v inozemstvo, j i DROBIŽ POSTAVLJANJA I PREMJEŠTANJA SVEČENIKA U TRŠČANSKO- KOPARSKOJ BISKUPIJI Trst. — Trščanski biskup Santin zaredio je u katedrali Sv. Justa 7 novih svečenika. Od ovih je postavio Petra Fondu, rodom iz Pirana u Skedenj, Ivana Tapazina, rodom iz Trsta u Pi- čan, Ivana Albanese rodom iz Buj a isto u Pičan. Ivana Sofiča iz Pazina u Novi- grad (Cittanovu), Klementa Barkoviea, rodom iz Brseda u Buzet, Franju Zlo- beca iz Avbera u Postojnu. Fremješteni su: Josip Sossa iz Pa¬ zina u Karkauce, Mario Kociančič iz Ižule u šušnjevicu, Franjo Bonifacio iz Cittanove u Grdoše, Anton Orzan iz Umaga u Račiče, Ferdinand Senchi iz Draguča u Kršan sa vod j en jem isto¬ dobno i župe Kozljak, Ernest Bele, iz Buzeta u Movraž, Mihail Planinšek iz Movraža u Suhorje na Krasu, Rudolf Barbis iz Suhorja u Černiču, Franjo Koritnik iz Postojne u Vatovlje, Hen¬ rik Minatori, brat župnika u Sv. Ivanu u Trstu prelazi iz riječke biskupije, iz Voloskoga u Draguč i Grimaldu, Attilio Delise iz Skednja u Pazin, Felice Ste¬ fani (štefanič) iz Sv. Ivana u Trstu u Sovin jak, Leopold Latin iz Karkauca u bolnicu u Trst. TEŽAK PAD DjEČAKA Gorica. — Stanislav Mikolin iz Do- brovog popeo se na trešnju da nabere tre- šanja, ali je pritom tako nezgodno stao, da je pao sa stabla na šiljasti kolač, koji mu je probio pluča. Dječak je odvezen u bolnicu u Goricu, i sumnja se da če ostati na životu. DOBIO DVANAESTOG SINA Krnica. — Anfunu Šegoti iz Krnice rodio se dvanaesti sin. Pri krštenju kumo- vao mu je puljski prefekt, koji mu je po- dijelio i nagradu. Šegota ima sada 40 go dina. RADNIK SMRTNO STRADAO Pazin. — Desetak kilometara od Mo- tovuna, kraj sela Škropeti dogodila se ovih dana teška prometna nesreča. 19-godišnji Ivan Divjak sin Petrov, vozio se na biciklu oko 7 sati u jutro na posao. On radi m vodovodu, koji se sada izgradjuje. Na jedf nom zaokretu sukobio se s motociklom, kojim je upravljao neki Ivan Pariš. Sudar je bio strašan. Guvernal bicikla zarinuo se jadnom Divjeku u trbuh i on je nakon ne¬ koliko časaka izdahnuo. Ustanovljeno je, jadnom Divjaku u trbuh i on je nakon ne- bicikl i da još nije bio osobito vješt vožnji. ŽELJEZNIČKA VEZA S ROVINJEM Kanfanar. — Veza Kanfanara s Ro- vinjom bila je dosada veoma losa i nezgod¬ na. Od 20 pr. mj. uvedena je trokratna dnevna veza. UMROOD KAPI Medulin. — Prije par dana otjerao je stari 72-godišnji Ive Radoševic stado ovaca na pašu. Oko podne trebao se je vratiti kuči, no kako ga dugo nije buo otputila se njegova žena da ga potrazi. Kad je došla do mjesta zvanog »Vrh«, našla je muža, ali mrtvog. Lako je za¬ misliti, kako je grozno bilo njezino iz- nenadenje. Obavještene su odmah Vla¬ sti, pa je na lice mjesta otišla komisija, koja je ustanovila, da je starac umro od kapi, par sati prije nego što je naden. FAŠISTIČKA PRIREDBA U MEDULINU Medulin. — U nedjelju 30. pr. mj. priredio je ovdješnji fašio zabavu sa plesom. Program se je sastojao iz pje- vačkih i glazbenih nastupa, te gimna- stičkih vježba. Iako je ulaznina iznosila samo 50 centezima po osobi, priredba je bila vrlo mizerno posječena. NOVI ZAKON O LOVU Pula. — »Gazzeta Ufficiale« od 25. srpnja doni jela je tekst zakona za za- štitu divljači i uredbu o lovu. Trst, Pula, Zadar, Gorica, Rijeka i Udine tvore jedno lovno okružje. — Zakon stupa na snagu istom 1. siječnja 1940. NOVOG KARAKTERISTIKE I CIJENE BRAŠNA Pula. — Na temelju zaključka žitne korporacije u Rimu obavijestilo je Mi- nistarstvo za Korporacije sve prefekte poj edinih pokrajina, da počevši od 1 . kolovoza o. g. mlinovi ne če smjeti pro- izvoditi za prodaj u nego samo jedan tip brašna za kruh. To brašno smije sa- državati: vlage do najviše 14%, celuloze 0.30%, pepela 0.78%, posija 9.5%. Cijene tom brašnu kreču se prema poj edinim pokrajinama, u jedno j su pokrajini ni¬ že, u drugoj više, a kreču se od 187 »do 194 lira po kvintalu. ARETACIJA V VOJŠČICI Pred kratkim je bila v Vojščici na Krasu raztrgana italijanska zastava. Kot osumljence so aretirali tri domače fante: Zavadlala, Ferfoljo in Antonca, ter jih prepeljali v Rim, kjer jih bo so¬ dil posebni fašistični tribunal. DOBIO DVOJKE I NAGRADU K o p a r. — Stanislavu Pavlici rodili se dvojci, pa mu je puljski prefekt doznačio nagradu od 600 lira. ZAJMOVI MLADENCIMA Pula. — Pokrajinski odbor u Puli za- kliučio je da od 1 . srpnja poveča svotu zaj- mova, koji če biti podijeljeni mladencima, Predvidjena su 302 zajma u ukupnom iz¬ nosu od 463.000 lira. SLABE VEZE LOŠINJA S KOPNOM Lošinj Mali. — Parobrodarske veze Lošinja s kopnom veoma su lose. Sredi¬ nem juna stupio je na snagu novi ljet¬ ni vozni red društva »Fiumana«, koji nije nikoga zadovoljio. Isto je tako i »Adriatica« izmijenila neke svoje pruge, što je izazvalo veliko nezadovoljstvo, jer dolazak i odlazak parobroda za Zadar, Pulu i Trst, pada u najnezgodnije vrije- me, u 2 sata u noči. Kako je Lošinj klimatsko lječilište, koje reflektira na Strance, postoji bo- jazan, da če zbog ipkomoditeta parobro- darskih veza i ono malo stranaca izo¬ stati. VELIKA KISA U LIBURNIJI Opatija. — Posljednjih dana, nakon dulje suše pala je po cijeloj istočnoj Istri obilata kisa. — Zrak je sad malo svježiji, jer je bilo zadnjih dana zaista neizdrživo vruče. * dječja Sala uzrok teške nesreče Labin. — Osamgoaišnji Vice Bužolin nalazio se s drugom djecom na mostu vi- sokom oko 2 i pol metra. Jedan od njego¬ vih malih prijatelja u šali ga je gurnuo, a mali se Bužolin srušio i teŠko se ranio. Od¬ vezen je u puijsku bolnicu u teškom stanju. SLOVENSKO PETJE JE PREPOVEDANO 23. julija t. 1. je bil kakor običajno cerkveni praznik v Hrušici v Brkinih. Ob tej priliki so se zbrali domači fantje v gostilni in peli slovenske pesmi. To pa ni bilo karabinjerskemu brigadirju po volji. Planil je v gostilno in vec fantov, ki so peli, oklofutal, vse to seveda vse k> seveaa v UU V Ulj CILJ Zi Ch ' - - I ” ~ ' *■ . ' .. , ' to je trikrat več kot lani v istem času. J znamenju prijateljstva. VESLAČKA UTAKMICA U ZADRU Susret Italije, Njemačke i Jugoslavije Trst. — »Piccolo« javlja, da če se 25, 26. i 27. kolovoza održati u Zadru inter¬ nacionalna natjecanja veslača iz Italije, Njemačke i Jugoslavije. Organizacioni odbor koji suradjuje sa generalnim ravnateljstvom trgovačke mor¬ narice dao je u brodogradilištu Žeravšek u Trstu izgraditi osam novih čamaca. Obzirom na to što su to medjunarodna natjecanja »Piccolo« se nada, da če doči u Zadar šef njemačke organizacije »Kraft durch Freude« Dr. Ley i predsjednik »Ju- gorasa« iz Beograda. NEPRILIKE ŽUPNIKA U SAVUDRIJI, K o p a r. — Pred tribunalom u Kopru završen je priie nar dana proces, koji traje još od 1937. Župnika u Savudriji (Salvore) tužio je brigadir karabiniera zbog kojeka- kvih navodno nečudorednih čina. Roparski tribunal osudio je 1938. župnika Golfetta na 2 godine i 11 mjeseci zatvora. ali ga je apelacioni sud u Trstu oslobodio. Sada je župnik tužio brigadira zbog klevete i ovih dana je održan proces u Kopru. Roparski tribunal je oslobodio bri¬ gadira. Sad je n Savudriji, gdje je taj pro¬ ces bio izazvao strašnu buru, opet mir. Oslobodien ie župnik, jer da nije bio kriv, a oslobodien ie i brigadir, jer da nije kle- vetao. Vuk sit. a koza c ijela. ŽIČN4 ŽELEZNICA NA Sy. GORO Odhodna postaja v Soški dolini in do¬ hodna na vrhu hriba sta že skoraj dokon¬ čani. Tudi 18 m visoki steber, ki stoji v sredini med obema postajališčema in bo oporišče za prevozno žico, bo skoro izgra¬ jen. Zaradi teh del bi železnica lahko iz¬ tekla v začetku avgusta, kakor je bilo do¬ ločeno. Če bomo v zamudi, je vzrok v pre¬ pozni dobavi štirih motorjev (na vsaki po¬ staji bosta dva: eden na bencin, drugi na nafto) — in drugega tozadevnega materi- jala. Proga je dolga 2 km. Za prevoz ob¬ činstva bosta na razpolago dva voza-kabini ki bosta lahko sprejeli vsaka po 25 potni¬ kov. Vožnja v eno smer bo trajala 4 minu¬ te. Železnica bo tekla v glavnem v višini okrog 20 m, vendar bo dosegla tudi višino nad 50 m. Žica, po kateri bosta brzela pre¬ vozna vagončka, bo imela v premeru 4.5 mm debeline. AJDOVŠČINA Naš običajni vsakoletni cerkveni praz¬ nik, ki je bil vedno združen z mogočno procesijo z Najsvetejšim, ie bil letos v ža¬ lost velike večine našega ljudstva izmali¬ čen. Imeli smo dva dni javni ples na našem trgu. Po odredbi škofovske konference v Benetkah se v takih primerih ne smejo vr¬ šiti zunanje cerkvene svečanosti — proce¬ sije in tudi pri vseh drugih pobožnostih odpade slovesnost. »Bog se je moral umak¬ niti hudiču«, ie rekel neki očanea — Boršt. — Rešilna postaja j e Pr peljala v bolnišnico 55-letnega Antona Ko' smača že v agoniji. Zdravniki so ugotovi] li, da ima težak' tetanus. Z majhno rano' ki mu jo, je napravil šipkov trn, si je 2 ’ strupil kri. Njegovo stanje je brezupno. — Trst. — Klemenčič Bruno iz Ljub. liane je prijavil tržaški policiji tatvino! ki se je zgodila v kratkem času, ko je bil v neki trgovini. Odnesli so mu dva velil« kovčega v katerih so bile obleke in perilo v vrednosti 3.000 lir.^ — Trst. — Umrli so: Merlak vd„ Kol¬ man Aliče 76 let, Kovan Anton 76. p re [ geli Julij 59, Hvala pon Zaiko Tereza 40~ Hrovatin Gregor 68 . Cvijetiša Nikola 49 ’ Jehnič. Marko 66 , Mlekuž vd„ Krivec Te-’ reza 82, Piščar.c vd„ Taučar Josipina 94 Primožič vd., Pregare Marija 73. * — Trst.— S prvega nadstropja j e padla na pločnik 30-letna služkinja Pavla Slama. Pri padcu si je baje zlomila hrbte¬ nico. Njeno stanje je nevarno, vendar pa upajo, da jo bodo rešili — Gorica. — Tudi letos pripravlja¬ jo veliko svečanost za tako imenovano »odrešitev Gorice« dne 8 avgusta, v spo¬ min na zavzetje Gorice po Italijanih ista 1917. Za proslavo velja polovična voli«*)* na železnicah. * — B a r k o v 1 j e pri Trstu. — Tat je obiska! Skopiničevo vilo, ko pa je sti¬ kal za denarjem, ga je služkinja pravočas¬ no odkrila. Ugotovili so, da ni ničesar od¬ nesel. * — Š a p i j a n e. — Preteklega tedna so istrski miličniki imeli velike manevre na Krasu. Z njimi so sodelovali tudi vojaki 73,pešpolka iz Trsta. * — Trst. — Izgnana je bila v rojstni kraj Emilija Poprata iz Karnije. — Obla¬ sti so aretirale 62-letnega Ivana Peroniča, ki bo moral odsedeti 3 mesece zaradi pi¬ janstva. — Gorica. — Električna družba Ju¬ lijske Benečije je znižala ceno kwh za 15 cent družinam s številnimi otroki ter hoče na ta način pomagati državi pri demograf¬ ski bitki. — Škocijan. — V neko brezdno pri Skocijanu je padel tržaški dijak 17-!etni Ezio Toši. Dobil je številne poškodbe za¬ radi katerih bo ostal 4 tedne v bolniš¬ nici. * — Idrija. — Italijanski prestolona¬ slednik Humbert je obiskal na svojem in¬ špekcijskem potovanju tudi Idrijo. Prire¬ dili so .mu svečan prjem. ♦ — Trst. — 750.00 potnikov je imelo avtobusno društvo v preteklem letu na svojih 19 linijah. ♦ — Podgora pri Gorici. — Po daljšem bolehanju je v visoki starosti 80 let umrla Terezija Klančič, žena pok. An¬ tona Klančiča, dolgoletnega župana pod¬ gorskega in goriškega deželnega odborni¬ ka. ki ie pred leti tudi umrl. Naj ji bo lahka domača zemlja! ♦ Italijanski državni dolgovi znašajo sedaj približno 150 miljard lir proti 91 miljardam v letu 1927. — V primeru s predvojnimi so se ti dolgovi povečali za 59%. TRST - SREDIŠČE ZA IZVOZ KOSTANJA Finančni minister je določil, da se bo morala trgovina s kostanjem izvrševati pod kontrolo. Za Benečijo je minister določil, da bosta kontrolna centra za izvoz Trst in Verona. Pittsburgh. — Tu je julija umrl Aloj¬ zij. Hlad, star 59 let in doma s Planine pri Vipavi. Zapušča ženo in brata. Incidenti z italijanskimi koloni Kakor znano, je v zadnjih letih ita¬ lijanska vlada začela sistematično na¬ seljevati po slovenskih krajih Goriške italijanske koloniste. ■t n Y. ta . namen spravljajo razni italijanski denarni zavodi in davčni iz¬ terjevalci posestva slovenskih kmetov na dražbo in na teh po ceni kupljenih posestvih naseljuje potem Snte per la nnascita agrarira delle Tre Venezie italijanske koloniste, z zamenom, da etniško »bonificiraju« deželo. Med temi koloni in domačim prebivalstvom je že čestokrat prišlo do konflikta. Tako sta bila v drugi polovici julija dva mladeni¬ ča iz Šmarij pri Rihemberku obsojena na zaporno kazen, češ da sta žalila ne- k e § a takega italijanskega kolona in ga pošiljala v Italijo. Zaradi podobnega prestopka sta bila aretirana tudi dva fanta iz Tevč. NOV KLASIČNI LICEJ V POSTOJNI Postojna je pred nekaj leti dobila petrazredno gimnazijo, seveda italijan¬ sko. Sedaj pa je bilo določeno, da se ta gimnazija dopolni s triletnim klasičnim licejem, tako da bo imela odslej popolno italijansko klasično gimnazijo, ki bo no¬ sila ime »Giosue Carducci«. »ISTRA« STRA*VA 3 BROJ 31. VIJESTI IZ DOMOVINE PROSLAVA 20-GODIŠNJICE BORBA U KORUŠKOJ Ljubljana. — U Ljubljani je proslav¬ ljena 20-godišnjica borba u Koruškoj. U okviru proslave otkrivena je spomen- ploča na kuči, u kojoj je bila osnovana »Celjska legija«. Govorili su medju osta¬ lim dr. Mejak, Viktor Andrejka, umi- rovljeni pukovnik, predsjednik celjske legije, Janko župan, izaslanik rezervnih oficira iz Zagreba i Janko Gačnik u ime .lanova legije. ZABRANJENO TURISTIČKO PRELAŽE- NJE JUGOSLAV. GRAMCE Njemački alpinistički referent u Ko¬ ruškoj, obavijestio je sva zainteresovana sportska društva i kompetentne Vlasti, da je prekoračenje jugoslavenske drža¬ vne granice na planinama zabranjeno. Granica se smije preči samo sa putni- com na na željeznicama i cestama (Pod¬ koren, Ljubelj, Jezersko-zid.) Na planin¬ skim putevima i uopče na gorama pre¬ laz državne granice svakome je zabra- njen. (»Koroški Slovenec«). PRITOŽBE OBMEJNIH TRGOVCEV Ugodna prodaja moke v Italijo Ob meji, julija 1939. — Neki trgovec iz obmejnega kraja poroča sledeče: V zadnjem času je zelo oživela prodaja moke v Italijo in to po zelo ugodnih ce¬ nah. Italijanske obmejne oblasti tej trgovini tudi ne delajo nikakih ovir. — Tako bi jaz lahko vsak mesec prodal po nekaj vagonov moke preko meje. V tem pa je nastopila druga ovira. Po predpi¬ sih organov finančne kontrole moramo voditi posebno evidenco in vanjo vpisati vsako liro, ki jo prejmemo za prodano moko. Lire smemo potem vnovčiti v naš denar samo pri oblaščenem denarnem zavodu, ki pa nam plača za liro le dira 1.60. V svobodnem prometu pa beleži li¬ ra do din 2.—. Seveda moramo mokoi zaračunati dražje, s čimer pa nismo veel konkurenčni in prične se tihotapstvo' moke in denarja. Tako imajo škodo tr¬ govci, ki ne morejo trgovati in pa drža¬ va, ker se vtihotapljena lira dražje pro¬ daja v svobodnem prometu. Trgovci zato upravično zahtevajo določitev višje va¬ lute za liro obmejnim trgovcem in da se tako zaščiti njih in prepreči tihotapstvo. Sploh bi morali polagati na naše obmej¬ ne kraje, katerim je zaprt razvoj v eno smer, malo več pozornosti. Popis živine v Albaniji. Italijanske okupacijske oblasti so pričele že takoj v začetku po zasedbi Albanije izvajati ra¬ zne reforme in sklepe, zlasti v kolikor se tičejo gospodarske moči zasedene dr¬ žave. Predvsem hočejo sestaviti nekako statistiko »albanskega inventarja«. Tako je bilo po zadnjih podatkih koncem lan¬ skega leta v Albaniji 54.000 konj, 44.000 mezgov in oslov, 380.000 goved in 17.440 svinj, dočim je bilo ovac 1,280.000. To so prvi podatki, ki jih je zbrala komisija, za sastavo »albanskega inventarja«. O NAŠI PROPAGANDI Smo sredi poletja, ko ljudje najbolj po- nas, preštejte nas...« Ali so ti naši emi- tujejo. Jugoslavijo obiskujejo radi njenih granti pripravljeni na tak obisk? Ali mla- naravnih krasot, radi njene pestrosti in pa ne nazadnje radi cenega življenja mnogi tujci — člani velikih narodov in med njimi tudi vidni predstavniki javnega življenja. Po Jugoslaviji potuje večja skupina ameriške, angleške in francoske mladine, v Mariboru biva na angleškem tečaju večja skupina Angležev in bogve koliko je skupin in sku¬ pinic Poljakov, Bolgarov in pripadnikov drugih narodov, ki bi bili posebno zdaj dostopni za našo propagando. Znan nam je idealizem posameznih naših emigrantov in smo zato prepričani, da se je marsikaj po- dvzelo v tej smeri, a priznajmo si, da smo premalo napravili, da ni bila naša propa¬ ganda sistematična, da bi bilo treba vse sporadične napore koordinirati. Tukajšnji naši bratje obiskujejo v sku¬ pinah ali posamezno Italijo in potujejo skozi Julijsko Krajino ali pa potujejo celo namenom, da obiščejo naše kraje. Ali smo jih pripravili na tako pot? Ali smo jim predočili prilike , ki tam vladajo, da bodo pravilno razumeli življenje tamošnjih naših ljudi in jih ne bo zunanji videz prevaril? Danes je res težko v tej smeri delati, a mi nismo napravili v polni meri svoje dolžnosti, ko je bilo lažje to izvr¬ šiti in tudi danes ne napravimo tega, kar bi mogli. Svoje domače kraje obiskujejo tudi mnogi emigranti katerim je to omogočeno, in pa njihovi otroci, med katerimi so tudi taki, ki zemlje svojih roditeljev niso nik¬ dar videli. O tem vprašanju smo že go- j pagiranja naše ideje, orili na tem mestu v članku »Preglejte I dina pozna navade, prilike in narečje na ših ljudi doma? Prijatelj M. Fabijan me je pred kratkim v »Istri« »napadel«, češ da mislim, da bi se dalo vse to vzgojno in propagandno delo izvršiti z lahkoto. Jaz sem mu za ta napad resnično hvaležen, kakor vsakemu drugemu, ker ti napadi kažejo zanimanje za to važno delo. Prav ima prijatelj Fa¬ bjan: Zbirati je treba material, ga raz¬ množevati in širiti med našimi društvi, ki morajo poskrbeti, da ga na primeren način podajo domačinom in tujcem. Centri, kjer »naše inteligence kar mr¬ goli« bi morali staviti potreben material na razpologo podeželskim društvom. V krajih, kjer biva samo malo emigrantov, bi se morala ustanoviti zaupništva, ki bi bila v posebno tesnih stikih z najbližjim emi¬ grantskim društvom oz. z Org. prop. od¬ sekom. Ko je pred leti »Družba Sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani pripravljala svojo razstavo, je hotel Organizatorno-propa- gandni odsek pripraviti slike in grafikone za »Potujočo razstavo Julijske Krajine«, ker bi tako manj stalo. Tedaj ni bilo za to važno delo denarja. Ali se še do danes ni našel denar za uresničenje tega načrta? Delajmo na tem, da povežemo vse naše emigrante ki bivajo raztreseni po širnem svetu. Naj ne bo nobena žrtev pri zasle¬ dovanju tega cilja pretežka, ker edino utr¬ jena, prepričana emigracija je zmožna pro- J. V., Maribor. VZROKI NEUSPEHOV PODEŽELSKIH DRUŠTEV Vsak neuspeh ima svoj vzrok. V mo- Vendar ni to vzrok, da vržemo puško jem zadnjem članku sem omenil, da naša podeželska društva nimajo ne ma¬ terijala, niti ljudi in da smo temu mrtvi¬ lu krivi sami in naše organizacije. Torej Zveza, ker organizacije tvorijo Zvezo. To je prvi vzrok. Drugi vzrok neuspehov pa leži v dru¬ štvenih odborih. Vsak emigrant, ki se udejstvuje v društvih dobre ve, kakšne težave ima društvo z najmanjšo prire¬ ditvijo, posebno tam, kjer ni ljudi in kjer vse delo visi na eni ali dveh ose¬ bah. Morda bo kdo rekel, da je to ne mogoče, ko pa vendar vsako društvo ima vsaj 30-50 članov, če ne več. Kdor tako misli, nima prav, in tako misli tisti, ki ni sodeloval v podeželskih dru¬ štvih. Ako ima društvo 30-50 članov, so ti v večini le na papirju in ne pla¬ čajo vsi niti članarine, a kaj šele da bi pri društvu sodelovali. A koliko je neor¬ ganiziranih, ki jih zbiramo že 20 let in jih še nismo in jih tudi ne bomo zbrali. v koruzo in prekrižamo roke, temveč poglejmo resnici v oči in priznajmo da smo do sedaj vendarle pogrešno delali. Marsikakšen predsednik, tajnik ali blagajnik ni na svojem mestu to je svo¬ ji vlogi ni kos. Pa ni čuda, saj se več¬ krat na občem zboru na vso moč poe- dinca sili, da sprejme vlogo. To je zelo napačen postopek, ki se ga moramo pod vsako ceno otresti. Sedaj so te tri funkcije pri društvu glavne, razen pro- svetarja, ki je in bo po mojem mnenju, društvu najpotrebnejši. V društvu je kakor pri podjetju, če je vodstvo dobro, podjetje napreduje, če ne, je pa tako kakor je v naših dru¬ štvih, ki počasi ali sigurno gredo nav¬ zdol in je že zadnji čas, da ta naš voz zaustavimo. Ako torej gledamo to delo naših podeželskih društev vidimo, da je »de¬ ficit« na vseh koncih in krajih. In da li naj ostanemo pri »deficitu« in se po¬ časi naučimo na njega? Ne! Zato ni¬ smo prešli v Jugoslavijo! Mi ne smemo kloniti. Mi moramo začeti z nova. Od organiziranja društev, odborov, odsekov in posebno mladinskih odsekov, katerim moramo posvetiti posebno pa- žnjo, pa vse naprej, mora v naših dru¬ štvih zaveti novi duh in nov način de¬ la, ki naj pokaže vidne uspehe. Da! Kako pa naj delamo, če nas je malo in nimamo sposobnih ljudi? bo kdo vprašal. čisto enostavno! Ako je Zveza priredila že toliko teh tečajev in vsakovrstnih in če že imamo kar dva organ, propag. odseka, ki sedaj še manj delata kot prej, ko je bil samo eden, (g. urednik! To morate napisati) potem mislim, da ne bo težko sklicati enega ali več sestankov s predavanji o samem načinu dela v društvih. Tudi bi bilo zelo koristno, če bi se napravilo enoten društveni pravilnik s primeri dela, a še posebej v obliku predavanj pošiljati društvom inštrukcije ca vse funkcije v društvu. Seveda mora to biti edinstveno za vsa društva včlanjena v Zvezi. Na ta način bomo že v teku ene¬ ga leta imeli lep kader novih sposobnih in pridnih delavcev. In če bomo imeli še prosvetni odsek, ki bo imel, kakor sem že v mojem prejšnjem članku omenil, v zalogi igre, pesmi, predavanja itd. bo v naših društvih oživelo kot v čebel¬ njaku in članstvo bo v porastu. In se ne bo več zgodilo, da novoizvoljeni na¬ čelnik odseka ne bo vedel zakaj sploh njegov odsek obstoja in ne bo predlagal že na drugi odborcvi seji, da se njegov, odsek razpusti. Ostal bi samo še en vzrok. Sicer ga težko napišem, ker je tudi to vzrok, ga moram omeniti, čeravno na kratko. Medsebojni spori o društvih. Ti se ne bi dogajali, če bi vsak tak sporaš pomi¬ slil na slovo od rojstne hiše in če bi se spomnil zakaj je prišel v Jugoslavijo. Ako bi taki razgreti borci pomislili na gornje, bi svojo borbenost pustili za druge čase ko bo bolj potrebna borbe¬ nost. Ne mislim seveda s tem nikomur ni¬ česar očitati, ker dobro vem, da očita¬ nje ne bi prav nič pomoglo, temveč ravno nasprotno, želel sem samo iskre¬ no povedati, kar čutim z vročo željo, da bi ta moja tri članka našla pri za¬ vedenih podeželskih emigrantih in tu¬ di pri Zvezi odmev. — M. Fabijan. OGRANIČENA UPOTREBA ŽELJEZA U ITALIJI. Stupila ie na snagu odredba o ograni- čenoj upotrebi željeza. Zabranjena je upo- treba željeza za postavljanje ograda, koja ne smiie biti izradjena od drugoga mate- rijala več od drveta. pruča, betona, kame¬ na. itd. Isto tako zabranjena je upotreba bodljikave žice. Predvidjene su stroge ka- zne za sve one koji prekrše ovu naredbu. LANISCE KRAJ - LJUDI - NOŠNJA Lanišče, glavni grad Čičarije, kako ga mnogi zovu leži usred Čičarije, izme dju Učke i žbevnice. Plodne zemlje ima malo, kraj je kr¬ čevit, večinom su pašnjaci i šume. Pod selom ima nešto polja, na kojima uspi- jeva uglavnom pšenica, ječam, ovas, grah, krumpir i kukuruz. Kad dolaziš iz daleka čini selo na te lijep utisak, jer su kuče sve bijele. U selu se na- lazi župni ured, škola i žandarmerijska odnosno karabinierska stanica. Nasred sela, iza crkve na trgu pod lipom, na- lazi se vodovod, koji je doveden cijevi- ma ispod brda koje leži visoko nad se¬ lom s lijeve strane. Pod župu Lanišče spadaj u sela Pod- gače, Prapoče, Račjavas i Brgudac. Trs- tenik i Raspor, koji su nekada tako- djer spadali pod Lanišče danas spadaju pod Slum. Izuzev 3—4 kuče, koje su pokrivene Siamom, sve su ostale kuče pokrivene eri j epom. S Laniščem graniče Podgače, Račjavas i Brgudac, dok su Vele Mune, žejane, bivša Kastavska i Veprinačka šuma nešto dalje. S donje strane Lani- šču nalaze se Semiče i Ročko Polje. Ispod polja ide kras uzbrdo, a onda se u obliku visoravni proteže prema do- njoj Istri. Imena i nazivi krajeva su svi odreda hrvatski: Devnice (s malim obzi¬ danim dolčičima) štrolihov duv, Poli Gabriče, Podoresce, Podmlake, Gabrovi- ca, Počivala, Zavrh, Rokovi dolci, Bre- kovac, štefanoc, Kunska staja, Gradi- na, Obešenik, Pod Klance. Lanišču s desna nalaze se: Mlake, Jesenje. U Jesenjima su ovi nazivi: Bac, Gorice, Kute, Bljušnik, Na komunsčini, Poli vročič, Velika glava, Sred Jesen j a, škavnica, Slepiči, Jelen jak, Pod berni- co. Sve su to travnici i pašnjaci. Prema Brgucu je pašnjak Ravne, a na lijevo Krasce i Podgrad, Pod debelo sten, Vurholj, škrobarova voda. Tu je izvor vode, koja je dovedena u selo. Iznad sela, Za stenami, nalazl se na stijeni velika rupa, a pred rupom zid. visok nekih 20 metara, s prozorima. Na¬ rod taj dio zove židna hišica. Priča se da su u staro vrijeme došli na Debeli vrn neki Židovi, koji su se tamo htjeli na¬ staniti, a jedan Je kazao: Bacit ču če kič i gdje se zadjene tamo čemo sagra diti grad. To je medjutlm pučka priča, a ka- kva je to zapravo ruševina ne zna od naroda nitko kazati. Nad selom je vrh Stražica, a bliže selu su Breg, čez vrača, Plase, Piščetak Piščetni breg. Na dolu, Jačmenišče, Poli cimiter, Guščlč šuma, Pod Lom, Lom šuma, Poli grde jame, Goli breg, Marti¬ njak, Na progonu, Nad Lokve, Lokve su velika jama puna vode. Nadalje su Kra¬ sce, Županj vrh (šuma) Veliki Dolac ; Pred Mržljak, Mržljak, Pred Zalovke ; Zalovke, Poli Antonje vode, Pred Ivje Cteapna, Ostri vrh, črni duv, Bubeš, Pod Strmoc, Duv (velika sjenokoša), Konja- rija, Bašta, Klobučič i Prdljevica. Svi su ovi nazivi kako vidimo sasvim naši, pa ih tako i d ječa, koja pohadjaju talij anske škole, ne mogu drukčije nazi- vati ni prekrstiti. Toliko o kraju. Narodne nošnje su dosta skromne i jednostavne bez osobitih ukrasa. žene su odjevene u bijelu stomanju s rukavima, preko koje se obuče črni ka mižot bez rukava. Sprijeda imadu pri- pasanu pregaču, traversu, večinom tam- ne boje s utkanim cvjetičima. Sa stra¬ ne ima ju opasanu vrpcu u narodnim bo¬ jama. Stomanja je pod vratom otvorena i opšivena jarmičima, a isto tako ima jar- miče nad laktima i na kraju rukava. žene noše na glavi rubac cme boje, a djevojke šarene boje. Oko vrata noše cme tondine, nanizane na konac, zatim žute slebmee i koralje. Drugih nakita žene ne noše. Muški su odjevenl u donje gačice, za¬ tim črne ili plave brageše, suknenl črni koret bez rukava i bijelu košulju, stoma¬ nju, nabranu na rukavima iznad lakata armičima. Jarmiči su i na prsima i na kraju rukava.. Zimi navuku još i ka- mižolu s rukavima, od črnog sukna. Na nogama noše žene hlače t. j. bl- ele nogavice, a jednako tako i muški Starlji ljudi noše opanke, a mladji cl- 1 pele. Starije žene noše škrpuce, t. j. pa- puče od sukna podšivene svinj skom ko- žom. Benevreke su u muškaraca več po¬ svetna napuštene. Mnogim starijima, koji več davno ni- jesu bili u svom rodnom kraju osvježit če se ovime poneke uspomene, a mladi- čima če ovo biti kao neki dokumenat To je i razlog, što sam ovih neko¬ liko redaka, u savezu sa svojedobnim pozivom uredništva napisao. Matko Šverko, Maribor- K DESETLETNICI ..NAŠEGA RODA“ (Konec) Poleg vsebinske pestrosti in izbra¬ nosti lista, s katerimi je znal prikleniti nase tako širok krog vnetih čitateljev pa je njegovo razširjenost omogočila tudi nizka naročnina, saj stane letnik »Našega roda« s štirimi knjigami M. M. skupaj komaj 22.50 din in še to pla¬ čljivo v desetih obrokih, tako da je de¬ jansko omogočena naročnina tudi si¬ romašnim učencem. Od ustanovitve do 1. 1931. je »Naš rod« Izhajal v osmih številkah, od teda; dalje pa devetkrat na leto. Tedaj se je tudi knjižnica M. M. združila z »Našim rodom« pod uredništvom Josipa Ribi¬ čiča. Ribičiču vsi brez razlike priznavajo veliko pisateljsko zmožnost in visoko umetniško in vzgojno vrednost n j ego vih del. »Naš rod« je stalno predmet velike pozornosti vseh naših umetniš¬ kih krogov in ob raznih prilikah mu vsi listi posvečajo dolge članke. Glede mladinskega slovstva se pri nas pišejo obširne polemike, s katerimi skušajo rešiti vprašanje mladinske vzgoje. Pre- mnogokrat je bilo v teh polemikah omenjeno tudi Ribičičevo delo. Tako je bila pred leti organizirana obširna an¬ keta po raznih listih, ki naj bi ugoto¬ vila, če naj dosedanja oblika »Našega roda« ostane ali naj se spremeni v mlad. časopis. Kot urednik, dober pe¬ dagog in poznavalec otroškega sveta je tedaj J. Ribičič v razgovoru z A. širo- kom dejal: »Ne verjamem, da bi bilo to mogoče. Samo povej mi, za kateri raz¬ red naj bi se izdajal ta list. Za vse? Vidiš, da je smešno!... Anketa, izve¬ dena po učiteljih med naročniki ob poskusni izdaji takega časopisa, je dala Ribičiču prav. Do 90 odstotkov mladih čitateljev se je izjavilo proti taki novo¬ tariji. List je tudi vnaprej ostal tak kot ga je zamislil J. Ribičič in vsaj za sedaj ni človeka, ki bi ga mogel nado mestiti. ali praktično pokazati uspeš¬ nejšo pot na tem področju. Pri listu je letno sodelovalo okrog 100 literatov in 20 ilustratorjev, med kateri¬ mi so častno zastopani naši rojaki. Naj poleg urednika Ribičiča in tajnika M. M. Alberta Široka navedemo še nekatere: Bevk France, Cerkvenik Angelo, Al. Gradnik Vlado Klemenčič, Karlo Ko¬ cjančič, Kosovel, Joža Lovrenčič, Bog. Magajna, Zdravko Ocvirk, Jože Pahor, Pastuškin, Ivan Pregelj, Ksenija Prunko- va, Janko Samec, Sirk Albert, Karel ši¬ rok, Utva, Narte Velikonja, Venceslav Winkler in drugi. Med ilustratorji pa M. Bambič, A. Bucik. A. černi—, B. Jakac, Fr. Pavlovec, N. Pirnat, K. Prunkova, A. Sirk i. dr. Mladinska Matica na najboljši način rešuje problem mladinskega leposlovja in je na tem polju od svoje ustanovitve do danes opravila ogromno delo, ki je najbolj razvidno iz dejstva, da je do se¬ daj izdala 44 knjig redne in 13 knjig iz¬ redne izdaje poleg 10 letnikov »Našega roda« v skupni nakladi 1,216.900 izvodov. Mladinska Matica se je tako uvrstila ta¬ koj za najstarejšo slovensko knj. zadru¬ go, Mohorjevo družbo. Kot že rečeno, največji del tega dela nosita predvsem J. Ribičič, kot urednik in Albert širok kot tajnik, ki za svoje nadvse požrtvovalno delo ne zahtevata in tudi ne iščeta nikakega priznanja. Najboljše plačilo so Jima radostna srca in napredek slov. mladine. Ko greš v Ljubljani po Frančiškanski ulici, niti nc slutiš, koliko tihe zvestobe in požrtvoval¬ nosti, vroče ljubezni in nadčloveškega truda, ki ga zmore le čisti idealizem, je skrito za malimi okni nad Učiteljsko knjigarno. Ne slutiš v kakem naponu se tam neprestano odvija delo, ki mesec za mesecem razveseljuje in bogati slov. mla¬ dino. Ob desetletnici pač ne moremo že¬ leti drugega kot še nadaljnih deset in deset tako plodovitih let in še večjega uspeha v dobrobit slovenske mladine. STRANA 4. »ISTRA« _BR0J3i. VESTI IZ ITALIJE PORAST CIJENA MASLACA, JAJA I PERADI U ITALIJI Ušli jed oskudice dovoljnih količina mlijeka, cijene maslaca su u Italiji po¬ rasle i kreču se od 12.60—14.60 lit. Ra¬ čuna se da če cijene i dalje rasti. Isto ta!-o je došlo do poskupljenja mlijeka i sira. Prima domača jaja stoje 5.40—5.50 lira po tucetu, a strana roba 4.40—4.50 Cijene jaja su daleko veče nego u pro- šloj godini. U Milanu se plača mlada pe rad la 12.25—12.50 lira po kilogramu, a inostrana perad 8.75—9 lira po kilogra mu. PROIZVODNJA UGLJENA U ITALIJI U cilju povečanja proizvodnje ug- ljena u Italiji, talijansko poduzeče »Azi- enda Car boni Italiani«, odlučilo je po visiti svoj dionički kapital od 200 mili- juna lira na 300 milijuna lira. Prema mišljenju talijanskih stručnjaka, oče- kuje se, da če se ovogodišnja proizvodnja ugljena u Italiji povečati na 2 milijuna tona, dok se krajem 1942 godine oče- kuje povečanje proizvodnje talijanskog ugljena na 6 milijuna tona. Glavni ugljenici Italije nalaze se na Sardiniji i u Istri. Ovih dana vrše se istraživanja u okolici Postojne, gdje da su navodno nadjena nalazišta lignita. D OBAR ROD KRUMPIRA U ITALIJI Lani je prinos krumpira u Italiji pod- bacio. Ove se godine sa svom vjerojat- Aošču računa s dobrim prinosom od 30 milijuna metričkih centi, tako da če potreba uvoza kumpira biti znatno srna njena. LLOVD TRIESTINO IMA 12,840.000 LI¬ RA CISTOGA DOBITKA Lloyd Triestino, koji se ubraja me¬ ri ju najjača talij anska parobrodarska društva, a podržaje vezu s Afrikom, Azi- jom i Australijom, iskazao je ove godi¬ ne 12,840.0001ira čistoga dobitka. VELIKI MANEVRI TALI JANŠKE VOJ¬ SKE Rim — U dolini Pada, u sjevemoj Italiji, održat če se uskoro veliki mane¬ vri talijanske vojske. Manevri, prema uvjeravanju Vlasti, nemaju nikakovog političkog značenja i nijesu upereni ni protiv čijih granica, iako se održavaju u Piemontu, uz francusku granicu. Manevri če biti interesantni zbog to¬ ga, što če se na njima iskušati sve vrsti najmodernijeg oružja na zemlji i u zra¬ ku. Manevri če se vršiti u dužini od 350 km. i u širinu od 70 km, a sudjelovat če redovita vojska i fašistička milicija, u svemu preko 100.000 ljudi. Prisustvovat če šef generalštaba nje- mačke vojske general Halber s 4 gene ralštabna oficira. Završnim vježbama prisustvovat de kralj, prijestolonasljednik i Mussolini, a zračnim manevrima prisustvovat če navodno i maršal Goering. U ITALIJI NEMA VIŠE NIJEDNOG FRANCUSKOG NOVINARA Protjerivanjem dopisnika »Pariš So- ira« iz Rime, Jeanna Devaua. nestalo je u Italiji i posljednjeg Francuza dopisnika franc, listova. Jean Devau, koji je več do- putovao u Pariz, bio je četiri godine stalni rimski dopisnik »Pariš Soira«. Na- kon izgona Roberta Guyona, bio je Je¬ an 'Devau posljednji Francuz, predsta¬ vnik francuske štampe. u Italiji. Kao protumjera izgona Roberta Guyona bio je iz Pariza protjeran talijanski novi¬ nar Pettinato, dopisnik »Popolo di Ro¬ ma« i turinske »Stampe«. Ovih dana protjeran je iz Pariza i drugi talijanski novinar, dopisnik rimskog »Giornale d’ Italia« Pome. Ta je mjera uslijedila kao odgovor na izgon Jeana Devaua. Kako ističu pariški listovi, postoji u Francu- skoj još veči broj posebnih dopisnika ta iijanskih listova, dočim u Italiji više ne¬ ma nijednog dopisnika francuskih li¬ stova. 50-GOBIŠNJICA DRUŠTVA »DANTE ALIGHIERI« Društvo »Dante Alighieri«, koje je svojedobno financiralo »Legu Nazionale« u Istri, da je mogla dizati talij anske škole po hrvatskim selima i pobijati blagotvoran rad naše Družbe Sv. Cirila i Metoda, slavi ove godine 50-godišnjicu opstanka. — Svečanosti če započeti 14. septembra u Rimu, a otvorit če ih Gio- vanni Papini. IZ ALBANIJE Talijani zaplijenili imovinu kralja Zogua Rim. — U Tirani je objavljen tekst odluke specijalne komisije, koju je ime- novao talijanski kr. namjesnik za Alba- niju i povjerio joj zadatak da ispita krivice bivšeg kralja Zogua i njegovih najbližih saradnika. Odlukom ove ko¬ misije sva pokretna i nepokretna imo- vina bivšeg kralja Zogua i njegovih su- radnika stavlja se pod sekvestar zbog toga, što je komisija ustanovila da su svojim radom oštetili interese albanskog naroda i da su za svoje osobne interese zloupotrebljavali bogatstva zemlje, koja su krvlju i znojem albanskog naroda kroz vijekove bila prikupljana. Ošini toga se u obrazloženju ove odluke isti- če, da su Zogu i njegovi drugovi bhi prigrabili i svu novčanu pomoč, ko j u je Italija pružala Albaniji. Komisiji, koja je donijela ovu odluku, predsjedavao je _ i _• -.4 + o 1 i i <5 elriTl IrflTSlbi- PREGLED VANJSKE POLITIKE ZAHTEVE NEMŠKE MANJŠINE NA MADŽARSKEM! V istem času, ko se morajo prisilno izseliti Nemci iz Tirolske stavijo ma¬ džarski Nemci zelo korajžne zahteve, ki bodo prej ali slej najbrže morale biti uslišane. Zahteve je v posebni sporne niči predložil vladi vodja madžarske nemške manjšine dr. Basch. On je za¬ hteval od vlade, da da nemški manjšini takoj kulturno avtonomijo, šole in naj¬ manj petnajst poslancev. Dalje jim mo¬ ra biti dovoljeno ustanavljati povsod narodno socijalistične organizacije in pravico javno nositi kljukasti križ. Vla¬ da mora dalje takoj ustaviti vsako pro- tinemško propagando v časopisih. Po njih trditvah ne živi na Madžarskem samo 478.000 Nemcev, kot pravi uradna statistika, ampak najmanj 700.000. — Seveda so ti razmetani po vsej državi, Tirolci pa so naseljeni skupno in tam od nekdaj. ITALIJA ULAZI U RAT ako on bukne i zbog Danziga. Rim. — Odgovarajuči na komentar je- dnog stranog lista, u kome se izražava sumnja, da če Italija uči u rat zbog Dan¬ ziga, Virginio Gayda piše u »Giornale d’ Italia« r »Preciziramo, ako sile koje ima- u za cilj zaokružavanje Njemačke i Italije, budu napale Reich da ratuje zbog Danziga ili bilo koga drugog razloga, Italija če več prvog dana stati uz svog saveznika, a ako engleski avioni i brodovi pokušaju da pre- dju preko Sredozemnog Mora. naiči če na talijanske avione i brodove.« DVA TRŽAČANA ODLIKOVANA ZA ČASA ZAVZETJA ALBANIJE. Ko je italijansko vojaštvo 7 aprila pri¬ spelo na albansko obalo, se je med Italija¬ ni in Albanci vnela ljuta borba, v kateri pa so bili Albanci kmalu premagani. Pri teh bojih sta se iskazala tudi dva oficirja; Tržačana, Vitaliano Raubar in Viljem Hahn, ki sta bila sedaj o dlikovana. MJERE NJEMAČKIH VLASTI U TIROLU Rastureno društvo »Južni Tirol« Zabrana nošenja oružja Beč. — Vlasti su doni jele odluku kojom se zabranjuje tirolskim seljacima da noše oružje. Pravo na nošenje oru¬ žja dobili su tirolski seljaci jos u xvu vijeku za vrijeme vladanja carice Man¬ je Terezije. Ova odluka vlasti izazvala je zato veliko negodovanje u Tirom. Ne¬ godovanje je tim veče što su vlasti ra- sturile i glasovito društvo »Južni Tirol«, koje je imalo sjedište u Innsbrucku. Ovo društvo osnovano je 1919 godine i imalo je velik broj članova. Pored rasturanja ovog društva, vlasti su donijele odluku i o torne da se čitava imovina društvena zaplijeni u korist državne zajednice. U Tirolu očekuju da če nakon ovih mjera iz Beča uslijediti i rove mjere. NOVI ZEMLJOVIDI U NJEMACKIM ŠKOLAMA U njemačkim školama uvode se novi zemljopisni atlasi, koji bi imali više od- govarati nacionalsocijalističkim zah tj e- vima, nego li »čisto geografski« atlasi, koji su se do sada upotrebljavali. Zem- ljopisne karte Njemačke moraju_ ozna¬ čiti i »njemačko kulturno područje na istoku i jugoistoku Evrope, koje se pra- stire izvan granica današnje velike Nje¬ mačke. Političke karte njemačkog Rei¬ cha, gdje su pojedine zemlje naznačene raznim bojama, ne smiju se više upotre¬ blj avati, buduči da se kose s narodnim , edinstvom, kako se prakticira u Nje- mačkoj. Posebna važnost pridaj e se et¬ nografskim i jezičnim kartama. Oznake mjesta, koja se nalaze u inozemstvu, imaju biti njemačk,e, a samo kod oso- bito važnih mjesta, bit če u zagradi do¬ dan i domači naziv, što se tiče slaven- skih imena, to če se svugdje dati pred¬ nost njemačkom načinu pisanja. DRAGOTIN MARTELANC vrhovni zapovjednik talijanskih karabi¬ njerskih četa u Albaniji. _ V četrtek, 27 julija t. L, je komaj štiri leta po smrti svojega očeta, splošno znanega stavbenega podjetnika in biV' šega tržaškega mestnega svetovalca in deželnega poslanca Svetka (Šanta) Martelanca in tri leta po smrti svoje matere legel v prerani grob Dragotin Martelanc, ki je bil obče znan pod ime- *nom Karleto. Podlegal je zavratni bo¬ lezni, ki so jo je nakopal za časa sve¬ tovne vojne kot dobrovoljec v srbski vojski. Po končani vojski je vztrajal v svojem tako dragem mu Trstu, dokler ga niso politične prilike prisilile, da je zapustil Barkovlje in Primorsko. Prese¬ lil se je v Ljubljano, toda njegovo zdra¬ vje je bilo tedaj zrahljano. Pretežka je bila njegova življenjska pot. Pustimo, naj v tem pogledu priča njegov tovariš dobrovoljec R. Paulin: »Nekako takole je ranjki Karleto sam pripovedoval: Kot avstrijski praporščak sem se že v novembru 1914 po komaj peturnem biva¬ nju na avstriiski fronti predal Rusom pri Gošči, ker sem odklanjal vsiljeno borbo s slovanskimi brati. Prisrčno so me. spre¬ jeli in me poslali v Petropavlovsk v Sibi¬ riji. Tam sem se s posredovanjem srbske¬ ga poslanika v Petrogradu Spalajkoviča javil v vojne dobrovoljce. Rusi mi niso verjeli, mislili sp, da sem ovaduh in so me dali pod strogo stražo. Priključil sem se tedaj še redkim dobrovoljcem, ki so po¬ tovali v Reni. tam me je oficir Nemec v ruski službi zelo žaljivo ozmerjal. Nisem mogel razumeti, kako more priti tak člo¬ vek na tako odgovorno mesto. Odpotovali smo v Srbijo in se v Kragu¬ jevcu javili vrhovni komandi. Bil sem bo¬ lan, pa so me sili 1 ; v bolnišnico. Jaz sem to odklonil, ker sem hotel biti borec. V Skoplju so me uvrstili v XII. pešpolk šu- madijske divizije m poslali na bolgarsko fronto. Pri Kumanovem smo se morali za¬ radi premoči nasprotnika umakniti. Pri novem naskoku pri Giljanih sem bil ra¬ njen in odpeljali so me v Mitrovico v bol¬ nišnico, kjer je bilo na tisoče ranjencev brez postrežbe Tu sem ležal pet dni v hu¬ di mrzlici- Peti dan so nas alarmirali bli¬ žajoči se Avstrijci. Kot dobrovoljec sem vedel, kaj me čaka. če me ujamejo. Voza ni bilo nobenega, pa sem vzel palico in bežal. Hotel sem v Črno goro. Toda vsi mostovi so bili razdejani. Šepal sem do Prištine, brez denarja, brez tople obleke, ves bolan in izčrpan. V Prištini je bilo polno vojakov, blato do kolen, živina ie poginjala po ulicah, nad mestom pa so krožila avstrijska bombna letala. Iskal sem kruha, a iznemogel sem se zgrudil v blato. Čudno naključje je privedlo k meni vojaka, ki je nekoč služil kot delavec pri mojem očetu Na rami me je odnesel v neko hišo in lepo poskrbel zame. Po nekaj dneh sem šel iskat svoj polk. Moja četa je štela komaj še 10 mož... Začeli smo se umikati pc trnjevi poti sko¬ zi Albanijo, pol goli, bosi, brez municije in hrane. Z nami je šla žalostna procesija žen, otrok, deklet, starcev in civilnih urad¬ nikov. Steze so bile posute z mrliči — še vedno se mi stisne srce, ko se spomnim... V vasi Puki so nas napadli Arnavti. Bra¬ nili smo civilno prebivalstvo, izstrelili kmalu vso municijo in se morali umaknuti Vseposvod sami mrtvi, ranjeni in onemog¬ li. Nekaj kilometrov pred Skadrom smo dobili prve hiebe kruha — zavladalo je nepopisno veselje med nami. Tedaj sem videl, kako dragocena stvar je kruh! Kon¬ čno smo prišli v Drač in čakali nestrpno na prihod ladji. Po desetih dneh so le pri¬ šle — bele lastovke — in odpeljale so nas uboge brodolomce na Krf, otok neskončne žalosti in smrt’. Toda vse to trpljenje ni strlo njego¬ vega duha, bil je do svoje smrti trdno prepričan v končno zmago slovanstva. Ni mu bilo dano, da bi dočakal izpolni¬ tve svoje velike nade. Komaj petdeset let starega ga je pobral okrutna smrt. Da ni bil osamljen v njegovi veliki ve¬ ri, priča njegov pogreb, častna četa vo¬ jakov, vojaška godba in veliko število dobro volj cev s svojim praporom je ko¬ rakalo pred lafeto, na kateri je počiva¬ la njegova krsta, ki je bila pokrita z venci in šopki. Sledili so njegovi sorod¬ niki, mnogo častnikov, zastopniki vseh ljubljanskih emigrantskih društev ter nepregledna vrsta primorskih roja¬ kov in prijateljev. Ko so spustili krsto v hladno zemljo, je častna četa oddala salvo za slovo od ranjkega borca za naša osvoboditev, prof. dr. E. Turk ga je v imenu dobro¬ voljce v zadnjič pozdravil z globoko ob¬ čutenimi besedami, in zbrani pevci pod vodstvom g. Venturinija so zapeli ob od¬ prtem grobu žalostinko »Blagor mu.. Ko mu že ni bilo usojeno, da bi smel počivati v rojenom kraju naj bi našli njegovi zemski ostanki mir v svobodni jugoslovanski zemlji, za katero si se s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo bo¬ ril. Slava njegovemu spominu! Njegovim porodnikom pa naše iskreno sožalje! * t FRANČIŠKA TOMŠIČ V nedeljo dne 30 julija je bil v Zagrebu pogreb g. Frančiške Tomšič, soproge ugle¬ dnega. zagrebškega pekovskega in slasti- čarskega obrtnika g. Ivana Tomšiča, doma iz Sovodenj pri Gorici. — V 65. letu sta¬ rosti ie podlegla po dolgem bolehanju za¬ vratni bolezni. — Pokojnica je bila iz do¬ bre znane narodne družine Mozetičev iz Gorice ter sestra bratov Mozetičev, Fran¬ ca in Josipa, ki sta bila pred vojno naj¬ bolj znana gradbenika na Goriškem. Do vojne je živela s soprogom Ivanom v Mirnu pri Gorici, kjer sta imela dobro vpeljano trgovino in pekarno. Po voini sta bila nekaj časa v Ljubljani, preko 10 let pa v Zagrebu. — Vsem Primorcem je bila pokojnica kot prava mati. Za vsako potre- bo. ' n Prošnjo je bila njihova gostoljubna hisa^vednc odprta. Marsikatero družino je v težkih časih brezposelnosti rešila lakote s sv °!? ra oodarnostjo. — Dragi pokojnici Frančiški nai bo lahka zagrebška zemlja, g. Ivanu Tomšiču in ostalim sorodnikom ter družinam Mozetič. Tomšič. Adanič ir Gostiša nase iskreno sožalie! _ (Ž. V.) PAULINA IVANČIČ U subotu 29. o. mj. preminula j e „ kon duge bolesti u Dragi Moščeničkoj visokoj starosti od 89 godina, PauiiJ? Ivančič, majka direktor a sušačke jS? ske realne gimnazije. Pokojnica je boro vila nekoliko godina u Sušaku, karnoT bila preselila u svrhu da može tu lati svoju djecu. Na Sušaku ost a vila, ji lijepu uspomenu, a tako i u svojoj »n denoj Moščeničkoj Dragi, gdje j e z b °' svoje čestitosti bila nadaleko poznata 1 poštovana. U doba, kad se narodna svi jest u onom kraju počela jedva da budi ona je htjela da se njezina d ječa odgoiJ u narodnom duhu, zato je ostavila Je rodeni dom i došla na Sušak, samo^J bude bliže hrvatskoj_ školi, gdje su 7? njezina djeca, naročito sinovi sadašnii direktor Ivan i geometar Mato prip ra vili za dalnje nauke. Sve to nije išlo bež teških žrtava i mnogo samopregora ali pokojnica, vrijedna i energična žena umjela je sve da svlada. Našim prijatelj ima Ivanu i M a ti Ivančiču i čitavoj rodbini izrazujemo cvime iskreno saučešče. Dobroj pokojni- ci neka je laka rodena zemljica i blagi spomen! ° Pokoj joj vječni! * U Lupoglavu je umrla 26. srpnja Ma¬ rija ud. Sandalj, u dobi od 83 godine. * Peter Banini je umrl v starosti 70 let v Mežici pri hčerki, učiteljici. p 0 . kojnik je bil markantna oseba v pred¬ vojnem nacionalnem življenju Gorice in Podgore. Vse svoje življenje je bil ne- utrašen nacionalist, zaveden sokol, vzo¬ ren narodnjak. Bil je kremenit značaj in vnet narodni borec. Naše globoko so¬ žalje! Iz Zagreba: ISTARSKA VRTNA ZABAVA U subotu 5 VIII u 8 sati na večer odr¬ žat če HPPD »Istra« vrtnu zabavu na Sve- ticama, Borongajska 46. u prostranoj bašči gostionice Berič, tri minute hoda od tram¬ vajske Staniče. Zabava če biti u čisto istar- skom tonu, što svjedoli i sam program. Nastupa Pjevački zbor društva »Istra« sa 65 pjevačica i pjevača, naš omiljeli dječji zbor, roženice i balun pod roženice. Bit če šaljiva pošta, šaljivi zatvor, kao i sve osta¬ le zabavne atrakcije. O dobrom piču i za- kusci vodi naročito računa odbor, a oni koji vole plesati uz dobru glazbu neče mo¬ či prigovarati, jer se pobrinuo i za to od¬ bor. Istrani i prijatelji Istrana dodjite da sprovedete ugodno jednu večer. Odbor, * PUČKO PROŠTENJE U nedjelju 6 VIII u 5 sati poslije podne na igralištu Concordie priredjuju sva hr- vatska društva i organizacije HSS na Trešnjevki »Pučko proštenje« za poplav¬ ljene krajeve. Na toj priredbi sudjeluje i naš Pjevački zbor. zatim roženice i baiun u narodnim nošnjama. Umoljavaju se svi Istrani da prisustvuiu toi priredbi sa plemenitom svrhom. u što večem broju. Lične vijesti Ana žigante, nastavnica Gradj anske škole u Subotici, kčerka Ivana Žigante iz Sovinjaka — Buzet, i Bogič Popovič, nastavnik Gradjanske škole u Subotici vjenčani 20. jula o. g. čestitamo! DEMOGRAFSKI BILTEN IZ ZADRA od 15 VII do 22 VII 1939 — R o d e n i h: 17 Umrli: 3 V j e n k a n j a: 3 Rodeni: Kotlar Robert Albertov Ivankov Ante Antunov Pedišič Irma Ivanova Čurkovič Marija Leonardova Goja Ana i Goja Karmela Grguteve, dvojci S turne la Rožarija Markova Peljušič Aleksandar Bolln Vidakovič Ante Petrov Glavan Aldo Božin Peroš Marija Stankova P era Karmela Šimunova Bareiič Marija Terezija Petrova Skroie Josip Markov Subotič Milivoj Vjekoslavov Lisica Marijan Ivanov Krstič Lidija Milanova Umrl i: Musap Lidija Bukovič Vjekoslav Petan Milka V jen fanja: Dobrila Viktor i Balarin Antonija Perinčič Kazimir i Dukič Katarina Politeo Bruno i Makiedo Darija Da se ne bi tko zabunio, čitajuči imenu* pa pomislio da smo to prenijeli iz kakvin splitskih novina ,, ističemo ponovno da je bilo u Zadru i da smo popis doslovce V Tf ' nijeli iz zadarskog »San Marca*. ogSsrssTOMSP!« j««"«- tasKif j 1 *.? 1 1 jr m STA.*'&sk ^srsMsrgj^tc nrff«*.-**' —*•- Rnknpts! w> ne vračajn- Oelast «e ralhroato 00 ejentku